URA ZA ZEMLJO–27.03.2021 za eno uro ugasnite luči


Earth-Hour-logo-3

Letos poteka 10 leto odkar je je AAG priključil akciji “URA ZA ZELJO”. Akcija se je pričela 2007 leta v Sydneyju, ko so za eno uro ugasnili luči, zdaj pa je eno največjih svetovnih gibanj za okolje. Vsako leto v soboto v marcu za eno ugasnemo luči, pri tem dogodku sodeluje milijon ljudi v več kot 180 državah in ozemljih, pri čemer ugasnejo luči, da bi pokazali podporo našemu planetu.

Toda Earth Hour daleč presega simbolno delovanje izklopa – postalo je katalizator pozitivnih vplivov na okolje, ki je z izkoriščanjem moči ljudi in kolektivnimi ukrepi povzročil velike zakonodajne spremembe. Earth Hour je odprtokodna in pozdravljamo vse in vsakogar, da sodelujejo in pomagajo okrepiti naše poslanstvo, da združimo ljudi za zaščito našega planeta.

LETOŠNJA URA ZA ZEMLJO BO V SLOVENIJI POTEKALA V SOBOTO 27.03.2021 od 20 uri in 30 min do 21 ure in 30 min.

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

kam greš, človek? – UČNE URE AGROTERORIZMA


 

Anton Komat – strokovni sodelavec pri UO AAG

Zaradi prenesenih škodljivcev in gensko spremenjenih patogenov nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo neki agens ogrozil pridelek na ogromnih površinah in povzročil hudo lakoto.

Lakota pa praviloma ruši vlade ter povzroča nemire in vojne. To je osnovni motiv agroterorizma, ki je bistveno cenejši in učinkovitejši kot klasična vojna.

Krompirjeva plesen se hitro razširi po nasadih krompirja z virulenco, ki lahko uniči ves pridelek. Prvi izbruh je bil leta 1845 v ZDA, sledili so po vsej Evropi. Strašna tragedija se je zgodila Ircem, saj je med letoma 1845 in 1849 v času velike krompirjeve lakote umrlo od 750.000 do dva milijona ljudi. Številni zgodovinarji opisujejo to tragedijo Ircev kot genocid, ki ga je sprožil niz kriminalnih odločitev britanske vlade, ki so bile začinjene zaradi verske vojne med angleškimi protestanti in irskimi katoliki. Dve tretjini irske ornice sta bili v lasti angleških veleposestnikov, ki so jo s prisilo spreminjali v bolj donosne pašnike. Ob tem so se morali znebiti Ircev, ki jim je bil krompir glavni vir hrane, saj ga je odrasla oseba pojedla dnevno skoraj kilogram. Poleg te usodne navezanosti le na eno kulturo so zaradi lakote oslabljeno ljudstvo morili še tifus, griža in skorbut. Leta 1948 so nesrečniki potrojili površine pod krompirjem, vendar je gliva spet uničila ves pridelek. Dokončen udar po ubogem ljudstvu je povzročila epidemija kolere, ki je leta 1849 pomorila kar 36.000 ljudi. Leta 1845 je Irska imela 8,1 milijona prebivalcev, ob popisu prebivalstva leta 1851 pa so jih našteli le še 6.552.385. Sledilo je množično izseljevanje v ZDA, ki je do leta 1854 ‘odneslo’ med 1,5 do 2 milijona Ircev. Trpljenje Ircev je opisal pisatelj Liam O´Flaherty v pretresljivem romanu Lakota.

Izbruh krompirjeve plesni se je po desetletju polegel, vendar je spomin na smrtonosno lakoto in bolezni ostal. Morda so vojaški strategi prav na irskem primeru dobili hudičeve zamisli o biološki vojni v obliki agroterorizma. Leta 1916, torej sredi prve svetovne vojne, je bil po dolgem času prvi močnejši izbruh krompirjeve plesni in to v Nemčiji. Nekateri analitiki so prepričani, da je bil to načrtno vodeni agroterorističen napad, kajti veliko pomanjkanje krompirja, osnovne prehrane Nemcev, je nedvomno pripomoglo k njihovemu porazu v prvi svetovni vojni.

Iz Novega sveta je v Evropo kmalu prišla še druga huda nadloga z imenom trtna uš. Prvič so jo našli leta 1863 v Angliji, pri nas se je pojavila leta 1880. Invazija uši je zdesetkala vinograde. Leta 1897 je bilo na Kranjskem okuženih več kot 80 odstotkov vinogradov, ki so jih morali posekati in izkopati korenine trt. Rešitev je bila obnova nasadov na podlogah ameriške trte, ki je naravno odporna proti trtni uši. Pri nas je uničenje vinogradov pomenilo predvsem izpad prodaje vina, kar je bila ločnica med lakoto in preživetjem malih kmetij predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in na Bizeljskem. Zato lahko rečemo, da je trtna uš povzročila prvo množično izseljevanje ‘viškov’ slovenske populacije v ZDA, kar slikovito dokumentira Janez Trdina v svojih knjigah. Miha Seručnik pa je leta 2011 pri Založbi ZRC izdal knjigo Trtna uš, ta strašno drobna pošast.

Še enega Amerikanca moram omeniti in to je koloradski hrošč. Neznanec je skrivno živel na divjem sorodniku krompirja in so ga prvič opisali šele leta 1823. Ko so beli priseljenci začeli saditi krompir, je hrošč preskočil nanj in na poti proti vzhodu začel uničevati krompirjeve nasade. Leta 1874 je prišel do Atlantske obale in kmalu zatem je bil v Evropi. Vsa žarišča so bila uspešno uničena do leta 1922, ko je v Franciji pobegnil izpod nadzora in preplavil Zahodno Evropo. Pri nas se je pojavil leta 1946 in postal ‘razredni sovražnik’ št. 1. Najprej so bile organizirane akcije ročnih pobiralcev, pozneje pa so nam Američani dobavili primerne količine DDT-ja, pri nas je bil to Pantakan, s katerim se je hrošč ‘držal na kratko’. Takrat se še ni vedelo, kako nevaren je DDT za zdravje narave in človeka. Vedelo pa se je, kako izjemen razmnoževalni potencial ima koloradski hrošč. Potomstvo ene samice bi v poldrugem letu štelo 8 milijard osebkov, ki bi potrebovali za prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov. V Sloveniji bi za uničenje vseh krompirišč v poldrugem letu zadostovalo že 40 samic, polnih jajčec, ki bi jih spustili na nekaj njiv. To so počeli Anglosasi, ko so od leta 1938 na območje nacistične Nemčije v maniri agroterorizma izpuščali tisoče ‘brejih’ samic koloradskega hrošča. Na ta način so zahodni zavezniki že drugič ‘napadli’ krompir, osnovo prehrane Nemcev.

“Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen.”

Tudi pri nas smo doživeli desant škodljivca, ki ga je izvajala korporacija Bayer Crop Science. V igri je bila čim hitrejša registracija nove generacije pesticidov pod imenom neonikotinski insekticidi. Ti strupi še niso bili registrirani, torej še niso imeli dovoljenja za uporabo, zato je bilo treba organizirati inv zijo neznanega, vendar dovolj ‘strašnega’ škodljivca, ki bo izničil vse pomisleke glede okoljskih in zdravstvenih tveganj. V jedru vsega dogajanja je bil koruzni hrošč, katerega ličinke objedajo korenine koruze. Od kod se je vzel? Prišel je seveda iz ZDA in se v Evropi pojavil leta 1992 na Balkanu. Bolj natančno v nekaj tednih so ga najprej odkrili v okolici letališč glavnih mest balkanskih držav (Skopje, Beograd, Sofija, Bukarešta, Budimpešta). Oho, zanimiv podatek, saj koruzni hrošč ni mogel prečkati Atlantika v zadostnem številu med letalsko prtljago kot slepi potnik, še manj pa bi bil sposoben ocean preleteti. Kako je torej prišel hkrati v okolico letališč glavnih mest petih balkanskih držav? Dejstvo je, da je skupinski ‘pristanek’ vitalne populacije hroščev na balkanskih letališčih krasno sovpadal z začetkom postopkov za registracijo neonikotinskih insekticidov, ki jih proizvaja Bayer, in planiranim začetkom njihove množične uporabe. Ali je bil koruzni hrošč nosilec agroterorističnega udara v Evropo, tako kot je bil že dvakrat prej koloradski hrošč? Točno to, zadostuje že nekaj stotnij oplojenih samic v škatlici! Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen. In tako se je zgodilo. Ko se je koruzni hrošč približal hrvaško- -slovenski meji, so pristojni zagnali vik in krik in 28. januarja 2005 sprejeli paket ukrepov za zajezitev ‘invazije’. Bojne formacije ‘pristojnih strokovnjakov’ so imele glavni štab v FURS, podporo pa v Uradu za kemikalije RS. Dovolj je bilo nekaj najdenih hroščkov, ki jih je veter zanesel s Hrvaškega, in že je bila suspendirana kemična varnost Slovenije. Izmislili so si šest kilometrov širok ‘varnostni pas’ okrog ‘žarišča’ napada in to tamponsko cono začeli takoj polivati z neonikotinskima insekticidoma tiametoksamom in klotianidinom, ki nista bila registrirana. Torej so uporabili strupa, ki nista imela dovoljenja za uporabo v Sloveniji, sta pa pozneje povzročila štiri katastrofalne pomore čebel. Tako to delajo korporacije in njim priležni prodani lažnivi ‘strokovnjak

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB: DZ RS bo po hitrem postopku “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” obravnaval Predlog Zakona o o vodah


SAVA

Združeni narodi obeležujejo svetovni dan voda 2021 z globalnim javnim pogovorom o tem, kako ljudje cenijo vodo za vse njene potrebe. Voda je izredno ogrožena zaradi naraščajočega prebivalstva, naraščajočih zahtev kmetijstva in industrije ter poslabšanja vplivov podnebnih sprememb.

Z gospodarskim razvojem in naraščajočim svetovnim prebivalstvom postajata kmetijstvo in industrija žejne, poraba vode pa intenzivna, da bi zadostila povpraševanju, so OZN opozorili pred svetovnim dnevom voda, ki ga bomo opazovali 22. marca. bolj neredno in prispeva k onesnaževanju.

Letošnja tema je, kako vodo cenimo nad njeno ceno. Določa način upravljanja in skupne rabe. Pomen vode je medsebojno povezan med gospodinjstvi, kulturo, zdravjem, izobraževanjem, gospodarstvom in celovitostjo našega naravnega okolja. Če bomo katero od teh vrednot spregledali, tvegamo, da bomo s tem končnim, nenadomestljivim virom upravljali nepravilno, so še sporočili iz OZN.

V SLOVENIJI PA BO SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB IN V POSMEH ZDRUŽENIM NARODOM, DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” OBRAVAL:

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) (skrajšani postopek, EPA 1634-VIII)

AAG je imel v letu 2019 pripombe na osnutek Zakona o spremembah, ki pa niti ena s strani zakonodajalca ni bila upoštevana niti nismo prejeli odgovorov od njega. ki smo jih zahtevali.

Ena od predlaganih sprememb v tem zakonu, ki niti ni bila v skrajšani javni obravnavi in je dodana naknadno, je dosedanjo trdno, močno in nedvoumno prepoved gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih omiliti na način, da bi bila gradnja pod določenimi pogoji mogoča, kar je v nasprotju z ustavo.  V Ustavi RS je namreč v 70.a členu izrecno zapisana pravica do pitne vode.

Drugi sporni predlog pa je 2.člen Predloga Zakona in spreminja ter dopolnjuje 37. člen zakona o vodah (ZV-1G) na način, ki nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine.

Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah se obravnava “Z GLOBALNIM JAVNIM POGOVOROM” v DZ po hitrem postopku. V AAG smo imeli premalo časa (uradno 12 delovnih dni, v AAG pa smo izvedeli, da je predlog v obravnavi pred 8. dnevi ) da bi temeljito preučili predlog zakona smo se odločili, da se AAG pridruži pozivu  strokovnih društev, ki Državni zbor Republike Slovenije pozivajo, da iz zakonodajnega postopka umakne oziroma na plenarnem zasedanju Državnega zbora zavrne Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Najprej protestiramo zoper način sprejemanja dopolnitev Zakona o vodah v vladni proceduri. Zakon je bil na vladnem portalu E-demokracija objavljen le 12 delovnih dni, kar je vsekakor odločno premalo za temeljito javno razpravo. Kljub temu je nekaj deležnikov podalo pripombe, vendar so bile vse zavrnjene. Najbolj nesprejemljivo pa je to, da je Vlada RS šele po opravljeni javni obravnavi, torej brez vednosti strokovne in druge javnosti, v predlog zakona vnesla spremembo 69. člena veljavnega Zakona o vodah, ki bistveno, in to na slabše, spreminja predlog zakona, kakršen je bil v javni razpravi. Zato ugotavljamo, da predlog zakona, kakršnega je Vlada RS poslala v Državni zbor, v temeljni določbi dejansko sploh ni bil predmet javne razprave!

Ugotavljamo, da 4. člen Predloga Zakona, ki spreminja 69. člen zakona o vodah (ZV-1G), nedvoumno in bistveno zmanjšuje raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, kot jo poznamo. Opozarjamo, da bodo spremembe bistveno povečale pritisk onesnaževanja na vodovarstvenih območjih in s tem ogrozile doktrino oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki temelji na zajetjih iz kakovostnih podzemnih vodnih virov. Spremembe omenjenega člena imajo torej bistveno bolj dolgoročne in usodne posledice. Vodijo namreč od sedanje doktrine, ki temelji na oskrbi s pitno vodo iz kakovostnih podzemnih virov, k doktrini, pri kateri oskrba s pitno vodo temelji na

»proizvodnji vode« iz bolj ali manj onesnaženih podzemnih in površinskih voda. Nobena vlada in noben parlament si ne moreta vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odločata v okviru skrajšanega zakonodajnega postopka in mimo volje ljudi, še posebej zaradi

70.a člena Ustave RS, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

Odločno nasprotujemo tudi spremembi, ki v 2. členu Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona tako, da mu v 1. odstavku dodaja tretjo točko, s katero razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Predlog s tem v bistvu izenačuje priobalna in celo vodna zemljišča z vsemi drugimi zemljišči, za katera je sicer potrebno vodno soglasje in omogoča tudi gradnjo objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati. Predlog tako odpravlja posebno varovalno vlogo priobalnih zemljišč, ki je v tem, da ščiti površinska vodna telesa s kopnega.

Podpisniki vsekakor menimo, da je potrebno nenehno spremljati normativne okvire upravljanja in ravnanja z vodami in jih po potrebi tudi spreminjati. Vendar se morajo te spremembe dogajati na podlagi strokovnih študij, mnenja javnosti in ciljev upravljanja z vodami in z željo, da se stanje izboljšuje in ne poslabšuje.

Predstavniki strokovnih društev, strokovnjaki in raziskovalci, ki delujemo na različnih področjih voda, smo vedno pripravljeni sodelovati pri razvijanju normativnih okvirov upravljanja voda, vendar smo k temu le redko povabljeni.

Poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo k premisleku, ali naj prav na mednarodni Dan voda, ki naj bi človeško skupnost na planetu spomnil na odgovoren odnos do vode, odprejo pot zakonskim spremembam, ki ogrožajo ne le vodo, ampak tudi kakovost življenja na sploh.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

24.03.2021

Ministrstvo za okolje sporoča: Po opozorilih stroke zakon v 69. členu ne bo spremenjen.

Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je sporno spremembo predlagalo, sta dosegla soglasje, da se 4. člen novele izvzame iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki je sedaj v obravnavi v državnem zboru, sporoča ministrstvo za okolje.

Gre za 69. člen zakona o vodah, s katerim bi bilo pod določenimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Na nedopustno rahljanje varstvenega režima so opozarjali domala vse organizacije, ki se ukvarjajo z vodo. Po prvotnem načrtu bi namreč zakon po novem dovoljeval gradnjo objektov in naprav, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

“MOP je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila,” so sporočili z ministrstva.

DZ je 30.03.2021 s 44 glasovi za in 38 proti potrdil škodljivo novelo zakona o vodah. V vseh poslanskih skupinah so pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, v opoziciji pa so bili kritični do sprememb pri posegih na priobalna zemljišča.

AAG bo do 05.04.2021 sporočil javnosti kakšni bodo nadaljnji koraki AAG v zvezi s tem zakonom!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

AAG je postala nova članica čezmejne koalicijske mreže Citizens Take Over Europe


 

Logo_CTOE

AAG je postala uradna članice povezovalne mreže Citizens Take Over Europe. Apolitična mreža, ki deluje na podlagi načel sodelovanja, vključevanja, deliberacije, transparentnosti, odgovornosti, efektivnosti in drugih vrednot, združuje posameznike in organizacije civilne družbe iz vseh evropskih držav s ciljem spodbujanja evropske demokracije v prihodnosti in opolnomočenja participativnih orodij odločanja ter snovanja deliberativnih in inovativnih pristopov, pri katerih je koncept državljana postavljen v središče vseh komunikacijskih procesov. Mreža v svoji viziji vidi moč v čezmejnem povezovanju in organiziranju ter oblikovanju takšne Evrope, ki bo znala poskrbeti in Evrope, za katero bo istočasno tudi poskrbljeno.

Ena izmed odmevnih akcij mreže je peticija, namenjena Evropskemu Parlamentu, s katero se nagovarja pristojne in odgovorne osebe, da se pri Konferenci o prihodnosti Evrope, ki poteka za zaprtimi vrati institucij EU, aktivno vključi državljane pri določanju prednostnih nalog in ambcij EU ter pri soustvarjanju konference v duhu enakovrednega partnerstva, za kar je potrebno zagotoviti transparentnost in javnost informacij ter pravočasno obveščanje. Trenutno ravnanje evropskih institucij, vezano na Konferenco o prihodnosti Evrope, ni v skladu s političnimi smernicami za Evropsko unijo 2019-2024, ki so predstavljene s strani Ursule von der Leyen in so v nasprotju s:

– Pogodbo o Evropski uniji, ki v svojem prvem členu jasno določa, da je treba odločitve v Uniji sprejemati čim bolj javno in v kar najtesnješi povezavi z državljani in

Pogodbo o delovanju Evropske unije, ki v svojem petnajstem členu zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotavljanja sodelovanj civilne družbe, napotuje institucije, organe, urade in agencije Unije, na čim bolj odprto delovanje.

Ker se Alpe Adria Green zaveda skupne moči povezovanja in nastopanja v odnosu do oblastnih odločevalcev, pa naj si bo to znotraj ali zunaj teritorialnih meja Slovenije, se ponosno priključuje mreži Citizens Take Over Europe, ki se vsakodnevno, med drugim tudi zaradi vse daljše liste članov mreže, vse bolj in bolj krepi ter tako zavzema pomembno mesto soodločevalca oziroma sogovornika na parketu Evropske unije.

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Nova Uredba, ki jo predlaga MKGP, bo zaradi ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila!


gozd martuljek

Kaj se dogaja z našimi gozdovi? Bomo Slovenci svojim zanamcev pustili zgolj 0,04 % prvinskosti pokrajine?

Na spletni strani e-uprave je objavljen ter v medresorsko usklajevanje posredovan predlog spremembe Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Komentarji se lahko oddajo do 1.4.2021. Kot predlagatelj je navedeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S to spremembo bo ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnih rezervatih omogočena sečnja.

Iz predloga spremembe Uredbe je razvidno, da se s spremembo lastnikom gozdov ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnem rezervatu omogoča izvedba varstvenih del, torej sečnja s podlubniki napadenih dreves, njihove beljenje ter sežig podlubnikov.

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom gozdne rezervate definira kot gozdove s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Osnovni namen določitve gozdnih rezervatov je lepo razviden iz 7. člena Uredbe, ki se glasi: »V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti«.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je leta 2019 površina gozdov v Sloveniji znašala 1.176.754 ha. Iz Priloge 2 Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim je razvidno, da površina gozdnih rezervatov v Sloveniji znaša 9.426,16 ha. To pomeni, da gozdni rezervati predstavljajo zgolj 0,8 % vseh slovenskih gozdov. Pragozdnih ostankov, torej gozdov, kjer »še nikoli ni pela sekira« in so še posebej vredni, je ostalo zgolj 540 ha, kar predstavlja 0,04 % vseh slovenskih gozdov.

Gozdni rezervati so še zadnji košček prvinske narave, ki smo ga uspeli ohraniti. Navedena sprememba Uredbe pa pomeni še zadnji žebelj v krsto trenutno uveljavljenega rezervatnega varstva v Sloveniji ter izgubo biserov oz. najbolj vročih točk slovenske narave.

V Nacionalnem gozdnem programu, ključnem strateškem dokumentu za področje upravljanja gozdov, je v poglavju 5.1 (Stanje gozdov) navedeno, da je v Republiki Sloveniji 9.630 ha gozdov razglašenih za gozdne rezervate, kjer so gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdni rezervati prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti v gozdovih ter omogočajo študij naravnega razvoja gozdov.

V poglavju 5.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi) je pod Usmeritev 4 navedeno: Zagotoviti dovolj gozdov, prepuščenih povsem naravnemu razvoju (gozdni rezervati, ekocelice).

V Poglavju 6.2 (Ocena razvojnih možnosti) je navedeno, da bodo pomemben element ekološkega ravnotežja v naravi tudi v prihodnje gozdni rezervati, katerih osnovni namen je spremljava naravnega razvoja gozda. Poglavje 6.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji) pa kot Usmeritev 5 vse skupaj sumira: Ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo primerno razširiti.

Leta 2017 je z vpisom dveh gozdnih rezervatov na UNESCO seznam svetovne dediščine delo številnih generacij gozdarjev dobilo tudi mednarodno priznanje. Ob Svetovnem dnevu prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, 2. marca, so na Ministrstvu za okolje in prostor zapisali, da posvečajo vedno več pozornosti varstvu pragozdov. V pripravi je namreč nov program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022-2028, v katerem bo moral poseben poudarek veljati gozdnim vrstam in habitatnim tipom, ki so v neugodnem stanju ohranjenosti. Pomemben del ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih je tudi varstvo pragozdov in starih gozdov.

Ali odgovorni na MKGP ne vedo za ta program ali ga enostavno ignorirajo? Ali odgovorni na MOP, ki naj bi varovali naravno dediščino in slovensko naravo, vedo za načrte MKGP? Ali sprememba Uredbe, kot jo predlaga MKGP, sledi spoznanjem stroke in ciljem Nacionalnega gozdnega programa, da je potrebno mrežo gozdnih rezervatov okrepiti, ali pa bo Uredba za voljo ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila?

Viri:

1. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=12415

2. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

3. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

4. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

5. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Porocilo_o_gozdovih.pdf

6. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdni-rezervati

7. https://slovenia.si/sl/to-je-slovenija/nasi-pragozdovi-so-del-svetovne-naravne-dediscine/

8. http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/gozdna_rezervata_sneznik_zdrocle_in_pragozd_krokar_sta_vpisana_na_seznam_svetovne_dedisci_362/index.html

9. https://old.delo.si/znanje/znanost/slovenski-gozdni-rezervati-del-svetovne-dediscine.html

10. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-19ULD1OO/ec54df13-8de0-4caa-9409-8eab3ee5a0e7/PDF

11. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7391&lang=slv

Fotografija in tekst AAG

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

PREJELI SMO: JAVNA RAZPRAVA BREZ REKLAME


VSAKA PODROBNOST Z STANJEM V SLOVENIJI ZGOLJ NAKLJUČNA!!!

Javna razprava brez reklame

Interesi vlagateljev pred človekovimi pravicami

Globoko zakoreninjena nevednost in lenoba

Pokrajinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja je poskušal organizirati javno razpravo o drugi študiji o presoji vplivov na okolje dela bodoče tovarne pnevmatik kitajskega Linglonga v Zrenjaninu. Javna obravnava naj bi potekala na Pokrajinskem zavodu za varstvo narave, kjer po besedah ​​vršilca ​​dolžnosti pomočnika pokrajinskega sekretarja Nemanje Ercega ni bilo mogoče sprejeti vseh predstavnikov zainteresirane javnosti in medijev. Javna razprava pomeni možnost, da se vsi zainteresirani državljani in mediji lahko udeležijo javne razprave. Kljub temu da so zainteresirani državljani in mediji vztrajali pri preložitvi javne obravnave, ko ni pogojev za njeno izvedbo, pa je organizator za več občanov izvedel “javno obravnavo”. Težave z organizacijo javnih obravnav so se še stopnjevale od razglasitve pandemije Covid 19.

_________________________________________________________________________

ZAKON O DRŽAVNI UPRAVI SRBIJE PREDSTAVLJA, DA JE JAVNO ZASLIŠANJE ORGANIZIRANO, KADAR JE UREDITEV ŠTEVILKE POMEMBNO SPREMENJENA ALI KADAR JE JAVNOST POSEBNO ZANIMENA: Javna obravnava traja najmanj 20 dni, rok za oddajo predlogov pa ne sme biti krajši od 15 dni

_________________________________________________________________________

To je bil povod za pogovor z Mirkom Popovićem, programskim direktorjem Regulatornega inštituta za obnovljivo energijo in okolje (RERI).

Če lokalna skupnost projektu nasprotuje, pojdite kam drugam!

CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG: Kako pomembno je sodelovanje javnosti pri odločanju o okolju?

Mirko Popović: – Sodelovanje javnosti je najpomembnejše! To je v prvi vrsti naša pravica, ne le možnost. In odrekanje pravic je hkrati odrekanje svobodi. Zame je odpoved svobodi odpoved skupnosti, odpoved svobodi je odpoved virom in njihova predaja tistim, ki jih očitno neracionalno upravljajo v okviru, ki opredeljuje korupcijo in neodgovornost. Tako je sodelovanje javnosti najpomembnejši korektivni instrument, zlasti v državah in družbah, ki se niso dovolj naučile, da je okolje naše skupno dobro. V zadnjem času obstaja veliko zanimanje državljanov in združenj za sodelovanje v postopku odločanja. Namesto da bi se zaradi tega veselili, javni organi storijo vse, da državljanom preprečijo sodelovanje v teh procesih. Hkrati javne obravnave omogočajo državljanom, da so obveščeni o projektih, ki se bodo gradili v njihovih skupnostih. Poleg tega obstaja dialog med državljani, lokalno skupnostjo, nosilci projektov in javnimi organi. Bistveno sporočilo je: Če lokalna skupnost projektu nasprotuje, pojdite kam drugam! Projekt mora ne le izpolnjevati ta formalna merila, temveč ga je treba vključiti v lokalno skupnost, ker vlagatelj sam postane del te lokalne skupnosti. Moral bi biti del skupnosti in ne sovražnik skupnosti. Tu imamo državo in vlagatelje, ki pogosto delujejo kot sovražniki lokalne skupnosti, v kateri želijo izvajati projekte.

Javni organi se na izziv ne morejo odzvati

CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG: – Kako so videti javne razprave v Srbiji?

Mirko Popović: – Javne razprave v Srbiji imajo vse elemente birokratske upravne oblike, v kateri je edini cilj izpolniti to obliko. In to – še posebej – nam kažejo nedavni primeri med krizo, ki jo je povzročila pandemija Covid 19, ko se javni organi na ta izziv ne morejo odzvati. To dokazujejo primeri, ki smo jih v zadnjih mesecih videli v Zrenjaninu in Novem Sadu, na primer javna razprava za tovarno pnevmatik “Ling Long”. Kar samo njihovo ime pove, so javne obravnave javne. Ko je nekaj javno, državljanu ni mogoče preprečiti, da bi pri tem sodeloval. Če ni pogojev, javne obravnave ne bi smeli načrtovati ali izvesti. Vprašanje je: Kaj je tako nujno? Kam hitijo vlagatelj in javni organi? Zato je interes vlagateljev postavljen pred, torej pred interes države, da zaščiti temeljne človekove pravice svojih državljanov. interesov državljanov pred pravno državo. Ni večje pravice od osnovnih človekovih pravic! Noben gospodarski interes ni pomembnejši od spoštovanja človekovih pravic. In zdaj imamo interese vlagateljev zaščitene in temeljne človekove pravice poteptane. Želimo samo izvrševanje zakonov. Zagovarjam našo pravico do življenja v urejeni družbi. Ne smemo odnehati. Naslednjič nas ne bi smelo biti 50, ampak 150. Državljani bi morali pokazati, da so neomajno zavezani zaščiti svojih pravic: pravice vedeti in pravice sodelovanja v postopku odločanja! Obnašanje javnih oblasti kaže na globoko zakoreninjeno nevednost in lenobo, državljani pa so ravno žrtve takšnih razmer.

___________________________________________________________________________ Morda najbolj drastičen primer je javna razprava glede načrta območja s posebnim namenom za termoelektrarno Kolubara B.

prostornog plana termoelektranu Kolubara B na ugalj

Zaradi epidemioloških razlogov v Lazarevcu niso javni organi napovedali števila udeležencev javne razprave, razpravo so morali preložiti. Da bi mesec dni pozneje organizirali javno razpravo v Beogradu, tako da bi zjutraj objavili obvestilo za javnost in še isti dan izvedli javno razpravo. Ta primer je zdaj na upravnem sodišču.

FOTOGALERIJA:

– Javno razpravo brez javnosti je “ščitila” policija

Građani sprečeni da učestvuju na Javnoj raspraviMirko Popović iz RERI-ja za Zelenu patroluGrađani, koji su došli na Javnu raspravu, ostali su ispred zatvorenih vrataDušan Kokot iz Građanskog preokreta obaveštava građane da se neće održati Javna rasprava jer organizator nije u mogućnosti da obezbedi da svi zainteresovani uđu na rBez razloga, policija je štitila zaposlene u Pokrajinskom zavodu za zaštitu prirodeJavna rasprava pod budnim okom policije

TEKST IN FOTO: CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

AAG EKO-PATRULJA PRIVEDLA DO PRIJAVE KRŠITEV ODLAGANJA GRADBENIH ODPADKOV V KAMNOLOMU GRIŽA, MESTNA OBČINA KOPER


Ekološka patrulja CI Kamnolom Griža pri Rižani in AAG je v 14.  marca 2021 opravila pregled na parcelah štev. 1707/106, 1707/107, 1707/50, 1707/123, 1707/137, 1707/124 in 3881 vse katastrska občina Kubed ter ugotovila naslednje:

– Na že omenjenih parcelah je odložen gradbeni material pripeljan na to območju v času, ko je Primorje d.d. iz Ajdovščine upravljala kamnolom in zato je imela tudi okoljevarstveno soglasje štev. sklepa 35472-82/2009 z dne 18.5.2010.

– Investitor oziroma upravljalec omenjenega prostora je nepravilno odložil gradbeni material tako, da ga ni sortiral po vrstah klasifikacijskega seznama odpadkov po veljavni uredbi, temveč je trajno odložil na že omenjene parcele.

– Investitor ni v roku enega leta poskrbel za ustrezno odpravo navoženega gradbenega materiala na za to določeno mesto zbiralcev odpadnega gradbenega materiala

Za omenjene kršitve prilagamo fotografije posnete na mestu kamnoloma Griža.

clip_image003

clip_image005

clip_image007

Tako je investitor najmanj kršil določilo 4. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06) in sicer:

(1) 4. člena – Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor.

(6) 4.člena – Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoče obdelati.

(9) 4.člena – Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto. (od leta 2012 ko je podjetje Primorje d.d. prijavilo stečaj)

(1) 13.člen – Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene odpadke obdelovati v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi katerega ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(4) 13.člen – Iz načrta ravnanja z odpadki, ki zadeva odstranjevanje gradbenih odpadkov, morajo biti razvidni tudi razlogi za odstranjevanje gradbenih odpadkov ter način in mesto odstranjevanja teh gradbenih odpadkov.

Iz sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje štev. 35472-82/2009-9 z dne 18.5.2010 katerega smo se tudi priložili  je razvidno, da družba Primorje d.d. iz Ajdovščine je prejela sklep v zvezi s podaljšanjem okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2004. v točki b. 4 odstavek govori, da na območju kamnoloma griža Griža predela največ 8700 ton in določilo vrste nenevarnih odpadkov od betona, opeke, ploščice in keramike, mešanica betona, bitumenske mešanice, zemljine in kamenje ter izkopani material skupno 8700 ton letno.

V 10 odstavku sklepa govori, da upravljalec mora zagotoviti ravnanje z obdelanimi odpadki in s preostanki odpadkov le te predati in predati predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov.

Nelegalno odloženi odpadki ogrožajo podtalnico in s tem reko Rižano. Da bi zaščitili onesnaževanje reke Rižane in podtalnice,  je Alpe Adria Green podal prijavo na INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE IN PROSTOR –KOPER in na INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO –  Inšpekcija za energetiko in rudarstvo!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

EKO PATRULJA AAG – 03.03.2021 – Veliko odlagališče odpadkov v Klancu pod Kozino


Krajanka  je AAG opozorila na veliko odlagališče odpadkov v Klancu pod Kozino, na začetku soteske Glinščice, desno od prvega slapu Glinščice, desno od mosta, po katerem pelje cesta do Klanca. Odlagališče se nahaja v občini Občina Hrpelje-Kozina.odpadki v Klancu pod Kozino8

Po naših informacijah ni bil s strani občine izdan nikakršen dokument o spremembi namembnosti zemljišča, ki je vpisano v katastru kot gozdno. Prav tako nismo našli, da bi občinski svet obravnaval spremembo podrobnega občinskega načrta za to območje.

odpadki v Klancu pod Kozino4

Katastrska občina 2557 OCIZLA, številka parcele 3756

Površina parcele (m2) 3.576

Urejena parcela Ne

Katastrski dohodek (EUR) 7,74

Grafični prikaz

Podrobni podatki o parceli

Legenda podatkov:

Register nepremičnin Zemljiški kataster

POVRŠINA PARCELE (m2) 3.576
DEJANSKA RABA DELEŽ POVRŠINE DEJANSKE RABE (%)
gozdna zemljišča 91,1
gozdna zemljišča vodna zemljišča 8,9
NAMENSKA RABA DELEŽ POVRŠINE NAMENSKE RABE (%)
gozdna zemljišča 100,0
BONITETNE TOČKE 24
POVRŠINA ZEMLJIŠČA Z BONITETNIMI TOČKAMI (m2) 3.576
RASTIŠČNI KOEFICIENT GOZDA 1
ODPRTOST GOZDA 70

Podatki o lastnikih in upravljavcih

PRIIMEK IN IME / NAZIV

NASLOV

LETO ROJSTVA / MATIČNA

ŠTEVILKA

DELEŽ (%)

STATUS

OBČINA HRPELJE – KOZINA Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina 5883032 1/1 Last

odpadki v Klancu pod Kozino1

Zaradi preverbe verodostojnosti podatkov je AAG na tej lokaciji 03.03.2021 opravil EKO- PATRULJO. Na lokaciji, ki leži na zaščitenim območju Glinščice, se odlagajo gradbeni in ostali odpadki ter po vsej verjetnosti tudi nevarni odpadki.

odpadki v Klancu pod Kozino9

Nelegalno odloženi odpadki ogrožajo podtalnico in s tem prebivalce živečih na tem področju. Da bi zaščitil tamkaj živeče prebivalce ter pitno vodo na širšem območju krasa,  je Alpe Adria Green podal 04.03.2021 prijavo na INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE IN PROSTOR –KOPER 

OBJAVA PRIMORSKE NOVICE 15.03,2021

Deponija- Klanec PN

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Ali bomo po pandemiji imeli bolj zdrav ali bolan planet?


Ko se cepljenja proti COVID-19 vse bolj širijo, in ne da bi pri tem pozabili, da je pandemija še dolga, se je kljub temu treba spomniti, da imamo še vedno obstoječo težavo, ki se ni zmanjšala: poslabšanje okolja , in zlasti podnebne spremembe. Zdi se jasno, da bo svetovna epidemija koronavirusa tako ali drugače vplivala tudi na stanje planeta. Kot je zapisano v naslovu uvodnika v The Lancetu decembra lani, COVID-19 in podnebje “konvergirata krizi”. Ko pa bo človeštvu uspelo podrediti prvo, kakšen bo rezultat slednjega: ali bo pandemija ustvarila bolj zdravo ali bolno okolje?

V aprilu 2020, kot je bila človeška dejavnost večinoma zaprli v času prvega vala pandemije, OpenMind poročal o neposrednih vplivih na okolje upoštevati, vključno z zmanjšanjem stopnje CO 2 emisij in tako Kitajske in Evrope . Spletno mesto Carbon Brief je napovedalo največji letni padec emisij CO 2 , zmanjšanje za 2.000 megatonnes, kar je 5,5% celotnega števila leta 2019, nekateri analitiki pa so poudarili, da bi to izboljšanje kakovosti zraka lahko ublažilo smrtnost zaradi onesnaženja . Novejše ocene kažejo, da so se svetovne emisije leta 2020 zmanjšale na 7% v prejšnjem letu .

SPREMEMBE OKOLJSKIH KAZALNIKOV

Obstajajo znaki, da so nekatere spremembe vztrajale tudi po prvotnem vrhuncu. Na jesenskem srečanju ameriške Geofizične zveze decembra lani so raziskovalci iz več institucij predstavili satelitska opazovanja, ki nakazujejo spremembe nekaterih okoljskih kazalnikov. Krčenje gozdov se je povečalo v brazilski Amazoniji, Indoneziji in Kongu, medtem ko se je zmanjšalo v Kolumbiji in Peruju. Onesnaženost zraka se je zmanjšala; na primer v Indiji so zabeležili za tretjino do četrtino zmanjšanje trdnih delcev v zraku PM10 . Zaradi čistejšega zraka je sneg v nekaterih regijah bolj bel kot kadar koli v zadnjih 20 letih, kar zmanjšuje toploto, ki jo absorbira Zemlja. Po drugi strani pa se je motnost vode v krajih, kot je New York, zmanjšala za več kot 40%.

Vzorec recikliranega materiala za izdelavo cest, ki meša zdrobljene maske za enkratno uporabo z obdelanimi gradbenimi ruševinami. Zasluge: Univerza RMIT

“Okolje se hitro spreminja,” so povzeli raziskovalci. Čeprav ne morejo biti prepričani, da so opažene spremembe neposredna posledica pandemije, poudarjajo, da lahko upad mobilnosti, ki traja več mesecev, razloži nekatere odkrite učinke; vendar opozarjajo, da bo vse to hitro izginilo, če se obrne kateri od trendov, ki jih prinese pandemija, na primer povečano širjenje dela na daljavo. Na splošno se strokovnjaki strinjajo, da bodo morebitni okoljski dobički zaradi katastrofe COVID-19 le kratkotrajni, razen če ni mogoče najti načinov za ohranitev pozitivnih sprememb.

A kot poudarja Evropska agencija za okolje (EEA), niso vsi vplivi koristni . V nasprotju z morebitnimi dobički na področju zmanjšanih emisij in onesnaženja je eden od vidikov, ki zaskrbljujoč že od začetka pandemije, povečanje nastajanja odpadkov, zlasti plastike: svetovna gospodarska upočasnitev, ki jo je povzročila pandemija, je povzročila strm padec cen nafte , nato pa spodbuja proizvodnjo nove plastike v nasprotju z recikliranjem. To je bilo povezano z globalnim povečanjem porabe embalaže in druge plastike za enkratno uporabo ter meteorskim porastom povpraševanja po zaščitnih izdelkih za enkratno uporabo, kot so obrazne maske . Pobude za recikliranje teh odpadkov se že pojavljajo: raziskovalci z avstralske univerze RMIT so razvili metodoreciklirati kirurške maske v gradbeni material za ceste in gradbeni beton; tri milijone mask lahko uporabimo za izgradnjo en kilometer dvopasovnice, s čimer se izognemo nastajanju 93 ton odpadkov.

NEVARNOST POJAVA ZOONOTSKIH VIRUSOV

Toda s širšega vidika je odnos med pandemijami in okoljem dvosmeren: “odpornost družbe je odvisna od prožnega sistema podpore okolju,” pravi EEA in poudarja, kako bolj zdravo okolje prispeva tudi k zdravju človeštva, saj narekuje sedanji pristop One Health . Študije so opozorile, da izguba biotske raznovrstnosti in uničenje ekosistemov pripeljeta predhodno ločene vrste med seboj in z ljudmi, kar povečuje tveganje za pojav zoonotskih virusov.

Mapa del estudio del aumento de los murciélagos v Aziji.

Ta zemljevid prikazuje porast netopirjev v Aziji.

Dejansko nedavna študija kaže, da to ni nevarnost v prihodnosti , ampak zelo prisotna: po mnenju avtorjev so podnebne spremembe povečale raznolikost netopirjev v azijski regiji, kjer so predniki SARS-CoV-2 in njeni sorodniki Verjetno so se pojavile SARS-CoV-1. “Podnebne spremembe so lahko bile pomemben dejavnik pri izbruhih obeh virusov,” predlagajo avtorji, čeprav je o neposredni povezavi še vedno treba razpravljati . Nazadnje k tem zoonozam lahko prispeva tudi lovljenje, trgovina z vrstami in njihova prodaja na trgih . Pandemija COVID-19 je spodbudila večje zanimanje za povečanje nadzora nad temi potencialnimi viri nastajajočih nalezljivih bolezni.

NAŠ PRORAČUN ZA OGLJIK SE ZMANJŠUJE

Strokovnjaki navsezadnje poudarjajo, da je prezgodaj vedeti, ali in v kolikšni meri bo fenomen brez primere v stoletju, ki primerno opisuje trenutno pandemijo, dolgoročno povzročil kakršno koli neto okoljsko škodo ali koristi. A brez čakanja, da bi vedeli odgovor, so že opozorili, da celo zmanjšanje emisij pomeni, da količina CO 2 v ozračju še naprej narašča in s tem naš preostali proračun ogljika, količina, ki jo lahko še vedno oddajamo ob omejevanju dviga temperature do določenega cilja še naprej zmanjšuje.

La cantidad de CO2 en la atmósfera sigue creciendo.  Raven CO2 v ozračju še naprej narašča.

Nova študija zlasti ocenjuje, da bomo pri trenutni stopnji emisij ta proračun izčrpali za najstrožji cilj pariškega sporazuma iz leta 2015 – največje globalno povišanje temperature za 1,5 ° C – v dobrem desetletju . Strokovnjaki pozivajo k zelenemu okrevanju od pandemije, a po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) gospodarsko okrevanje spodbuja zapravljanje priložnosti , na primer z zanemarjanjem vlaganj v čisto energijo. Sprejete odločitve morajo obravnavati tudi zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo ter okoljsko obravnavati skupaj. Usklajevanje odzivov predstavlja priložnost za izboljšanje javnega zdravja, ustvarjanje trajnostne gospodarske prihodnosti in boljšo zaščito preostalih naravnih virov in biotske raznovrstnosti planeta.

ŠE DO 01.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Vlada: Projekt oskrbe Istre s pitno vodo je državnega pomena



STA
11. 03. 2021

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da je zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ki so pomembne za razvoj Slovenije, projekt ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo prostorska ureditev državnega pomena. Pri tem je predvidena uporaba vodnega zajetja Padež.

padez-potok1

LJUBLJANA > Oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Operativni program oskrbe s pitno vodo iz julija 2006 je med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih vodnih virov na območju slovenske Istre. Tudi veljavni operativni program oskrbe s pitno vodo izpostavlja problematiko oskrbe slovenske Istre kot prioritetni projekt, so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu za okolje in prostor.

Iskanje dodatnega vodnega vira za slovensko Istro je dolgega veka, v lokalnem okolju pa so pozivi k ureditvi razmer dobili pospešek po železniški nesreči pri Hrastovljah leta 2019, ko je ob iztirjenju vlaka v podtalnico iztekla večja količina kerozina. Če so v istrskih občinah pozdravili odločitev ministra za okolje Andreja Vizjaka, da podpre varianto Padež, pa so do projekta kritični v Krasu in Brkinih. Po njihovem mnenju je predlagana rešitev, ki med drugim predvideva zajezitveno jezero v velikosti Bohinjskega jezera, okoljsko sporna, poleg tega naj bi bile na mizi druge, cenejše variante.

Država se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim strateškim regionalnim vodnim virom, s katerim bo zagotovljena dolgoročna oskrba prebivalstva slovenske Istre s pitno vodo, hkrati pa bo zagotovljen tudi rezervni vodni vir za kraško zaledje.

Z novim vodnim virom bodo dolgoročno zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod v občini Ilirska Bistrica, Brkine in po potrebi občino Pivko, so prepričani na ministrstvu.

V okviru projekta je predvidena raba vode na pritoku Padeža Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež. Sistem zajetja z akumulacijo sestavljajo glavna pregrada s spremljajočimi varnostnimi objekti ter zajetje z odvodom vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo do treh vodovodnih sistemov (Kraški, Rižanski in Ilirskobistriški vodovod).

Akumulacijski prostor se bo polnil tako z lastnimi vodami Suhorice ali v primeru variante Suhorica/manjše zajetje Padež z načrpano vodo iz potoka Padež. Iz akumulacije bo voda speljana po dovodnem cevovodu do čistilne naprave za mehansko prečiščenje in nato po transportnem vodovodnem sistem do Rodika, kjer se bo navezala na vse tri vodovodne sisteme. Količina vode bo zadoščala za vse tri vodooskrbne sisteme, zagotavljajo na okoljskem ministrstvu.

ŠE DO 01.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL