Alpe Adria Green je na ARSO poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja “Bežigrajski športni park”


Alpe Adria Green  je na  Agencijo Republike Slovenije za okolje 16.05.2018 poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg: : Bežigrajski športni park, nosilca nameravanega posega Bežigrajski športni park športni marketing d.o.o..

Plečnikov štadion

Stadion Bežigrad je bil zaprt leta 2008. Zgrajen je bil leta 1928 in je zasnoval znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Njegovo ime je iz okrožja Bežigrad v Ljubljani.

Glavne pripombe AAG na osnutek okoljevarstvenega soglasja:

1. AAG nasprotuje izdaji OVS za gradnjo Bežigrajskega športnega parka (BŠP) na prostoru in izven njega, kjer se nahaja objekt poznan pod imenom Plečnikov štadion, vključno z bližnjo okolico (torej tudi izven ograje štadiona).

2. AAG zahteva, da se upošteva Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (Odlok) (Ur.l.RS 51/2009), v celoti, z vsemi utemeljitvami. Odlok posebej navaja izbrane enote, ki so dela Jožeta Plečnika. Izbrane enote imajo posebno kulturno vrednost, ker so izrazit dosežek ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine RS (1.člen Odloka, (2) odstavek). Obenem je določeno tudi vplivno območje.

3. V členu 10 Odloka je imenovan Stadion za Bežigradom kot ena od enot, ki imajo ” izjemen kulturni pomen za RS” (člen 1 Odloka, odstavek (3)).

4. Poseben pomen ima tudi navedba, da imajo izbrane enote poseben pomen kot celota (odstavek (3), člen 1 Odloka), imenovana Plečnikova Ljubljana, zlasti za glavno mesto Slovenije. Iz tega je takoj jasno, da gre za glavno mesto Slovenije in ima torej državni status in ne lokalni. Zato Mestna občina nima pravice nikomur dovoljevati posegov v spomenik, niti omogočati s kakršnokoli pogodbo. Vsakršna taka pogodba je nična.

5. Zgornje navedbe tudi dajejo prvo utemeljitev naše zahteve, da se OVS ne sme in ne more izdati. V primeru izdaje OVS bi organ (ARSO) storil kaznivo dejanje.

6. Nadalje navajamo in utemeljujemo nasprotovanje izdaji OVS in tudi gradnji BŠP na teh parcelah s celotnim, to je z vsemi odstavki 10.člena Odloka, ki posebej navaja Stadion za Bežigradom (EŠD 393). Obenem še posebej poudarjamo njegov 7.odstavek. V njem sta zahtevana varstvena režima iz 56.člena Odloka in sicer prvi in peti odstavek ter za vrtnoarhitekturne elemente četrti odstavek.

7. Prav tako utemeljujemo z 10.členom tudi zahtevo po neokrnjenem vplivnem območju, ki je opredeljen z devetim odstavkom 56.člena.

8. Ugotavljamo, da bi nameravana gradnja uničila spomenik, vključno z vplivnim območjem. Zato smo proti gradnji BŠP in proti izdaji OVS. Nameravana gradnja je lažno deklarirana kot prenova Plečnikovega stadiona, njena prevara in lažnost je povsem razvidna iz Odloka, ko se Odlok primeraj z načrtovano gradnjo BŠP.

9. Negativno stališče do izdaje OVS in nameravane gradnje BŠP utemeljujemo tudi s strokovnimi mnenji slovenske strokovne javnosti pa tudi mednarodnih strokovnjakov in ustanov. Poleg praktično vseh uveljavljenih strokovnjakov za Plečnika, npr. dr. Krečiča, dr. Prelovška, g. Hrauskega, g. Šlapete, g. Haspla itd., so projektu gradnje javno nasprotovali ICOMOS Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ministrstvo za kulturo, Zbor za republiko in Društvo arhitektov Ljubljana. Pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki predvideva njegovo športnorekreativno in turistično-spomeniško rabo pa so izrecno podprli Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Tehnični muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Društvo slovenskih pisateljev, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL, Umetnostnozgodovinski inštitut Franca Steleta ZRC SAZU, ICOMOS Nemčije ter številni posamezniki. Njihova mnenja so sicer že bila javno objavljena, po potrebi pa jih lahko priložimo.

10. Proti gradnji BŠP in proti izdaji OVS smo tudi zaradi prekomernega večletnega hrupa v stanovanjski četrti, ki bi škodljivo vplival na zdravje prebivalcev.

11. Prav tako smo proti izdaji OVS in gradnji BŠP zaradi prekomernega prometa, do katerega bi v tem predelu Ljubljane prišlo zaradi ogromnih kapacitet podzemnih parkirišč in dostopov.

12. Prekomeren promet pa bi pomenil tudi dodatno poslabšanja zraka in velike škodljivega vpliva na zdravje prebivalcev.

13. Obenem navajamo ZVO-1 in 72.člen Ustave RS, ki zagotavljata zdravo bivalno okolje, ki bi ga gradnja in obratovanje objektov BŠP bistveno poslabšala v škodo zdravja prebivalcev ter okolja.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec:

IZPOLNITE OBRAZEC

Advertisements
Objavljeno v Organizacije

Usodna nevarnost hormonskih motilcev – Oddaja RTV – Studio ob 17h


 

Ocene tveganja za Slovenijo še ni!

Hormonskim motilcem smo ljudje med drugim izpostavljeni z uživanjem hrane in vode ter z uporabo kozmetike in izdelkov iz plastike. Kemikalije z motenjem hormonskega ravnovesja zmanjšujejo plodnost, povzročajo reprodukcijske motnje in raka.

V oddaji Studio ob 17h, ki je bila na sporedu 07 maja 2018 na Radiu Slovenija in jo je vodila Jernejka Drolec, na temo hormonskih motilcev je sodeloval tudi član Upravnega odbora AAG dr. Gorazd Pretnar.

Ocene tveganja za Slovenijo še ni, največja težava pa je, da se te snovi kopičijo v vodi, tudi podtalnici. Foto: BoBo

Največ kemičnih motilcev endokrinega sistema je v plastiki, tudi številni pesticidi imajo tak učinek, motilce najdemo v detergentih, kozmetiki, mazivih za črpalke in zaviralcih gorenja, ki so v vseh elektronskih napravah. Pojavljajo se tako rekoč povsod.

Problematika je pereča, ker gre za trajne snovi, ki se kopičijo zadnjih nekaj deset let, pravi Mihael Toman z Biotehniške fakultete, pri tem pa ne gre za koncentracijo: “Ampak problem akumulacije in nalaganja v vodnih okoljih. Te akumulacije dejansko ne poznamo natančno, ne vemo, kje se dogaja, voda pa je končni sprejemnik vseh teh snovi.

Živimo v morju estrogenov, opozarja samostojni raziskovalec in publicist, Anton Komat: “Najbolj dramatično je to, da imajo transgeneracijsko delovanje, torej delujejo z matere na njen plod, tu so predvsem prizadeti moški potomci. Glavne posledice so motnje hormonskega ravnovesja, za neplodnost pa bi lahko rekli, da se širi kot novodobna kuga.”

A evropski biomonitoring ne daje razloga za preplah, meni Lucija Perharič, predsednica slovenskega toksikološkega društva. Izpostavlja primer bisfenola A, ki je v plastičnih predmetih: “Bilo je ugotovljeno, da je ta izpostavljenost približno stokrat manjša, kot je tista, ki bi bila potrebna, da pride do nekega motenja hormonskega ravnovesja.”

Ocene tveganja za Slovenijo sicer še ni, biomonitoring pa je pokazal, da je bila izpostavljenost v večini primerov nizka. Evropske pristojne institucije so letos oblikovale enotna merila o tem, kaj sploh so hormonski motilci v pesticidih. V Združenju proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev ocenjujejo, da se bo posledično sedanji izbor dovoljenih pesticidov v prodaji prepolovil. Sintetičnih hormonskih motilcev iz okolja ne znamo čistiti, treba je preprečiti njihovo nastajanje in ponuditi alternative. Ena takih je ekološko kmetovanje.

Kaj vemo o hormonskih motilcih, lahko poslušate v Studiu ob 17ih z voditeljico Jernejko Drolec. https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174537340

 

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije

Vevčani odločno proti novi coni ob Zaloški


Janez Petkovšek – DELO

S peticijo proti umestitvi Lidlovega logističnega centra zbrali že dvesto podpisov. Bojijo se zlasti tovornjakov in dodatnega hrupa.

Vevčani odločno proti novi coni ob Zaloški

Infografika: Delo

Krajani Zgornjega Kašlja, Klemenove, Močilnikarjeve, Ulice Minke Bobnar in Kašeljske ceste so zbrali kar 193 podpisov proti načrtovani umestitvi Lidlovega logistično-distribucijskega centra med ranžirno postajo Zalog in Zaloško cesto. Proti gradnji velestavbe, v katero bi vsakodnevno prihajalo štiristo tovornjakov, so se pripravljeni bojevati z vsemi sredstvi.
Pripombe na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje so krajani poslali na mestni oddelek za urejanje prostora. Prav tako pa mestnim svetnikom, varuhu človekovih pravic in okoljski organizaciji Alpe Adria Green.

Očitki

Občini očita, da je neposredno prizadetim krajanom šele 11. aprila javno predstavila osnutek OPPN in prvič razkrila, da naj bi tam zgradili velikanski Lidlov center. Še bolj pa so bili razočarani, ker jim občina ni predstavila študije o vplivih hrupa, ki naj bi se močno povečal zaradi vsakodnevnih prihodov in odhodov tovornjakov. Kasneje jih je razjezila, saj študije ni bilo med dokumenti na sedežu oddelka za urejanje prostora, niti jim je ni poslala, čeprav je to obljubila. Hkrati pa je od občanov zahtevala, da pripombe na »Lidlovo« gospodarsko cono pisno posredujejo do 30. aprila.

Ravnanje MOL označujejo kot neskladno s pravico javnosti do obveščenosti in po vsem sodeč namenjeno temu, da se zmanjša učinkovitost odziva krajanov na načrte, ki jih zadevajo in grobo posegajo v njihovo bivalno okolje.  In dodala, da so »ignoriranja občinskega urbanizma v korist parcialnim interesom v tem delu mesta že vajeni«. Tako so jim kljub pritožbam in nasprotovanju v bližino hiš umestili velika Petrolova skladišča nafte in drugih nevarnih snovi, ki da so tempirana ekološka in požarna bomba. Že zdaj jih vsak dan onesnažujejo z bencinskimi hlapi, ponoči pa še z močno svetlobo.

Največji težavi hrup in tovornjaki

Krajani Zgornjega Kašlja, Kapne vasi, Polja in Zaloga, ljubljanski mestni občini sporočajo, da so že v letih 2008 in 2010 povedali, da nove gospodarske cone ob Zaloški cesti nočejo.

Ker se je v zadnjih šestih mesecih zaradi dodatnih industrijskih dejavnosti, ki so jih preselili iz središča mesta, močno povečal zlasti nočni hrup z železniške postaje, zaščitni ukrepi, kot so protihrupne ograje in okna, pa niso bili izvedeni, dodaten hrup zanje ni sprejemljiv. Podpisniki ne razumejo, zakaj naj bi v neposredni bližini neizkoriščene industrijske cone v Zalogu postavljali novo industrijsko (gospodarsko) cono, kjer so kmetijska zemljišča in zaščiten gozd. To je po njihovem v nasprotju z nazivom Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.
Sprašujejo se, zakaj uničevati plodno zemljo in gozd. Nadalje so prepričani, da noben investitor, še manj pa občina, ni sposoben zagotoviti takih omilitvenih ukrepov, da se vsakodnevni hrup in onesnaževanje štiristo tovornjakov, ki bi vozili v Lidlov center, ne bi moteče širila v okoliška naselja. Ali da bi bil kdo sposoben preprečiti vožnjo tovornjakom, ki bi kljub prepovedi vozili po Zaloški cesti mimo dveh šol, novega vrtca, hiš in blokov.

Zahteve krajanov

Krajani pričakujejo, da bo občina ščitila predvsem interese prebivalcev, ne »brutalnih interesov industrije«. Ob javni predstavitvi OPPN pa so dobili občutek, da namerava zaščititi predvsem interes investitorja, podjetja Bolt. Zato zahtevajo, da MOL s krajani začne konstruktiven dialog o tem, kaj naj bi se zgodilo na tem območju, da skupaj iščejo rešitve in da postanejo stranke v postopku. Ker v OPPN piše, da je obvezna priprava variantnih rešitev, teh pa niso predložili, je zanje postopek nezakonit in neveljaven. Zato hočejo, da se ponovi, pri čemer naj se predstavijo tako variantne rešitve kot primerjalne študije. Zatem nasprotujejo dvigu največjega objekta z 20 na 25 metrov, saj po veljavnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN ti ne smejo presegati 20 metrov.
Med drugim zahtevajo še protihrupno zaščito ob Zaloški vzdolž celotne cone. Zagotovili bi jo s stometrskim zelenim pasom, ki bi ga morali pogozditi morebitni investitorji. Iz območja zazidave bi umaknili tudi manjša objekta v varovalnem pasu Petrola, namesto njiju pa zasadili varovalni gozd. Lidlu bi morala občina naložiti, da pripravi študijo predvidenega povečanja tovornega prometa glede na strategijo širitve poslovalnic (slišali so namreč, da naj bi v nekaj letih njihovo število podvojil). Če bi bil OPPN vseeno sprejet, pa naj bi občina zagotovila, da bodo pred gradnjo postavili protihrupne ograje ob južni strani Zaloške, od krožišča za Vevče do avtobusne postaje pri Petrolu. In od investitorja zahtevala, da krajanom plača montažo trislojnih protihrupnih oken in izboljšavo fasad s protihrupno tehnologijo, kjer je to tehnično mogoče. Zahtevajo, da MOL opredeli, da gradnja gospodarskih objektov na tem območju ni mogoča, dokler ne bo v celoti zgrajena in urejena Industrijska cesta v Zalogu ter povezana z Zaloško. Ali pa naj sprejetje OPPN preloži na obdobje, ko bo povezovalna cesta v Zalogu zgrajena.

Lidlov odgovor

S stališči krajanov smo seznanili tudi vodstvo trgovskega podjetja Lidl Slovenija. Odgovorili so le, da je Lidl zainteresiran za uresničitev načrtovanega logistično-distribucijskega projekta. Ker pa še niso lastniki zemljišča in »v tej smeri ni bila podpisana še nobena pogodba, nam podrobnejših informacij in komentarjev še ne morejo dajati«. Razkrili pa so, da je projekt na ravni idejnega koncepta in da bodo o njem več povedali v bližnji prihodnosti – če bodo postali investitorji na opisanem območju.

 

Alternativni predlog
Nasprotniki OPPN so občini predlagali, naj gospodarsko cono raje prekategorizira v športno-rekreacijsko. Približno 20 hektarov bi namenili gradnji kompleksov, s katerimi bi izboljšali življenje tamkajšnjim prebivalcem. Eden takih bi lahko bil kopališki center s spremljajočimi dejavnostmi, kakršnega so nekoč imeli okoli davno zaprtega in podrtega zunanjega kopališča v Vevčah.

POVEZAVE:

PRIPOMBE AAG NA OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije

Poročilo o analizah uradnih vzorcev živil rastlinskega izvora, krme in Nacionalnega referenčnega laboratorija na prisotnost GSO v letu 2017


Alpe Adria Green aktivno preko svojega predstavnika sodeluje v komisiji za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Za komisijo je AAG pripravil Poročilo o analizah uradnih vzorcev živil rastlinskega izvora, krme in Nacionalnega referenčnega laboratorija na prisotnost GSO v letu 2017

Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da je bilo naročnik analiz MKGP, Uprava RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, izvajalec analiz pa Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.

clip_image001

Rezultate analiz smo v aprilu 2018 na 15. seji Komisije predstavili njenim članom in sicer:

1) Rezultati analiz za živila rastlinskega izvora

Skupaj je bilo analiziranih 40 vzorcev živil (15 vzorcev, ki so vsebovali samo sojo, 1 vzorec piškotov, ki je vseboval sojo in koruzo, 11 vzorcev, ki so vsebovali samo koruzo, 9, ki so vsebovali samo riž, 2 vzorca lanenih zrn in 2 vzorca papaje). 13 vzorcev živil je bilo označenih z ekološkim certifikatom. Pri 2 vzorcih živil s sojo je bila potrjena prisotnost GS soje (sojina moka in piškoti), vendar pod mejo kvantifikacije, zato sta bila vzorca skladna z zakonodajo, ki dovoljuje tehnično nenamerne prisotnosti GSO do največ 0,9%. Pri vzorcu koruznih vafljev je bila potrjena GS koruze, tudi pod mejo kvantifikacije.

2) Rezultati analiz za posamična krmila in krmne mešanice

Skupaj je bilo analiziranih 17 vzorcev posamičnih krmil (koruza v zrnju, tropine oljčne ogrščice, sojine in repične tropine, pesni rezanci, koruzni gluten in koruzni drobljenec). Noben vzorec krme ni imel ekološkega certifikata. Pri 1 vzorcu sojinih tropin je potrjena GS soje nad 10%, vzorec je bil označen in zato v skladu z zakonodajo, pri 2 vzorcih prav tako sojinih tropin je bilo potrjenih več GS soje, vendar pod mejo, sojini GS so potrjeni tudi v koruznem drobljencu, repičnih tropinah, zrnju koruze, skupaj 8 pozitivnih rezultatov, od tega 7 pod mejo kvantifikacije. Od krmnih mešanic je bilo analiziranih 12 vzorcev, pri 2 vzorcih je bila potrjena prisotnost več GS soj nad 0,9%, ker sta bila označena sta skladna z zakonodajo. Pri 9 vzorcih je bilo potrjenih več GS soj, pod mejo 0,9% ali pod mejo kvantifikacije.

3) Rezultati analiz uradnih vzorcev živil živalskega izvora

Analizirani so bili 4 vzorci živil živalskega izvora na prisotnost GSO (vsi slovenskega porekla, brez eko certifikata in brez oznake GSO). Gre za vzorce mesnega sira, mesnega narezka, piščančje hrenovke in posebno klobaso z zelenjavo. Vsi rezultati so bili negativni.

4) Rezultati analiz beljakovinskih živil namenjenih športnikom

Skupaj je bilo analiziranih 33 vzorcev, le eden je imel ekološki certifikat, 2 vzorca sta bila slovenskega porekla. V 9 vzorcih je bila potrjena prisotnost GS rastlin, v 7 primerih pod mejo kvantifikacije, vzorci so bili v skladu z zakonodajo. 2 vzorca (proteinska ploščica s sladili in brownie z beljakovinami) pa sta vsebovala več GS soj, ki so bile nad 0,9%, vzorca nista bila označena, torej nista v skladu z zakonodajo. Brownie je vseboval še GS koruzo.

5) Rezultati analiz ekoloških živil

Skupaj je bilo analiziranih 45 vzorcev ekoloških živil. V 3 vzorcih je bila potrjena prisotnost GS rastlin (GS soja v fermentiranem sojinem zrnju in koruznem čipsu, v slednjem soja ni bila navedena kot sestavina živila), v vzorcu koruznega zdroba je bila potrjena GS koruze, vendar so bile vsebnosti pod mejo kvantifikacije, zato sta bila v skladu z zakonodajo.

V AAG bomo še naprej spremljali raziskave na tem področju in o tem obveščali javnost.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije

Magnina pravljica o 1000 zaposlenih


Tomaž Klipšteter  – Dnevnik

Dnevnik je pridobil pogodbo o izvedbi strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče – Slivnica. V njej ni občutljivih poslovnih skrivnosti, kot sta zatrjevala Magna in ministrstvo za gospodarski razvoj. So pa v njej nekatera druga, javnosti prej neznana določila, spisana po meri vlagatelja.

Magna 1
Iz pogodbenih določil je razvidno, da se v številko tisoč delovnih mest ne bo štelo zgolj Magninih zaposlenih. Med drugimi sme biti v tej tisočerici tudi do 200 napotenih delavcev, ki jih bo Magna najemala prek agencij. (Foto: Tomaž Klipšteter)

Dnevniku je konec aprila, več kot pol leta po njenem podpisu, vendarle uspelo od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pridobiti javno podpisano pogodbo z Magno o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče – Slivnica. Izkazalo se je, da je bil izgovor ministrstva in Magne, zakaj mora pogodba ostati skrita, za lase privlečen.

Skrivalnice je ministrstvo utemeljevalo z okoliščino, da je Magna označila pogodbo kot poslovno skrivnost. Gre za investicijo zasebnega investitorja v visokokonkurenčni panogi, zato ima Magna upravičen interes, da specifike svoje naložbe ohrani tajne, so zatrjevali na MGRT. Če bi ministrstvo dopustilo objavo pogodbe o izvedbi strateške investicije – gradnje lakirnice, bi morebitni konkurenti izvedeli kočljive poslovne skrivnosti, kar naj bi Magno postavilo v konkurenčno slabši položaj.

Magna 2
Minister Počivalšek je ob podpisu pogodbe z Magno marsikaj obljubljal…

V skriti pogodbi ni poslovno občutljivih tajnosti

Dejansko v pogodbi ni takšnih občutljivih informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati podrobnosti o dinamiki investiranja, o poslovnih in finančnih načrtih ter o tem, kakšen obseg posla Magna pričakuje v določenem obdobju.

Razlog skrivalnic pogodbe, v kateri je izrecno navedeno, da je bila sklenjena v javnem interesu, je zato moral tičati drugje. Vsebina pogodbe dopušča domnevo, da bi njena takojšnja objava ogrozila verodostojnost nekaterih drugih, večkrat ponovljenih zatrjevanj o Magninih pogodbenih zavezah. Spomnimo: minister Zdravko Počivalšek je ponavljal, da Magna pogodbeno jamči, da bo v roku desetih let na razvojem območju občine Hoče – Slivnica ustvarila najmanj tisoč delovnih mest in investirala najmanj 100 milijonov evrov. Iz pogodbenih določil je razvidno, da se v številko tisoč ne bo štelo zgolj Magninih zaposlenih, temveč tudi vse tiste, ki bodo dobili službo pri njenih pogodbenih strankah, ponudnikih storitev, podizvajalcih in povezanih osebah, če bo njihovo delo neposredno povezano z naložbo.

Štejejo tudi najeti delavci

Ta delovna mesta niso obvezno locirana na območju Magninega obrata v občini Hoče – Slivnica, ki ga je država zarisala s posebnim zakonom. Magna si je namreč zagotovila pravico, da se smejo šteti delovna mesta na kar 20-kilometrskem območju okoli lakirnice, torej teoretično tudi v Mariboru ali Slovenskih Konjicah. Pa še to: v tej tisočerici sme biti tudi do 200 napotenih delavcev, ki jih bo Magna najemala prek agencij.

Minister je zavajal z navedbo, da bo morala Magna plačati pet milijonov evrov pogodbene kazni, če ne bo dosegla omenjenih ciljev. To ne drži. Takšna visoka kazen bi jo doletela izključno pod pogojem, če v petletnem roku ne bi postavila in zagnala lakirnice. Te bojazni pa ni, saj bo lakirnica nared že prihodnje leto. Če bi se izkazalo, da bi bila vrednost investicije nižja od 100 milijonov evrov, zaposlenih pa manj kot tisoč, pa bi Magno doletela bistveno nižja kazen, izračunana po posebnih formulah, določenih v pogodbi.

Pogodba o podelitvi državne subvencije, ki smo jo v Dnevniku razkrili že oktobra lani, določa, da bo Magna lahko obdržala vseh 16,81 milijona evrov državne pomoči, tudi če že leta 2024 zapre lakirnico, kar pet let pred potekom roka, v katerem bi se morali izpolniti vsi tisti zakonski pogoji, po katerih je država legalizirala umeščanje strateške naložbe na kmetijskih zemljiščih v občini Hoče – Slivnica. Za odprtje lakirnice ima čas do novembra 2019, 404 ljudi pa mora zaposliti najpozneje oktobra 2022.

Vlada podaljšala rok za pridobitev ključnega dovoljenja

V oktobra lani podpisani pogodbi o izvedbi strateške investicije je kot skrajni rok za pridobitev pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja določen 30. april 2018. Magna tega dovoljenja, ki natančneje opredeljuje obratovanje lakirnice, še nima. Agencija za okolje in prostor je 15. marca pozvala Magno k vsebinski dopolnitvi vloge. Kljub tej zamudi Magna ni kršila pogodbenih določil, saj ji je štiri dni pred potekom roka na pomoč priskočila vlada. Sprejela je sklep o sklenitvi dodatka k pogodbi, s katerim je rok podaljšala do 31. julija. »Ker gre za kompleksen investicijski projekt, nekateri postopki terjajo več časa,« to utemeljujejo na MGRT. »Po prvotni časovnici bi denimo gradbeno dovoljenje moralo biti izdano do 1. julija 2016, a je bilo izdano šele 5. oktobra lani, kar je posledično vplivalo tudi na roke za izdajo drugih dovoljenj.« Ta argument je nenavaden, saj so pogodbo podpisali šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja in bi lahko časovnico v njej ustrezno prilagodili.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije

Jagode, kraljice zastrupljevalcev … da o špinači ne govorimo


komat
Anton Komat – V pridelkih industrijskega kmetijstva so pogosto ostanki uporabljenih pesticidov in produktov njihove razgradnje.

Oblast nam sicer zagotavlja, da so v mejah »še dopustnih koncentracij« oziroma »varnih odmerkov«, vendar moramo vedeti, da gre bolj za dogovor med kapitalom in »varuhi« našega zdravja, ki naj bi pri ljudstvu vzbujal vtis, da je vse »varno in pod kontrolo«. Ker o sinergičnih učinkih koktajla pesticidov, ki jih vsak dan prejemamo s hrano, še ni kaj dosti znanega, je najbolje, da za svoje zdravje poskrbimo sami. Zato vam v nadaljevanju besedila predstavljam povzetek analize, ki jo je aprila 2018 objavil EWG pod naslovom »EWG`s 2018 Shopper`s Guide to Pesticides in Produce«. Priporočam, da rezultate upoštevate pri svojih vsakodnevnih nakupih. Ob tem ne pozabite na otroke, ki glede na razmerje telesne teže in dnevno zaužite teže hrane v primerjavi z odraslimi povprečno za štirikrat bolj obremenijo svoj organizem z ostanki pesticidov. Če seveda jedo hrano istega izvora in z upoštevanjem pomembnega dejstva, da njihov imunski sistem še ni tako učinkovit kot pri odraslih.

EWG (Environmental Working Group) deluje že več kot dvajset let in združuje neodvisne raziskovalce, ki jim pomagajo pravni svetovalci, programerji in poznavalci komunikacijskih sistemov. Njihova poročila so verodostojna, saj jih med drugimi uporablja tudi komite za prehrano Ameriške akademije za pediatrijo. Ne glede na nekatere razlike med naborom pesticidov, ki imajo dovoljenje za uporabo v ZDA in EU, je pričujoči kratki vodnik primeren za uporabo tudi v slovenskem prostoru. V EU namreč česa podobnega še nisem zasledil. Raziskovalci EWG so zbrali rezultate meritev ostankov pesticidov v kar 38.800 vzorcih 47 vrst sadja in zelenjave. V 70 odstotkih vzorcev so našli vsega skupaj ostanke 230 aktivnih snovi pesticidov in njihovih razgradnih produktov (metabolitov). Raziskovalci niso vrednotili sinergičnih učinkov, ki so za znanost itak še velika neznanka. Zanimivo, da so ostanke pesticidov merili po pranju in lupljenju vzorcev, kar praviloma počnejo ozaveščeni ljudje. Navedli so tudi prisotnost nekaterih pesticidov v ZDA, ki so v EU prepovedani, npr. difenil amina v jabolkih in iprodiona v češnjah. Za vas sem pripravil povzetek analize, kdor pa želi celotno besedilo, naj si ogleda njihovo spletno stran.

Naj začnem s tistimi vrtninami in sadjem, ki so jih pri EWG uvrstili med ducat umazanih (dirty dozen):

1. JAGODE so »kraljice zastrupljevalcev« glede vsebnosti ostankov pesticidov. V številnih vzorcih so našli ostanke kar 22 vrst aktivnih snovi pesticidov. Tretjina vseh je imela ostanke vsaj desetih različnih aktivnih snovi. Še nekaj pomembnega: hitro po obiranju se pojavi na jagodah siva prevleka glivic, ki vizualno odvrača kupce, zato jih pred obiranjem že zadnjič poškropijo s fungicidom, in ker še vedno velja, da pranje jagod zmanjša kakovost njihovega okusa, je kontaminacija »srečnega« jedca zagotovljena.

2. ŠPINAČA. Kar 97 odstotkov vzorcev je vsebovalo ostanke pesticidov. Med njimi se je v relativno visokih koncentracijah pojavljal permetrin, ki je dokazano genotoksičen in hormonski motilec. Bodite pozorni na vsebnost permetrina v hišnih pršilih proti insektom ter ovratnicah za zaščito mačk in psov pred ektoparaziti!

3. NEKTARINE. Okrog 94 odstotkov vzorcev je vsebovalo ostanke dveh ali več pesticidov. Rekorder je vzorec, v katerem so našli ostanke kar 15 pesticidov.

4. JABOLKA. Ostanke pesticidov so našli v vzorcih 90 odstotkov jabolk.

5. GROZDJE. V povprečju je grozdje vsebovalo ostanke petih aktivnih snovi pesticidov. Ostanke pesticidov so našli v več kot 96 odstotkih vzorcih.

6. BRESKVE. 99 odstotkov sadežev iz intenzivnih nasadov je vsebovalo merljive ostanke pesticidov. V povprečju so našli štiri aktivne snovi v vsakem vzorcu.

7. ČEŠNJE. Povprečno je bilo najdenih pet aktivnih snovi pesticidov na vzorec.

8. HRUŠKE. Več kot polovica vzorcev je imela pet ali več aktivnih snovi pesticidov, med njimi največ insekticidov in fungicidov.

9. PARADIŽNIK. Povprečno so bili v vsakem vzorcu najdeni štirje pesticidi. En vzorec jih je vseboval kar 15.

10. ZELENA. Okrog 95 odstotkov vzorcev je bilo pozitivnih na ostanke pesticidov.

11. KROMPIR. Krompir iz kemično intenzivne pridelave je vseboval največ pesticidov glede na njegovo težo. Prevladovali so ostanki klorprofama (chlorpropham), ki je dovoljen tudi v Sloveniji. Klorprofan je inhibitor germinacije, torej preprečuje kalitev skladiščenega krompirja.

12. PAPRIKA. Tudi vzorci paprike so v skoraj 90 odstotkih vsebovali ostanke pesticidov, bili so v nižjih koncentracijah kot pri poprejšnjih, vendar bolj toksični za človeka.

Rezultat iskanja slik za pesticidi

Naj nadaljujem s spiskom petnajstih najmanj tveganih vrst vrtnin in sadja:

1. AVOKADO. Nedvomno najvarnejši sadež, saj je manj kot en odstotek preiskanih vzorcev vseboval ostanke pesticidov.

2. SLADKA KORUZA. Malce presenetljivo glede na druge sorte koruze, vsebnost pesticidov v njej je bila manjša od dveh odstotkov. Toda bodite pozorni, ker ji je lahko primešana tudi zloglasna gensko spremenjena sladka koruza, odporna proti glifosatu.

3. ANANAS. Skoraj 90 odstotkov vzorcev ni imelo merljivih primesi pesticidov! Na skupaj 350 vzorcih so našli zgolj pet aktivnih snovi.

4.ZELJE. Presenečenje, da sta samo dva od 700 preiskanih vzorcev vsebovala več kot en merljiv ostanek pesticida. V kar 86 odstotkih vzorcev zelja niso našli nobenih merljivih ostankov pesticidov. Pohvalno za odporno zelje!

5. ČEBULA. Še ena izmed naravno odpornih vrst zelenjave, ki ne potrebuje totalne kemične zaščite. Malce manj kot deset odstotkov vzorcev ni vsebovalo nobenega ostanka pesticidov. V nobenem vzorcu pa niso našli več kot treh pesticidov.

6. GRAH. Okroglo 80 odstotkov vzorcev ni imelo ostankov pesticidov. V drugih so našli največ tri.

7. PAPAJA. Še en »prijazen« tropski sadež s kar 80-odstotno »čistostjo«. Nobeden od 750 testiranih vzorcev ni vseboval več kot treh pesticidov. Vendar pozor, papaja s Havajev je praviloma gensko spremenjena!

8. ŠPARGELJ. Rezultati so bili podobni kot pri grahu, le trije najdeni pesticidi so pa bolj toksični kot tisti pri grahu.

9.MANGO je tudi dokaj varen sadež, saj 78 odstotkov vzorcev ni izkazovalo prisotnosti pesticidov. Našli so zgolj ostanke dveh uporabljenih pesticidov.

10. JAJČEVCI. Zanimivo, da pri jajčevcih v vseh testiranih vzorcih niso našli več kot tri pesticide.

11. MELONE SORTE MEDENA ROSA. Polovica vzorcev je bila brez merljivih ostankov pesticidov. Pri drugih so našli ostanke največ štirih.

12.KIVI. Pri 65 odstotkih sadežev niso našli ostankov pesticidov. Sicer je bilo najdenih šest ostankov aktivnih snovi pesticidov.

13. MELONE SORTE ANANAS. Več kot 60 odstotkov vzorcev ni vsebovalo merljivih ostankov pesticidov. V le desetih odstotkih vzorcev je bil najden ostanek več kot enega pesticida.

14. CVETAČA. Približno polovica cvetače ni imela merljivih ostankov in niti en vzorec ni vseboval več kot tri ostanke pesticidov.

15. BROKOLI. V 70 odstotkih vzorcev niso našli ostankov pesticidov. Le deset odstotkov vzorcev pa je vsebovalo več kot en pesticid.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije

PRIPOMBE AAG NA OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG


V skladu z javnim naznanilom Mestne Občine Ljubljana je AAG 18.04.2018 poslal  po e-pošti “PRIPOMBE NA DOPOLNJEN OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG”

gospodarska_cona-zalog2

Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil pozidavo več kot 20 hektarjev najboljše kmetijske zemlje in večjega pasa gozda, kjer naj bi podjetje Lidl Slovenija zgradil trgovski center, kjer naj bi stale tri večje poslovne stavbe in na kar več hektarjih nov logistično – distribucijski center. Slednji naj bi bil dolg 300 metrov, širok 200 metrov in visok 25 metrov.

Javna obravnava gradiva je bila v sredo, 11. 4. 2018, ob 17. uri v prostorih ČS Polje. Zanjo številni krajani niso vedeli, za kar vemo, da so poskrbeli na občini, saj niso želeli, da bi se je udeležilo veliko število ljudi. Tisti, ki smo tam bili, pa smo bili dovolj glasni, da se je slišalo naše pripombe, predvsem pa vprašanja, na katera pa žal nismo prejeli odgovorov, če pa so ti bili pa so bili izredno arogantni.

Praksa, ki jo izvajajo v nekaterih občinah v Sloveniji in kjer brez strokovne javnosti in tamkaj živečih prebivalcev, občina oz. dnevna politika umešča industrijske cone v bivalno okolje, se je pokazala, da je takšna strategija države oz. občine popolnoma nesprejemljiva in nedopustna.

Takšen primer je industrijska cona Laze pri Kranju. Naša okoljevarstvena organizacija že leta in leta opozarja, da je umeščanje industrijskih ali pa gospodarskih con – slednje so le farsa za umestitev industrijske cone v urbano okolje. Tu se kaše izredno nestrokovno pripravljen dokument, ki je dopuščal umestitev takšne cone, kjer infrastruktura ni bila in še vedno ni urejena. Prihaja do številnih ekoloških katastrof. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Naslednji primer je Kemis na Vrhniki. Vsi se zavedamo požara, ki se je zgodil pred slabim letom. Ekološka bomba s takšnimi posledicami, ki jih bodo občutili naši zanamci, ki danes sploh še niso rojeni. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Zapisali smo le dva primera v neposredni bližini Ljubljane. Pa, da ne bomo govorili le o dogodkih, ki so imeli katastrofalne posledice, se zazrimo v Ljubljano, v Četrtno skupnost Polje. Tu ni gospodarske cone za zbiranje odpadnih gum, pa se ta zbirajo v starem vaškem (kulturno zaščitenem) jedru naselja Polje, v neposredni bližini pokopališča. Kdo bo zato odgovarjal?

Naj nadaljujemo s primeri iz Četrtne skupnosti Polje. Gospodarska cona Zadobrova, ki nikoli ni bila gospodarska cona, pač pa industrijska cona, kjer podjetji Piskar in Mesojedec zastrupljata okoliško prebivalstvo z izredno nevarnimi in za živa bitja strupenimi izpusti, ki prihajajo iz proizvodnje plastike. Kdo bo zato odgovarjal?

Tu je izredno velika Industrijska cona Zalog. Ogromen kompleks, ki ga po Občinskem prostorskem načrtu razdeljujete na območja PO 583, PO 593 in PO 796. Kaj se dogaja v predelovalni industrije MDK Mesnine kranjske vemo. Vemo tudi, da že lep čas prodajajo cca 13 hektarjev zemljišča – pa ga še niso prodali. Vemo tudi, da je na območju te cone ogromno prostora, kamor bi se lahko umestila t. im. gospodarska cona 311 Zalog. Zakaj se ne? Tudi to vemo, ker občini ni mar za ljudi, pač pa za kapital.

Že desetletja se krajani v Četrtni skupnosti Polje pritožujejo glede tovornega prometa. Dejstvo je, tega se ni nihče izmislil, da je Sneberska cesta neprimerna za tovorni promet, pa se tam vozi. Edina cesta do industrijske cone v Zalogu je Zaloška cesta in Agrokombinatska cesta. Metanje peska v oči krajanom, kako občina načrtuje izgradnjo povezovalne ceste, ki naj bi bila javno dobro, traja že leta in leta; obljube so podane takšne in drugačne, dejstvo pa je, da ceste ni in je tudi ne bo. Seveda, vedno prikladen izgovor, da lastniki parcel ne dajo parcel za 8 €, ali bolje rečeno, vodstvo občine, želi, da bi krajani kar podarili parcele. No, tudi če bi do slednjega prišlo, pa vemo, da ne bo, občina nima interesa, da bi kaj investirala, če interesa ni bilo do sedaj, zakaj bi občino spodbudila izgradnjo te povezovalne ceste, prav z umestitvijo gospodarske cone 311 Zalog.

Civilne iniciative v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green ter krajani v Četrtni skupnosti Polje, podajamo pripombe na zgoraj omenjeni osnutek. Zapisana dejstva temeljijo na dogodkih, ki so se zgodili v zadnjih nekaj letih in so imeli za prebivalce in okolje katastrofalne posledice, da ne govorimo o sanacijah ekoloških bomb, ki jih nespametne odločitve občinskih funkcionarjev puščajo za seboj, to je primer, ki se je zgodil na isti dan, kot je bila ta javna obravnava, v Državnem zboru, ko so poslanci nekaterih političnih strank zapustili sejo, vse z namenom, da se ne sprejme Zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green stoji za civilnimi iniciativnimi v Četrtni skupnosti Polje in jih podpira ter nasprotuje vsakršnemu posegu na območje, kjer je predvidena umestitev gospodarske cone 311 Zalog.

Naše utemeljitve:

V Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana živi okoli 22.000 prebivalcev. Z izgradnjo novih stanovanjskih sosesk se število prebivalcev naglo širi in ni nam vseeno, v kakšnem okolju živijo ti ljudje, prav tako tudi kakšno je okolje, sploh ob predpostavki, da niso zagotovljena prosta mesta v vrtcih in osnovnih šolah, da ne govorimo o neverjetni brezposelnosti in umeščanju najbolj ranljivih skupin na to območje: Romi, brezdomci itd.

Mestna občina Ljubljana želi s spremembo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN) izvesti na vzhodu občine, kar nekaj sprememb, ki bi v prostor vnesle nove proizvodnje in gospodarske dejavnosti s ciljem zagotavljanja ustreznih površin za te dejavnosti, ki bi se umikale iz centra mesta na obrobje, toda s kakšnim namenom. Umeščanje gospodarskih con v stanovanjskih soseskah je nedopustno, odgovori so že podani v zgornjih primerih, ne samo v okolici Ljubljane, pač pa prav tu, kjer so že gospodarske oz. industrijske cone, ali pa ničesar ni in nihče ničesar ne naredi. Vse v dobrobit kapitala, kot da ljudi sploh ne bi bilo.

Tako namerava občina izvesti novo gospodarsko cono, pod oznako OPPN 311 Zalog, na pobudo podjetja BOLT poslovni inženiring d. o. o. Ljubljana. Dne 23. 1. 2017 je omenjena družba posredovala pobudo za pripravo OPPN 311 Zalog in investicijske namene na tem območju. Po nam znanih informacijah naj bi tu bilo območje za logistiko, trgovsko in skladiščno dejavnost. Ne razumemo, kako lahko družba brez zaposlenih, brez ustreznih kompetenc in, ki posluje z izgubo, lahko izvede tak postopek, saj je kapitalsko povsem neustrezna (negativen kapital). Pri tem ne moremo mimo dejstva, da to kaže samo realno sliko »resnosti investitorjev«, ki jih to podjetje zastopa in tudi na obraz občine, s kakšnimi poslovnimi subjekti Mestna občina Ljubljana posluje oziroma želi sodelovati, ob predpostavki, da gre to v smeri njihovih skupnih interesov in na podcenjevalen odnos do krajanov v Četrtni skupnosti Polje.

Kakšen je odnos MOL do krajanov je pokazala javna razgrnitev. Tako arogantnega nastopa in ponižujočega do krajanov s strani občinskih funkcionarjev še nismo nikjer doživeli. Žal odgovorov na vprašanja ljudi niso znali, no niso hoteli, podati ali pa so se izmikali in se prijazno smejali, kako bodo odgovore posredovali na četrtno skupnost. Zanimivo vprašanje se nam je zastavilo, kje so bili svetniki sveta četrtne skupnosti. Ni jih bilo. Zakaj? Zato ker o tem niso bili obveščeni. Zakaj niso bil? Odgovor je jasen.

Poleg tega, da svetniki sveta niso bili obveščeni, niso bili niti krajani obveščeni. Seveda je v hodniku visel listek z obvestilom o javni razgrnitvi. Ali se je kdo vprašaj, koliko ljudi pa vsak dan hodi na četrtno skupnost. Torej je bilo vse zasnovano tako, da se bi javne razgrnitve udeležilo čim manj ljudi, seveda vse v zadovoljstvo prenekaterih, ki so nam dobro znani.

Na območju OPPN 311 Zalog, ki se razprostira južno od Ranžirne postaje Zalog, so najboljša kmetijska zemljišča in gozdovi. Krajani združeni v Civilni iniciativi Vevč in Zg. Kašlja so v letu 2008 zbrali 477 podpisov in s tem nasprotovali umestitvi te gospodarske cone v prostor. Prav tako so se v letu 2010 Združene civilne iniciative ČS Polja zavzele, da se ne umesti gospodarska cona v ta del kraja. Izjava g. Gajška, da so krajani leta 2010 organizirali referendum ne drži, ker pač ne more zdržati, ker se točno ve, kdo lahko organizira referendum in kakšna je referendumska pobuda. Lokalna samouprava se od državne uprave ločuje. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi se nekateri funkcionarji izobrazili, da ne bi v javnosti govorili takšnih nesprejemljive trditev.

Da so naše trditve povsem na mestu dokazuje tudi informacija, da g. Gajšek ne pozna prometnih predpisov. Drugače ne bi govoril tako nestrokovnih in tako zavajajočih trditev: prepoved vožnje tovornjakov po Zaloški cesti. V izogib nejasnosti mu podajamo naslednje uradne podatke.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 in 46/17) v 16. členu med drugim opredeljuje tudi prometni znak:

Promet zalog

V Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17) so v 3. členu opredeljeni pomeni izrazov in sicer pod točko:

28. »tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;

29. »traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila.

V Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) so v 37. členu opredeljene izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet.

1) V primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet.

(2) Lokalni promet iz prejšnjega odstavka na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.

(3) Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in moto kultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil.

Sedaj pa odgovor g. Gajšku, ki je včeraj zatrjeval, da se po izgradnji gospodarske cone 311 Zalog po Zaloški cesti ne bo vozilo s tovornjaki, ker bo prepoved in prometne znake ter predpise (besede g. Jordana) je pač treba spoštovati. Zakonodajalec pa pravi takole: »Tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, se lahko pelje v primeru, da imajo v vašem kraju izhodišče oziroma cilj.«

Če povzamemo uradno razlago zakonodaje, je izjava g. Gajška zavajajoča. Tovornjaki iz logistično-distribucijskega centra bodo imeli tako izhodišče kot tudi cilj v kraju Polje oz. Zalog, kar pomeni, da se bodo lahko vozili kjer koli na območju četrtne skupnosti in jim občina tega ne bo mogla prepovedati.

Tu zopet izpostavljamo neprimernost cestnega telesa, kot so Sneberska cesta in Cesta 30. avgusta. Po vseh teh cestah se lahko vozijo tovornjaki in nihče temu ne sme in ne more oporekati. Prav to so želeli krajani na javni razgrnitvi povedati, pa jim tega predstavniki občine in četrtne skupnosti niso dovolili.

Glede na dejstvo, da je v Zalogu velika industrijska cona, v kateri je še dovolj prostora za umestitev logističnih, trgovskih in skladiščnih dejavnosti, ni nobenih potreb po novi gospodarski coni. To je povsem nesporno dejstvo in pri tem naša mednarodna okoljevarstvena organizacija ostaja.

Ponovno dokazujemo tudi z dejstvom, da je omejitev pozidave na območju predvidene nove gospodarske cone 60 %. Iz razpoložljivih podatkov, pa to presega 95 % pozidavo. Odgovor g. Gajška, da se prijavi to gradbeni inšpekciji, ko je vse že pozidano, je pač prepozno. Danes mora biti na to pozorna občina, ne na čas, ko bo sprejet OPPN, ki je v nasprotju s svojim lastnim nadrejenim aktom OPN MOL ID in SD.

Ne smemo pozabiti, da so na skrajnem vzhodu Objekti energetske infrastrukture, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo – Slovenska energetska družba Petrol. V okolici takšnega objekta se ne sme graditi. Občina pa prav z vsiljenim projektom gospodarske cone 311 Zalog to dopušča in sicer prav na vzhodnem delu, kjer naj bi stala 8,5 m široka cesta in pločnik ter dve poslovni stavbi D1 in D2, ki naj bi ju gradila privatna investitorja. Kaj dejansko tam bo, krajani niso dobili odgovora.

Združene civilne iniciative ČS Polje (9 civilnih iniciativ je) so v letu 2017 (17. 2. 2017) podale pobude in predloge glede omenjene gospodarske cone. Umestitvi smo ostro nasprotovali, kljub temu, da je bil sklican na Oddelku za urejanje prostora MOL, 15. 2. 2017 informativni sestanek o predstavitvi te cone. Ne predstavniki MOL, ne predstavnik podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, nista podala ustreznih odgovorov na vprašanja lastnikov nepremičnin. Na razpravi dne 11. 4. 2018 je tiho sedel na koncu dvorane in bil silno nezadovoljen z vprašanji ljudi. Mi v Mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green razumemo stisko ljudi in razumemo vprašanja. Tistim, ki ni mar za človeka in za njegove potomce, pač dela tako kot pač dela in rezultat je takšen kot je: upor krajanov.

Civilne iniciative ne verjamemo »zgodbi« Tomaža Boleta (BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče),

ki zastopa lastnike nepremičnin, da so podpisali namero o spremembi prostorskega načrta. Na tem območju so kmetijske površine, od katerih je odvisen obstoj kmetij v Zg. Kašlju in na Vevčah ter preživetje ljudi.

Ob znanem dejstvu, kaj se je dogajalo z gospodarsko cono PO 605 na severu, kjer je na območju bivše žage začela delovati industrijska proizvodnja plastike z dvema podjetjema: Piskar d. o. o. Ljubljana Zadobrova in Plastika Andrej Mesojedec s. p. Ljubljana Zadobrova, čeprav gre za območje obrtne dejavnosti, smo prepričani, da bo občina tudi tokrat izigrala krajane.

To je g. Gajšek večkrat tudi poudaril: »Občina ni investitor!« Kar pomeni, da občina pripravi vse potrebno, da se lahko investitorju izpolnijo želje. Postavitev protihrupnih ograj občina ne bo izvedla, prav tako ne bo izvedla zamenjavo oken, ker to ni njen problem, pač pa problem več tisoč ljudi, ki tam živijo.

Nepremičnine ljudi, ki živijo na območju, kjer naj bi stala nova gospodarska cona 311 Zalog, se bodo močno znižale. To občine ne zanima. g. Gajšek je večkrat poudaril: »Občina ni investitor!« in to tudi ni občinski problem.

Na območju predvidene gospodarske cone 311 Zalog živi več družin. Za občino so to »nujno zlo«, ki se je znašlo na tem območju. Nihče od občinskih funkcionarjev pa ni pogledal malo v našo preteklost. Tu je območje, kjer je bila v naši bližnji preteklosti Kapna vas. Žal so se marsikateri krajani morali umakniti, da je prišla sem industrija: Petrol. Teh nekaj hiš ali bolje rečeno družin, ki so tu ostale in se borijo za svoje preživetje in obstoj, jih je treba postaviti v tako nemogoč položaj, da lahko razmišljajo le o selitvi na oni svet. To je sporočilo občinskih mož. Kakšen odgovor je dobila mladenka, ki je spraševala za svojo prihodnost: »Tu nimate možnosti življenja.« Vse to so odgovori g. Gajška.

Seveda občina pri pripravi OPPN ne upošteva številnih dejavnikov. V dopisu, ki ga je 22. 5. 2017 podpisal mag. Miran Gajšek, so upoštevali le pripombe Zavoda za gozdove Republike Slovenije, nam krajanom pa napisali, da bodo novi objekti ublažili hrup, ki prihaja iz Ranžirne postaje. Takšnega zavajajočega odgovora seveda ne sprejemamo, saj občina pri tem ni upoštevala, da pridobi mnenje številnih ministrstev. Če bi to storila, bi vedela, da namerava Ministrstvo za infrastrukturo postaviti v letu 2017 in 2018 protihrupne ograje. Postavitev objektov v novi gospodarski coni pa bi pomenilo bistveno razširitev hrupa v okolje. Prav tako ni upoštevanega dejstva, da je v neposredni bližini največje skladišče naftnih derivatov. Sklicevanje, da se bo promet iz omenjene gospodarske cone navezoval na novo industrijsko cesto, katere sploh ni in bo izvedena nekoč v prihodnosti, če sploh bo, je zavajajoče, kajti krajani bomo tako imeli skozi četrtno skupnost bistveno povečan promet tovornih vozil, posledično pa bistveno višji nivo hrupa.

Mnogi krajani in civilne iniciative niso prejele nobenega odgovora, kar kaže tudi na aroganco ljubljanskih občinskih uradnikov. Takšno kakršno je bilo vzdušje na javni predstavitvi je tudi na občini in krajani Ljubljane so moteči elementi za projekte občine, seveda pa absolutno ne, ko je treba polniti občinsko blagajno.

V gozdovih, kjer naj bi stala predvidena gospodarska cona 311 Zalog imajo svoj bivalni prostor številne živali in ptice, ki so prostorsko zelo omejene (bližina reke Ljubljanice, Save, Ranžirne postaje Zalog in avtoceste), s posekom pa pomeni, da bi začele živeti v stanovanjskih naseljih. Krajani so jasno dali vedeti, da starost drevesa in višine ne dosežemo kar čez noč. Tudi posaditev z drevesi na zahodu cone ne bo učinkovita kar čez noč, pač pa bodo potrebna leta in leta, desetletja in desetletja.

Širša javnost tudi ne verjame o nameri podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, kateri gospodarski subjekti se zanimajo za to področje (do tega trenutka vemo le za trgovsko družbo Lidl), kajti pod vprašanjem je tudi pridobitev potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj. Ampak tu je spet odgovor g. Gajška, ki pravi, da to ni problem občine, pač pa problem krajanov, ki bodo morali dokazati, da so lahko stranka v postopkih na upravnih enotah in ministrstvih.

Evropska komisija je 3. 2. 2017 objavila okoljsko poročilo. Med drugim je navedeno, da še vedno prihaja do prekomernega hrupa. Zato je pri načrtovanju gospodarske cone 311 Zalog pod nujno potrebno upoštevati vsa dejstva in vse smernice tako iz slovenske kot evropske zakonodaje na tem področju. Pri umeščanju dejavnosti na najboljša kmetijska zemljišča (ob upoštevanju varstvenih pasov tako iz slovenske naftne družbe, kot tudi iz železnic, ter gozda) ostane le majhen pas, ki bi bil lahko namenjen gospodarski coni, ki pa bi se tako na zahodu te cone zelo približala stanovanjskemu naselju (Polje in Zg. Kašelj). To pa je še en argument, da se logistično-distribucijski center prestavi v industrijsko cono v Zalog.

Krajani so v številnih dopisih, ki so jih pošiljali na občino omenjali problem živali, ki tu živijo. Ne glede na zapisano, je nujno pri pripravi potrebno vključiti društvo DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije), kajti na tem območju živijo številne ptice, imajo svoje gnezdišča in tudi tu prezimijo, zaradi danosti, ki jim nudi celotno območje ob reki Ljubljanici, bajer pod Debnjim vrhom. Kaj se bo zgodilo s temi pticami, ki bi zaradi gospodarske cone zgubile izredno velik del svojega bivalnega in gnezditvenega območja. Občina tega ni upoštevala, pri pripravi ni sodelovalo društvo DOPPS.

Na severnem delu gospodarske cone OPPN 311 Zalog je največja in edina ranžirna železniška postaja v Sloveniji. Tu velja posebni režim, ki natančno določa odmike od železniških tirov. Slovenija je v letu 2016 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

Torej je treba pri načrtovanju gospodarske cone upoštevati tudi pas, ki je po zakonu določen za železničarsko infrastrukturo. S tem pa se pas gospodarske cone tudi na severu te cone bistveno zmanjša. Varovalni progovni pas je 200 metrov; v tem psu se sicer lahko zida, ob predpostavki, če investitor dobi soglasje Slovenskih železnic, vendar pa pri tem Slovenske železnice zapišejo, da mora investitor prevzeti tveganje bodočih tokov elektromagnetnega valovanja pod zemljo (kar uniči železo v temeljih) in Slovenske železnice ne nosijo nobene krivde za to. Torej iz tega lahko izhaja, da pobudnik priprave OPPN 311 Zalog zamolči bodočemu investitorju vsa zgoraj napisana dejstva. Med drugim v takšnem soglasju še piše, da Slovenske železnice niso ničesar krive, investitor pa mora Slovenskim železnicam povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil z delovanjem svoje gradbene mehanizacije, s svojimi gradbenimi delavci v času gradnje in z obratovanjem po zaključku gradnje.

Na informativnem sestanku, 14. 2. 2017 pa ponudnik priprave OPPN 311 Zalog ni povedal za kakšna investitorja gre (lahko se predpostavlja, da sta celo potencialna investitorja bila v dvorani) in so bila tako že v samem začetku zamolčani bistveni podatki, s katerimi se bo srečal, ko bo začel z investicijo. Nobenega zagotovila ni, da Lidl res rabi tako velik prostor za logistično – distribucijski center. Ko trgovsko podjetje postavi takšen objekt, ga lahko da marsikomu v najem. Kaj se lahko vse v njem počne, pa je stvar, ki zelo skrbi krajane. Občinski funkcionarji niso odgovorili na to vprašanje.

V enem letu se ni nič spremenilo. Tudi sedaj je osnutek gospodarske cone zarisan tik ob ranžirni postaji. Slovenske železnice niso sodelovale, občina pa ni upoštevala zgoraj omenjenih dejstev. Odgovor g. Gajška poznamo.

V izredno majhnem pasu, ki še ostane in v katerega naj bi se na najboljših kmetijskih zemljiščih umeščala gospodarska cona, je treba zastaviti vprašanje o smiselnosti tega dejanja. Glede na to, da je v Zalogu že industrijska cona, tudi gospodarska in kjer je še dovolj prostora, bi se določene dejavnosti umeščale na druge lokacije, ta del t. im. gospodarske cone, pa bi lahko bil le za namene storitvenih dejavnosti. Slednje bi krajani Polja, Zg. Kašlja in Vevč bistveno raje sprejeli, saj se je potrebno zavedati, da bi bilo okolje bistveno manj onesnaženo tako z nevarnimi PM delci, prometom kot tudi drugimi negativnimi vplivi na okolje. Že v sami četrtni skupnosti je veliko ponudnikov, ki bi z veseljem imeli takšne dejavnosti, le če bi jim bilo to omogočeno. Marsikdo, ki je danes brezposeln pa bi dobil zaposlitev. Ne sme se zaobiti dejstva, da se v Polju in Zalogu gradijo nova socialna stanovanja, veliko je brezposelnih ljudi in tako bi bilo prav njim lahko omogočeno, da bi se jim socialni standard vsaj malo popravil.

Poleg že naštetih problemov so tu še problemi z onesnaženjem zraka. Težki tovornjaki puščajo številne nevarne PM delce v ozračje. Kdo bo odgovarjal za kakovost zraka? Odgovor g. Gajška je povsem jasen: »Občina ne gradi«. Torej bodo krajani spet prepuščeni na nemilost in bodo vedno bolj in bolj zbolevali za številnimi boleznimi, ki jih prinaša onesnažen oz. zasičen zrak z nevarnimi in zdravju škodljivimi PM delci.

Nič še nismo spregovorili o vibracijah, ki jih povzročajo težki kamioni. Danes se po Zaloški cesti vozi vsakodnevno 600 tovornjakov (podatek MOL). Po podatkih MOL in novega investitorja logistično-distribucijskega centra naj bi bilo iz tega centra vsakodnevno preko 400 kamionov. Torej bo na Zaloški cesto vsakodnevno 1000 kamionov. Ali ta cesta sploh prenese takšno obremenitev?

Govoriti o pogoju izgradnje povezovalne ceste (tako kot je g. Gajšek kazal na zemljevidu »rumene ceste«), da do takrat ne bo smela delovati gospodarska cona je nesmiselno dejanje. Ko bo OPPN 311 Zalog sprejet, se bo občini žvižgalo, kje vozijo tovornjaki iz te gospodarske cone.

Posledično tudi zapisi o treh etapah gradnje niso povsem na mestu. Ko bo investitor imel »zeleno luč« s strani občine, bo začel urejati dokumente in mu bo povsem vseeno, če se bo povezovalna cesta zgradila ali ne. Vso pravico se ima voziti po cestah in g. Gajšek tega ne more preprečiti, kot je dejal na javni razpravi, da se tovornjaki ne bodo vozili po Zaloški cesti.

Svojeglavo umeščanje gospodarskih con na območje kmetijskih zemljišč in gozdov je nespametno dejanje, zato tega ne bomo dovolili in se bomo borili z vsemi pravnimi sredstvi, da to preprečimo, saj ne želimo, da se ponovijo ekološke katastrofe v Sloveniji in na severu četrtne skupnosti, v idilični, kmečki, obcestni, vasici Zadobrova.

Krajani so izpostavljeni negativnim vplivom v okolje, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzroča industrijska, gospodarska cona ter Ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju! Nasprotujemo umestitvi gospodarske cone 311 Zalog! Kako nespametna poteza je, dokazuje tudi dejstvo, da sta v neposredni bližini dve osnovni šoli, nov vrtec in Zdravstveni dom Vevče. Več kot očitno je, da gospodarska cona nima tu kaj iskati!

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green zahteva, da se vključi kot stranka v postopek.

Nespoštovanje Evropske zakonodaje na področju okolja, kakor tudi nespoštovanje 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki, določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, tu ne velja. Tu, na vzhodu Ljubljane, prevladuje kapital, umeščanje socialno šibkih ljudi, za katere je vodilnim na občini in državi popolnoma vseeno. Pri tem se zavestno krši slovenska in evropska zakonodaja ter nespoštovanje mednarodnih pogodb (Aarhuška konvencija).

Nespoštovanje človeškega dostojanstva in želje, da bi živeli v čistem in varnem okolju, nas je pripeljala do tega, da glasno povemo, da NASPROTUJEMO GOSPODARSKI CONI 311 ZALOG in sporočamo širši javnosti, da ne bomo prenehali s svojimi zahtevami, dokler se le-ta ne odstrani iz OPN MOL SD in OPN MOL ID!

Povezava:

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o OPPN 311 Zalog

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Objavljeno v Organizacije
%d bloggers like this: