Razvojne agencije v Sloveniji in skrb njihovih ustanoviteljev za njihovo delo ?


božo2

Božo Dukić- UO AAG

Skoraj vse naše mestne občine ustanovile lastne razvojne agencije s ciljem napredka lastne občine in izboljšanje kvalitete življenja njihovih občanov. Vzporedno pa so bile ustanovljene razvojne agencije na pobudo nekaj občin, katere so tej obliki videle svoj napredek in razvoj. Ob vpogledu, kolikor dopuščajo javne evidence lahko ugotovimo, da nekaj finančnih sredstev prispevajo ustanovitelji, nekaj sredstev pa naberejo ob uspešnih prijavah na mednarodne razpise in uspešnemu izvajanju takšnih projektov, dostikrat pa sodelujejo kot partnerji z nosilcem posameznega projekta. Potrebno pa je vedeti, da so takšne prijave namenjene predvsem za lastno preživetje, imamo pa tudi primer v Sloveniji, ko je agencija končala v stečaju in ji tudi ustanoviteljica ni hotela pomagati izplavati iz nesolventne situacije.

V Sloveniji imamo približno 20 takšnih organizacij, kjer je zaposlen predvsem visoko kvalificiran kader in za katere bi lahko uporabili izraz »neškodljivi pisarniški delavci« brez pozitivnega učinka za svojo okolico. Zakaj imamo takšno mnenje? Preprosto zato, ker skoraj ničesar ne naredijo za svoje občane, da bi le ti lažje prenašali tekoče probleme, katere obdelujejo vse povprečne občane.

V preteklem mesecu sta dve organizaciji skupaj organizirali strokovni posvet o ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji. Izhodišče posveta so bili trajni energetski viri, kateri so » na dosegu rok« vsakega naselja in jih lahko energetska zadruga z ustrezno opremo »zajame« in pretvori v električno ali toplotno energijo, ter naprej distribuira porabnikom. V Sloveniji imamo že dve zadrugi, ena se je skozi svoje poslovanje že dokazala, druga pa je na svoji poti dokazovanja.

Naš posvet je bil predvsem namenjen vsem tem »razvojnim agencijam«, da jim pomagamo razumeti pomen ustanavljanja energetskih zadrug, naučimo ustvarjati lasten prihodek za pokritje investicijskih vlaganj, za pokritje vzdrževalnih in upravljalskih stroškov , del ostanka prihodka pa za razvoj novih projektov namenjenih skupnim potrebam posameznega naselja. Organizatorji smo bili razočarani nad negativnim odzivom slovenskih razvojnih agencij, nekaj pa se jih je opravičilo, da ima prednost istočasno predavanje v Ljubljani o možnosti pridobitve nepovratnih kohezijskih sredstev. Na posvetu smo imeli udeležbo predvsem pravnih oseb, katere je zanimala možnost ustanavljanje tovrstnih zadrug in eventuelno sodelovanje pri teh ustanovitvah.

Ustanavljanje energetskih zadrug podpira že Energetski zakon RS, sprejeti Podnebni sporazum in tudi bodoči Energetski Koncept Slovenije, vsem državljanom pa lahko omogoči zmanjšanje letnih obratovalnih stroškov za energijo, demokratizacijo energetske politike in dvig standarda v posameznih naseljih.

Vsekakor bomo zadovoljni , če bodo ustanovitelji preverili koliko davkoplačevalskega denarja namenijo za njihove razvojne organizacije in kaj koristnega –uporabljivega dobijo za ta denar?

Pri tem ne smemo pozabiti pripomniti, da energetske zadruge nimajo nič skupnega z zadrugami, kakršne smo poznali v prejšnjem družbenem sistemu, vsekakor naj bi nas spomnile tudi solidarnost.

Objavljeno v Organizacije

Odbor DZ za infrastrukturo znova o drugem tiru


Ljubljana, 19. junija (STA) –

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bodo danes na zahtevo SDS na nujni seji znova razpravljali o drugem tiru. Predlagatelji seje so namreč menijo, da projekt, kakršnega je pripravila vlada, ni transparenten, gospodaren in učinkovit. Prepričani so, da se bo ponovila zgodba projekta Teš 6.

REFERENDUM1

V največji opozicijski stranki SDS so v pobudi za današnjo sejo zapisali, da morajo biti vsi projekti načrtovani transparentno ter izvedeni gospodarno in učinkovito, drugi tir, kakor sta ga zastavili koalicija in vlada, pa po njihovi oceni teh pogojev ne izpolnjuje.

“Predlagatelji poudarjamo, da je v Sloveniji nujno potrebna modernizacija železniške infrastrukture, vključno z izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. Menimo, da ni nikogar, ki bi nasprotoval izgradnji moderne železniške povezave, predvsem od koprskega pristanišča do njegovih trgov,” so ob tem zapisali.

Kritični so bili do navedb vlade, da je predračunska vrednost zastavljena ambiciozno, vendar realno, da pa njene natančne višine v tem trenutku ni gospodarno razkrivati zaradi negativnih posledic, ki bi jih takšno razkritje pomenilo za postopke javnih razpisov in oddajanja del izvajalce. V SDS so prepričani, da gre za prazen izgovor in zavajanje, vlada pa bi lahko natančno višino stroškov projekta razkrila poslancem v skladu z zakonodajo, ki ureja zaupane podatke, če je cena znana.

V SDS predlagajo, da odbor danes sprejme tri sklepe, in sicer naj vlada pisno natančno pojasni investicijsko vrednost projekta, naj poda pisno mnenje glede alternativnih projektov, tudi tistega, ki ga je pripravila strokovna skupina Jožeta Duhovnika, in naj pripravi primerjavo finančne konstrukcije projekta s podobnimi projekti iz tujine.

Odbor je o drugem tiru razpravljal že marca letos na pobudo NSi. Predstavniki stroke so takrat predstavili alternativne možnosti gradnje tira, minister Peter Gašperšič pa je dejal, da bi proučevanje alternativnih možnosti projekt vrnilo na sam začetek pred 20 leti.

O drugem tiru je sicer v četrtek razpravljala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ, na kateri so bili poslanci SMC kritični do potez opozicije. Sejo komisije so ocenili kot “propagandni moment” SDS ob zbiranju podpisov za referendum.

Predsednik odbora za infrastrukturo Igor Zorčič (SMC) je ob tem poudaril, da tisti, ki podpirajo referendum o zakonu o drugem tiru, nimajo plana B. “Mnenja so raznolika, a ta nas ne bodo pripeljala do enojnega ali dvojnega drugega tira, ampak bodo zadevo pospravila v predal,” je v četrtek poudaril Zorčič.

STA – 19.06.2017

Po več mesecih razprav o tem, katera možnost gradnje drugega tira je najprimernejša, vlada, opozicija in stroka ostajajo razdeljene. Medtem ko vladna stran pospešeno pripravlja prijavo projekta na razpis za evropska sredstva, se nasprotnikom vladnega zakona izteka čas za zbiranja podpisov za referendum. Manjka jih še 3500, časa imajo do četrtka. (sta)

Z SVOJIM PODPISOM NA UPRAVNI ENOTI PODPRITE REFERENDUM O 2.TIRU – zadnji dan je četrtek 22.06.2017
ORIGINALNI PODPISANI OBRAZEC:
1. pošljite na naslov REFERENDUM DRUGI –  TIR p.p. 122, 1000 Ljubljana
2. Možna pa je tudi ELEKTRONSKA ODDAJA VLOGE(oddaja s kvalificiranim digitalnim potrdilom)
http://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125

clip_image008

Objavljeno v Organizacije

S SOGLASJEM SPET V OSPREDJU ŽAVELJSKI TERMINAL? Dežela ponavlja nasprotovanje


Italijansko okoljsko ministrstvo je v soglasju z ministrstvom, pristojnim za turizem, izdalo dekret o okoljski skladnosti projekta podvodnega plinovoda med Trstom, Gradežem in Vilešem, je poročal tržaški Il Piccolo. S tem naj bi ponovno oživili načrt o plinskem terminalu pri Žavljah. V deželi Furlaniji – Julijski krajini napovedujejo pritožbo.

 

Prav dokončno soglasje omenjenemu plinovodu je bilo namreč pogoj za sklic servisne konference, ki naj bi odločala o sprejetju projekta plinskega terminala, je za Il Piccolo pojasnil nepovezani poslanec v rimskem parlamentu Aris Prodani.

Predstavnica dežele Furlanije – Julijske krajine Sara Vito pa je za časnik ponovila stališče dežele, in sicer da nasprotujejo tako uplinjevalniku v Žavljah kot tudi plinovodu med Trstom, Gradežem in Vilešem, ki ga načrtuje družba Snam. “Jasno je, da bi bila projekta funkcionalno povezana in da torej brez uplinjevalnika nima smisla razmišljati o gradnji plinovoda,” je dejala.

Kot je dodala Vitova, so tudi že sprejeli odločitev, da se na sklep ministrstva pritožijo. Po njenih besedah sklep kot tak sicer ne bo vplival na končno odločitev, saj bo gospodarsko ministrstvo šele zdaj, po sprejetju omenjenega dekreta, lahko sklicalo servisno konferenco o plinskem terminalu. Na servisni konferenci pa bo dežela ponovila svoje nasprotovanje terminalu, tako zaradi njegove predimenzioniranosti kot zaradi njegove neskladnosti z razvojem tržaškega pristanišča, je še navedla.

POVEZAVA:

Soglasje za morski terminal in plinovod do Vileša

ATTO CAMERA – INTERROGAZIONE A RISPOSTA SCRITTA 4/16981

 

 

Objavljeno v Organizacije

PODPRO REFERENDUMU O DRUGEM TIRU LAHKO DASTE DO 22.06.2017


ZAVRNIMO SPORNI VLADNI ZAKON O DRUGEM TIRU !

zato ker:

1.   Predviden zaključek vladnega projekta DRUGI TIR z 20 km predorov je šele leto 2026! Izvedbenih projektov za izgradnjo še ni!

diagram izgradnje

2.  Vladni projekt DRUGI TIR nima zaključene investicijske vrednosti – ocena je 1,4 milijarde brez pripravljenega projekta za izvedbo del.

Cena predorov2

3.   Večino 1,4 milijardne investicije namenjene Luki Koper hoče vlada naprtiti NAM – davkoplačevalcem. Predvidena EU sredstva so le okoli 150 milijonov evrov. Madžari bi financirali 200 milijonov. Zakon predvideva 45 letno koncesijo za tujce in pravico veta pri odločanju.

4.  Politično nastavljena državna družba 2-TDK bo vsako leto dobila od države od 50-70 milijonov EUR, kar dvigne strošek investicije proti 3 milijarde evrov. Projekt je brez neodvisnega nadzora.

5.  Z glasovanjem proti zakonu bomo preprečili (!) novo krajo davkoplačevalskega denarja (banke, avtoceste, Teš6…).

6.  Možna je izbira cenejšega in ekološko sprejemljiva že izdelanega projekta z dvema tiroma (delna uporaba starega tira), z le 4 km dolgim predorom, z novo tehnologijo in s pospešeno izgradnjo. Zakaj vlada noče slišati?

Z SVOJIM PODPISOM NA UPRAVNI ENOTI PODPRITE REFERENDUM O 2.TIRU
ORIGINALNI PODPISANI OBRAZEC:
1. pošljite na naslov REFERENDUM DRUGI –  TIR p.p. 122, 1000 Ljubljana
2. Možna pa je tudi ELEKTRONSKA ODDAJA VLOGE(oddaja s kvalificiranim digitalnim potrdilom)
http://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=3125

clip_image008

Objavljeno v Organizacije

Soglasje za morski terminal in plinovod do Vileša


Italijanska komisija za presojo vplivov na okolje je 12. junija 2017 podala pozitivno izjavo in s tem okoljevarstveno soglasje za podmorski plinovod Žavlje Gradeža do Vileša.

Fotografija osebe Aris Prodani.

 

Sklep Ministrstvo plinovod-2

Slovensko okoljsko ministrstvo o tem molči, čeprav bodo ob izgradnji tega plinovoda veliki vplivi na okolje v celotnem Tržaškem odnosno Piranskem zalivu. Ob izgradnji se bo z dna zaliva dvigal mulj obogaten z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami.

BI JEDLI RIBE IN MORSKE ORGANIZME OBOGATENE Z ŽIVIM SREBROM IN DRUGIMI TEŽKIMI KOVINAMI?

V AAG domnevamo, da gre v tem primeru za kupčanje med Slovenijo in Italijo, saj bi drugi tir speljan po “vladni varianti” ogrozil naravni rezervat Glinščica/Val Rosandra

POVEZAVA:

file:///C:/Users/AAG/Downloads/Metanodotto%20Ministero-2%20(1).pdf

http://www.va.minambiente.it/it-IT/Comunicazione/DettaglioUltimiProvvedimenti/1052

http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2017/06/15/news/rigassificatore-dal-ministero-dell-ambiente-ok-al-metanodotto-1.15492494

 

 

.

Objavljeno v Organizacije

PROTEST JAVNOSTI PRI PRIPRAVI OPERATIVNEGA PROGRAMA VARSTVA PRED HRUPOM ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA IN MARIBOR.


Na MOP je bilo poslano protestno pismo, da Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu:  ministrstvo)  pripravlja Operativne programe varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora, upoštevajoč četrti odstavek 7. člena Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04, v nadaljnjem besedilu: Uredbe), ki opredeljuje, da ministrstvo pripravi operativni program varstva pred hrupom v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za zdravje, in upravo mestne občine, na območju katere je poselitveno območje, in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem.

Image result for varstvo pred hrupom MOL

V skladu s tretjim odstavkom 9. člena Uredbe, bi moral biti operativni program varstva pred hrupom najkasneje do 18. julija 2008 sprejet za območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonom prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč in za poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih. Omenjeno določilo Uredbe se za območje Ljubljane, ki kumulativno izpolnjuje oba pogoja iz prej navedenega 9. člena Uredbe, krši že od leta 2008 dalje. (S pripravo Operativnega programa je Ministrstvo pričelo šele na opomin Evropske komisije na osnovi prijave Mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green – oktober 2016).

Uredba nadalje v prvem odstavku 7. člena določa, da mora operativni program varstva pred hrupom vsebovati načrte ukrepov za obvladovanje problemov, ki jih povzroča zunanji hrup, in izpolnjevati zahteve iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Priloga 5 v sedmi alineji prvega odstavka nadalje določa, da operativni program varstva pred hrupom vključuje med drugim tudi zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj. Uredba v slovenski pravni red implementira Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/49/ES). Direktiva 2002/49/ES v preambuli izrecno določa obvezo držav do sodelovanja z javnostmi in njihovo obveščanja in sicer v 11. točki, ki določa, da bi akcijski načrti morali obravnavati prednostne naloge v tistih področjih posebnega interesa in biti pripravljeni s strani pristojnih organov v posvetovanju z javnostjo, 12. točki, ki opredeljuje obvezo izbire najbolj primerne poti obveščanja, če se želi javnosti ponuditi vse informacije. Nadalje Direktiva 2002/49/ES v sedmem odstavku 8. člena določa, da države članice zagotovijo, da se o predlogih za akcijske načrte posvetujejo z javnostjo, ji dajo pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje pri pripravi in pregledu akcijskih načrtov, da se rezultati tega sodelovanja upoštevajo, in da je javnost obveščena o sprejetih odločitvah. Predvideti je treba razumne časovne okvire, da ima javnost dovolj časa za sodelovanje v vsaki fazi.

Direktive Evropske unije niso neposredno uporabljive, saj zavezujejo države članice, da jih v pravni red prenesejo z lastnimi pravnimi akti. Ministrstvo  bi Direktivo 2002/49/ES v Slovenski pravni red moralo v celoti prenesti na podlagi določil Uredbe, a Republika Slovenija ni v celoti izpolnila obveznosti prenosa v nacionalno zakonodajo, saj določilo sedmega odstavka 8. člena Direktiva 2002/49/ES, ki opredeljuje »Akcijski načrt« v Odredbi ni povzeto. Direktiva 2002/49/ES v sedmi alineje prve točke priloge V izrecno opredeljuje, da mora akcijski načrt vključevati element zapis organiziranih javnih posvetovanj skladno s sedmim odstavkom 8. člena. Zapis organiziranih javnih posvetovanj se tako nanaša na obvezo države članice do sodelovanja in upoštevanja javnosti pri pripravi »Akcijskega načrta«, ki se v Uredbi pojmuje kot »operativni program varstva pred hrupom«.

Kot je že zgoraj izpostavljeno, Uredba v sedmi alineji prvega odstavka priloge V, ko opredeljuje, da »operativni program varstva pred hrupom vključuje med drugim tudi zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj« na prvi pogled v nacionalni pravni red v celoti prenaša sedmo alinejo prvega odstavka priloge V Direktivo 2002/49/ES, pri čemer se le-ta nadalje sklicuje, da se zapisi organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj nanašajo na pravico do sodelovanja in upoštevanja javnosti, opredeljeni s sedmim odstavkom 8. člena, ki pa je ministrstvo v slovenski pravni red ni implementiralo. Direktive imajo neposredni učinek v kolikor gre za neizpolnitev obveznosti države članice, da primerno prinesejo direktivo v nacionalni pravni red.

V skladu s 15. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) na ministrstvo naslavljam naslednja vprašanja:

1. Ali ministrstvo pripravlja Operativne programe varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora in v kateri fazi je omenjena priprava?

2. Na kakšen način namerava ministrstvo obvestiti javnost o sprejemu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?

3. Na kakšen način se namerava ministrstvo glede predloga Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora posvetovati z javnostjo?

4. Na kakšen način namerava ministrstvo zagotoviti sodelovanje javnosti pri pripravi in pregledu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?

5. Na kakšen način namerava ministrstvo upoštevati sodelovanje javnosti pri pripravi in pregledu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?

6. Na kakšen način ministrstvo načrtuje razumne časovne roke, da bo sodelovanje javnosti zagotovljeno v vsaki izmed faz?

7. Zakaj določilo sedmega odstavka 8. člena Direktive 2002/49/ES glede sodelovanja javnosti  ni implementirano v slovenski pravni red? Drugi odstavek 8. člena Uredbe določa, da mora o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom ministrstvo poročati Komisiji Evropske unije v šestih mesecih po poteku rokov iz 9. člena Uredbe. Operativni program varstva pred hrupom je treba najkasneje do 18. julija 2008 sprejeti za: območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč.  poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih. Operativne programe varstva pred hrupom, ki obravnavajo načrte ukrepov za obvladovanje problemov na območjih, kjer se ugotavlja preseganje mejnih vrednosti, določenih za kazalce hrupa, na poselitvenih območjih in za emisije hrupa, ki ga povzročajo pomembne ceste ali pomembne železniške proge, je treba sprejeti najkasneje do 18. julija 2013. V poročilih mora povzetek operativnega programa varstva pred hrupom vsebovati najmanj podatke iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.

8. Ali je ministrstvo skladno z določili drugega odstavka 8. člena Uredbe v rokih poročalo Komisiji Evropske unije o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom? Če da, prosimo za kopijo poročil!

9. Ali je ministrstvo Komisijo Evropske unije obvestilo, da Operativni programi varstva pred hrupom še niso sprejeti? Če da, prosimo za vsa do sedaj posredovana obvestila!

10. Ali je Komisija Evropske unije obveščena, da Republika Slovenija v pravni red ni implementirala določil, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti pri pripravi Operativnega programa varstva pred hrupom? Če da, kakšen je odziv Komisije, če je odgovor negativen, kdaj in kako boste o tem obvestili Komisijo?

11. Ali je Komisija Evropske unije ministrstvu v zvezi z obveznostmi iz Direktive oziroma nesprejemom Operativnega programa varstva pred hrupom posredovala kakršnakoli obvestila, zahteve ali informacije? Če da, prosimo za kopije dopisov, če je odgovor negativen, kdaj boste Komisijo o tem obvestili?

12. Zakaj je Ministrstvo za okolje in prostor v vseh postopkih umeščanja objektov v prostor glavni nasprotnik javnosti, namesto da bi bil zagovornik in branitelj okolja (npr. Lafarge, Magna, BŠP, Kemis, Uredba o hrupu, itd, itd…)? Ministrstvo za okolje in prostor daje vtis, da je na strani kapitala, ki legalizira divje posege v okolje na račun prebivalstva.

13. Na ministrstvo obenem naslavljam Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na vsa poročila, ki jih je ministrstvo posredovalo Komisiji Evropske unije v zvezi s implementacijo določil Direktive 2002/49/ES in vsa poročila ministrstva Komisiji Evropske unije o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom, ki se nanašajo na določilo prvega odstavka 8. člena Odredbe in morebitna druga poročila.

POVEZAVA:

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

 

Objavljeno v Organizacije

Prejeli smo: Odpadke se kuri zaradi dobičkov in ne zaradi prijaznosti do okolja


DNEVNIK-31.05.17

Karl Lipič je po raznih mestih in vaseh ustanovil nekaj pretežno nedejavnih društev ter se poimenoval Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ki »požegna« skoraj vse ideje o ekološko spornih projektih. Tako gradi vtis, da ga podpirajo slovenski ekologi ali vsaj, da so njihova mnenja o projektu različna. Lipič je podprl projekte, kot so TEŠ 6, plinski terminali, podpira pa tudi sežiganje odpadkov. Mreža Plan B za Slovenijo, ki jo označuje kot provladno in nestrokovno, združuje 34 okoljskih organizacij, ki delujemo po načelu neodvisnosti od političnih organizacij, kar 18 jih ima od države priznan status delovanja v javnem interesu.

V njegovem pismu bralcev v Dnevniku dne 20. maja 2017 smo postali tarča jaz in zagovorniki gibanja Zero Waste, katerega cilj je seveda nezdružljiv s sežigalnicami. Če je odpadkov vedno manj, ni kaj sežigati in torej ni velikih dobičkov tistih, ki to počnejo. Sežig je uničevanje virov, čeprav ga skušajo ozeleniti z izrazi, kot je energetska predelava. Energija iz sežigalnic je zanemarljiva v primerjavi z energijo, ki se prihrani s preprečevanjem, ponovno uporabo ali recikliranjem, s čemer sežigalnica tekmuje za odpadke.

Zero Waste povsod pridobiva vedno več podpore. Letos bomo evropsko mrežo razširili na trideset nacionalnih organizacij, združujemo 364 občin ali skoraj osem milijonov prebivalcev. Bliskovito se širi tudi življenjski slog »zero waste«, kjer se gospodinjstva trudijo ustvariti čim manj odpadkov. Karl Lipič je še do nedavnega trdil, da je takšen slog utopija, zdaj koncept razlaga kot poznavalec. Sama se s tem ukvarjam že več kot petnajst let, Ekologi brez meja smo nacionalna organizacija globalnega gibanja in evropske mreže za Slovenijo.

Materialni in finančni tok v sežigalniški strategiji je naslednji. Občine in gospodinjstva v celoti financirajo ločeno zbiranje odpadkov, ki jih morajo večinoma brezplačno oddati v recikliranje in predelavo. Mešani odpadki se obdelajo v regijskih centrih z dvema postopkoma. Iz gorljivega dela se v glavnem proizvede gorivo. Preostali del se biološko stabilizira, zajame toplogredni plin metan in nato odloži na odlagališče. Občina plača ločeno zbiranje, obdelavo, sežig goriva in odlaganje. Možnosti prodaje materialov za recikliranje so zelo omejene.

V Zero Waste pa so podjetja, ki dajejo izdelke in embalažo na trg, zavezana kriti del ali vse stroške ločenega zbiranja odpadkov. Izpopolnjeni sistemi preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja znižujejo količine za sežig in odlaganje, zato občina prihrani. Sistem ostaja prožen in se lažje prilagaja novim razmeram kot sežigalnice, ki terjajo dobavo konstantnih količin odpadkov in visoke investicije v infrastrukturo. Materiali se v krožnem gospodarstvu vračajo v tehnološke ali naravne procese. V prihodnje bodo sekundarne surovine vedno bolj dragocene, saj živimo na planetu z omejenimi viri. Finančno breme se tako porazdeli med podjetja in občino.

Z gradnjo RCERO v Ljubljani nismo Ekologi brez meja nikoli imeli nič. Prav tako podjetje Contarina ne svetuje Ljubljani ali Snagi. Vzpostavlja pa se delovna skupina, namenjena izmenjavi izkušenj in iskanju rešitev za recikliranje tistega dela odpadkov, ki je zdaj namenjen za sežig. Contarina pokriva pol milijona prebivalcev, ki reciklirajo več kot 85 odstotkov odpadkov, na prebivalca nastane zgolj 53 kilogramov mešanih odpadkov na leto. Da, Italija ima mafijo, ima pa tudi Contarino, Ferrari, Lavazzo, Benetton…

Za Zero Waste smo od države prejeli 65.000 evrov za projekt na področju turizma, ki smo ga s skoraj 15.000 evri sofinancirali tudi sami. Trajal je eno leto, pri njem je delalo pet zaposlenih. Večino drugih aktivnosti v zvezi z Zero Waste opravljamo brez vsake podpore države ali občin. Med našimi projekti je konferenca o krožnem gospodarstvu, ki je bila začetek vsega, kar se v državi na tem področju dogaja danes. Med prvimi smo opozarjali na to, koliko hrane po nepotrebnem zavržemo doma, v šolah in drugih javnih institucijah. Organizatorji prireditev in hoteli uvajajo zmanjševanje odpadkov, te primere dobrih praks pa iz Slovenije prenašamo na evropsko raven.

Erika Oblak – Ekologi brez meja, vodja programa Zero Waste

Foto AAG: Projekt AAG za najmlajše – ločevanje odpadkov z delavnim naslovom.”Kar se Janezek nauči to Janez zna” 

DNEVNIK-8. junij 2017

V Dnevniku na strani Mnenja v rubriki pisem bralcev je bil 31. maja pod zgornjim naslovom objavljen članek izpod peresa Erike Oblak iz Ekologov brez meja. Nesporno je, da je produkt Zero waste rezultat prepisovanja in kasneje tolmačenja gospe Erike Oblak po slovenskih občinah in prevzet iz severne Italije. Seveda se projekt idealno ujema s sistemom krožnega zelenega gospodarstva. Sicer dvomimo, da imenovana hodi od občine do občine bosonoga, ampak pri osebi, ki predlaga vrnitev v čas pranja pleničk, je vse mogoče. Zakaj to omenjamo? Iz enega samega razloga: ko našo obutev povozi čas in postane neuporabna, ji nobena reciklaža ne povrne sijaja za ponovno uporabo. To je en del naše garderobe, ki običajno konča med komunalnimi odpadki.

Že nekaj časa v Sloveniji poteka diskusija o tem, kateri odpadki so primerni za termično obdelavo. Tako sta določeni tudi termična obdelava odpadkov in vrednost, kdaj odpadek spada med primerne za termično obdelavo.

Še v času priprav projekta Snage na Barju je bilo investitorju predlagano vplinjanje komunalnih odpadkov z vročo plazmo. Investitor je bil povabljen tudi na ogled prvih tovrstnih naprav v Anglijo. Angleži so pač ugotovili, da je to način obdelave komunalnih odpadkov brez škodljivih emisij za okolje. In Angleži gradijo še naprej takšne naprave. Seveda je takrat Snaga zavrnila to ponudbo, saj zanjo ne bi porabili vsega denarja, ki se jim je obetal iz evropskih nepovratnih sredstev. In se je tudi v Sloveniji našla skupina »pametnih glav«, ki so po nekaj letih razvile tehnologijo z vplinjanjem s hladno plazmo. Tako se komunalni odpadki spremenijo v plin, ki se potem uporabi v kogeneracijskih sistemih.

Če bi bil resničen stavek avtorice, da k sežigu komunalnih odpadkov vodi samo želja po ustvarjanju kapitalskega profita in nič drugega, bi začela razmišljati o tem, da vsak proizvedeni kilovat toplotne in električne energije pomeni za Slovenijo zmanjšanje uvoza fosilnih energentov. In sedaj po njeni zaslugi in seveda zaslugi Zero wasta to podarjamo Avstrijcem skozi dunajsko sežigalnico.

Božo Dukić – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS)

Foto AAG: Projekt AAG za najmlajše – ločevanje odpadkov z delavnim naslovom.”Kar se Janezek nauči to Janez zna” 

  DNEVNIK – 10. junij 2017

Erika Oblak, vodja programa Zero waste pri društvu Ekologi brez meja, je v Pismih bralcev 31. maja 2017 pod zgornjim naslovom zapisala, da ima Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) »nedejavna« društva in zavode le po raznih mestih in vaseh. Res je, da so nekatera naša društva manj aktivna na terenu. Vsa ta delujejo volontersko. Posledice tega gre iskati tudi v tem, da nimajo te sreče, da bi bile članice vladno podprte mreže NVO Plana B, kjer njim resorno ministrstvo nameni približno 90 odstotkov vseh projektnih sredstev za delovanje slovenskih NVO ter nekaterim še brezplačni prostor. Zelo aktivna Erika Oblak je podjetno prisotna povsod in je tudi glavna pobudnica za priznanje dobitnika ameriške nagrade za okoljske aktiviste. Ves problem pa se vedno konča pri denarju.

Njihov največji društveni projekt, ki ga finančno močno podpirajo davkoplačevalci, »muhe enodnevnice«, kot je bila Očistimo Slovenijo v enem dnevu, žal ni imel večjih učinkov na spremembo zavesti ljudi. Ponavljajoča se in vse številnejša divja odlagališča, ki so jih vrsto let pred akcijo čistili, in jih tudi zdaj, predvsem različna društva in občani, bodo nastajala tako dolgo, dokler onesnaževanje okolja ne bo kaznivo dejanje.

Temu je treba narediti konec, še zlasti ker nas že EU opozarja na dvom o verodostojnosti uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov. S prevažanjem odpadkov po Sloveniji in na Dunaj se zelo obremenjuje okolje, to bi morali vedeti »ekologi« v Planu B, prav tako bi se morali zavedati resnosti slabljenja gospodarstva zaradi interesnih odločitev. ZEG zahteva upoštevanje načela bližine in večje vključevanje strokovnjakov v odločitve o ravnanju z odpadki. Ne želimo, da se politika ravnanja z odpadki kroji mimo strokovnjakov, ki so v tujini cenjeni, doma pa o prihodnosti uporabe odpadkov kot virov odločajo NVO brez strokovnega in tehničnega znanja. Zavzemanje za zeleno krožno gospodarstvo potrebuje konkretizacijo v gospodarske dejavnosti, prav tako filozofija zero waste, ki se ne more izvajati zgolj s prepovedmi in verbalnimi obljubami. Imamo znanje, strokovnjake, potrebo po zelenih delovnih mestih in odpadke – torej vire. Imamo pa očitno druge interese, ki ne dopuščajo, da bi odpadki v resnici postali viri in surovine.

V ZEG ne podpiramo »sežiganja« odpadkov, ampak termično izrabo surovin – torej energentov (RDF), ki so narejeni v RCERO Snaga Ljubljana (investicija 155 milijonov evrov). Dejstvo je, da se mora nekdo vprašati, koliko bodo občani še lahko plačevali, če se bo takšno zgrešeno »svetovanje« še nadaljevalo. To, da ekologi nimajo nič s tem projektom, je velika laž, saj so njihove aktivnosti spremenile načrtovan projekt – sistem, da obstoječi energetski objekti uporabijo ta del surovin. Zato ZEG opozarja, da ni gospodarno niti etično, da se to dopušča. Seveda se vpraša tudi, kje so strokovnjaki s tega področja, tudi resornega ministrstva, da povedo pravilno usmeritev. Prav tako ZEG podpira prednostni red ravnanja z odpadki, kjer je primarna usmeritev preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba – v izogib odpadkom. Tukaj vidimo zero waste, ne pa pri odločanju o tem, ali termična izraba ali odlaganje.

In tukaj se ves čas Erika Oblak zelo moti, saj pod krinko zero waste podpira odlaganje in temu ZEG nasprotuje. Sicer pa imamo dovolj znanja in tehnologov, da bi se lahko kdo drug ukvarjal s tem področjem kot društvo Ekologi, saj gre vendarle tudi za gospodarsko in strokovno dejavnost (ne le okoljsko), ki ji bo treba posvetiti več pozornosti tudi zaradi zaveze krožnemu gospodarstvu, kjer odlaganje res nima mesta.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG)

KOMENTAR ALPE ADRIA GREEN

ALPE ADRIA GREEN je že pred časom v sklopu projekta ZERO TRADE izobraževal najmlajše, kako odpadke ločujemo in kako ustvariti okolje z čim manj odpadki. Po končanem ZERO TRADE projektu smo z svojimi sredstvi izobraževali najmlajše po celi Sloveniji do leta 2015,  vendar smo zaradi nerazumevanja države, da bi nam finančno pomagali,  morali ta projekt opustiti. Projekt je podprla samo Jeseniška komunala, ki je brezplačno prikazala, kateri odpadki sodijo v zbirne zabojnike na ekoloških otokih in kam gredo odpadki, ko jih otroci odložijo v zabojnike.

 

Ozaveščajo tudi najmlajše

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2012

 

Takole so otroci v Kranju medvedoma pomagali s smetmi napolniti čarobno vrečo.

Kdor prinese v gozd smeti, naj na tleh jih ne pusti, je glavno sporočilo ekološko obarvane predstave za otroke Fuj smrdi. Z njo Fakulteta za organizacijske vede v sklopu projekta Zero Trade najmlajše uči pravilnega odnosa do okolja.

Sodelavka projekta Zero Trade Alenka Baggia in Saša Mlakar iz organizacije Alpe-Adria Green sta med obiskovalce trgovskega centra delili jabolka iz integrirane pridelave z vrtnarije Resje.

Najmlajši obiskovalci trgovskega centra na Savskem otoku v Kranju so prejšnjo soboto lahko spremljali prijetno ekološko obarvano predstavo Fuj smrdi v izvedbi Teatra za vse. Z njo Fakulteta za organizacijske vede Kranj (FOV) v sklopu projekta Zero Trade tudi otrokom predstavlja prve, enostavne korake k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. S predstavo so pred tem že ozaveščali tudi malčke v Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. V glavnih vlogah sta medveda Miško in Bučko, ki imata svoj najljubši kotiček blizu čebelnjaka, nekega dne pa ugotovita, da so čebelice in ptički odleteli, da ni več ribic v potoku, niti zajklje in mravljic ni nikjer, pa tudi jagod ni več. Izkaže se, da je to posledica nevestnega ravnanja ljudi, ki so v gozdu za seboj pustili kup smeti. Te sta v čarobno vrečo pospravila medveda ob pomoči otrok in jih obenem podučila, da smeti ne smemo puščati v naravi …

FOV pa s projektom Zero Trade ne ozavešča le mladih, temveč je v osnovi namenjen spodbujanju mednarodne izmenjave dobrih praks zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida v trgovskem sektorju ter razširja ozaveščenost trgovcev in potrošnikov na območju Gorenjske, je pojasnila sodelavka projekta Alenka Baggia. V sklopu projekta tako potekajo številne aktivnosti, za večjo ozaveščenost pa so med sobotno predstavo med obiskovalce trgovskega centra v Kranju razdelili tudi dvesto jabolk iz integriranje pridelave z vrtnarije Resje. Jabolka so bila zapakirana v škatlicah z nasveti za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida. Te lahko zmanjšate s kupovanjem izdelkov domače proizvodnje, saj s tem podprete domače proizvajalce ter bistveno prispevate k skrajšanju transportnih poti in manjši onesnaženosti zraka. Priporočajo tudi nakup izdelkov v reciklirani, biološko razgradljivi embalaži ali embalaži, ki jo je mogoče znova uporabiti oz. nakup nepakiranih izdelkov. S pitjem vode iz vodovoda boste bistveno prihranili pri porabi plastenk in stroških ter skrajšali transportne poti, polomljene izdelke pa je priporočljivo popraviti in jih zavreči šele, ko so res popolnoma neuporabni.

Pri organizaciji sobotnega dogodka je pomagala tudi organizacija Alpe-Adria Green, ki je med podporniki projekta Zero trade. V soboto je v sklopu svojih rednih dejavnosti na različnih lokacijah v Kranju izvajala tudi meritve kakovosti zraka, rezultate pa bodo objavili, ko bodo končali z meritvami po večjih slovenskih mestih.

Nasveti za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida:

– kupite izdelke domače proizvodnje,

– kupite izdelke v reciklirani, biološko razgradljivi embalaži ali embalaži, ki jo je mogoče znova uporabiti,

– pijte vodo iz vodovoda,

– popravite polomljene izdelke in jih zavrzite šele, ko bodo popolnoma neuporabni.

POVEZAVA:

Odpadki iz Rcera na sežig vse do Dunaja – članek in odmev na njega

NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – projekti za otroke

Objavljeno v Organizacije