NAMENITE 0,5% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

 

NAMENITE DEL DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI,

“ZA PRIHODNOST OTROK”

SPOŠTOVANI:

Alpe Adria Green je okoljevarstvena organizacija, ki se brez redno zaposlenih, bori se za ohranitev okolja in človeku vrednega življenja za prihodnje generacije. Svoje delovanje financirajo s pomočjo občanov preko:

• članarin in
• od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi in tako zagotovite, da bo vaš denar namenjen zagotavljanju vaše in prihodnosti vaših otrok, da bodo živeli v čistem in zdravem okolju.

 

Kot posamezniki (dohodninski zavezanci) lahko del svoje dohodnine (0,5%) namenite komur želite. Na spisku upravičencev so zbrana društva, ki imajo podeljen status delovanja v javnem interesu. Ta status ima tudi Alpe Adria Green.

Ali veste, da kar 60 odstotkov davčnih zavezancev svojih 0,5 % ne podari nikomur, tako ostane v državni “mavhi” za skoraj 5 milijonov evrov namenjenih za delovanje nevladni organizacij, NEIZKORIŠČENIH. 

 Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

 Vašo namero lahko tudi uredite prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si  ali na davčnem uradu RS v vašem kraju. Ne pozabite: poleg naše davčne številke morate imeti s seboj še svojo davčno številko. Rok za oddajo za tekoče leto je do 31.12. v preteklem letu, če pa ta rok zamudite, se bo vaša namera upoštevala pri naslednjem obračunu.

 In, ker nikoli ni prepozno, zato apeliramo na vse, ki imate radi naravo in okolje, da del svoje dohodnine namenite naši organizaciji, ki se ukvarja z varovanjem narave, okolja in zaščito zdravja ljudi, predvsem pa želimo ohraniti zdravo okolje in naravo za naše otroke, ki so naše največje bogastvo.

 

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V JPG OBLIKI SPODAJ,

1. Korak: kliknite na obrazec ga odprite v novem oknu in ga stiskajte 
2. Korak: Izpolnjen in podpisan obrazec pošljite na pristojen finančni urad.
3. Seznam finančnih uradov je dostopen tukaj.

 

TA OBRAZEC SI LAHKO NATISNETE, ALI PA VAM GA LAHKO POŠLJEMO TUDI PO E-POŠTI, ČE TO SPOROČITE NA E-NASLOV: info@alpeadriagreen.com HVALA ZA VAŠ PRISPEVEK!!! Natisnjeni obrazec izpolnite ter podpišite in pošljite ga na svoj davčni urad. Z ZBRANIM DENARJEM BOMO FINANCIRALI DELOVANJE AAG, PREDVSEM PA VAROVALI OKOLJE IN NARAVO, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK! Letošnji tabor Otroci v naravi na Vogarju je bil namenjen spoznavanju biotske raznovrstnosti, seveda v skladu z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti. Otrokom smo približali naravo in njeno harmonično delovanje skozi igro, nabiranje zelišč in gozdnih sadežev in tudi skozi poslušanje pristnih zgodb planšarja in pokušanju lokalnih jedi. Tabor smo imeli od popoldanskih ur petka 24.6.2016, zaključili smo ga v nedeljo 26.6.2016 z pogostitvijo staršev. Na taboru je bilo 6 otrok in dva voditelja ter dva gosta. Ker se starši 4 otrok niso strinjali s fotografiranjem otrok in objavljanjem slik, smo se osredotočili bolj na fotografiranje narave in situacij. V LETU 2016 SMO V AAG S TEM DENARJEM IZVEDLI  IZOBRAŽEVALNE IN DRUGO OZAVEŠČEVALNE AKCIJE ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL: Stan na Vogarju – Ekološki tabor za otroke Petek 24.6.2016:  zbrali smo se ob 17.00 uri na parkirišču na Vogarju. Poslovili smo se od staršev in odšli do stanu, kjer smo bivali tri dni. Namestili smo se, razdelili postelje. Pripravili smo prostor za ogenj in nabrali dračje in les v okolici stanu. Medtem, ko so otroci raziskovali okolico stanu smo pripravili večerjo. Večerno druženje ob ognju smo izkoristili za napovednik naslednjega dne. Občudovali smo tudi rimsko cesto, in locirali sever s pomočjo velikega in malega voza. Ugotovili smo, da se zvezde in rimska cesta z Vogarja prav dobro vidijo, ker ni pretiranega svetlobnega onesnaženja, čeprav nam je  nebo razsvetljevala sicer ne cela luna. Ugotovili smo, da v mestu nimamo takega nočnega razgleda. Stan na Vogarju Sobota 25.06.2016  Po zajtrku smo se odpravili v bližnjo okolico stanu. Iskali smo primeren les, šibovje za izdelavo lokov in puščic. Ugotovili smo, da je najbolj gibek in prožen les leske. Otroci so ugotovili, da leska raste na robu med travnikom in gozdom. Pobliže smo si pogledali ta rob in hitro ugotovili, da tam raste še veliko drugih, nam znanih rastlin. Najedli smo se borovnic in našli nekaj gozdnih jagod. Otroci so hiteli ugotavljati, da leska ni dobra samo za izdelavo lokov in puščic. Opazili so sicer še zelene lešnike in ugotovili, da bi bilo lepo v jeseni opazovati veverice in njihovo gostijo. Sredi dopoldneva smo se ukvarjali z izdelavo lokov, napenjanjem vrvic in ukrivljanjem leskovih vej ter z izdelavo puščic. Sledilo je tekmovanje_ katera puščica gre najdlje in ugotovili, da niti ni tako preprosto streljati z lokom. Po kosilu in počitku nas je obiskala Mama Mihelca. To je bila starejša gospa, ki je veliko vedela o užitnih rastlinah, ki jih najdemo na travnikih in po robu gozdov in v gozdovih. Najprej nas je opozorila na divjo češnjo, ki  raste nedaleč od stanu in je ponujala sicer bolj kisle sadeže, kot smo jih vajeni, pa zato nič manj slastne. Ker češnja ni bila daleč od gozdnega roba smo še prej nabrali slastnih gozdnih jagod in nekaj borovnic. Potem smo se sprehodili po opuščenih kosnih travnikih. Ugotovili smo, da grmičevje hitro zavzema svoj prostor, pa tudi, da je še vedno veliko prostora za materino dušico (ki jo poznamo v kuhinji kot timijan), za šentjanževke s svojim značilnim vonjem in velike marjetice. Našli smo tudi veliko že odcvetelih travniških lilij in koprc, ki je dober za želodec. Nabrali smo tudi veliko rmana. Razveselili smo se malinovja, vendar ugotovili, da maline še niso zrele. Bile so suhe, majhne in še popolnoma zelene. Ob gozdni cesti smo našli tudi najdišče polaja in mete. Oboje smo nabrali. Iz mete pa smo kasneje skuhali zelo dober čaj (malo smo ga poboljšali s sladkorjem). Polnih vrečk zelišč nas je pot zanesla tudi na Hebed. Prišli smo do izvira vode, ki napaja celotno planino Vogar ter malo naprej do mokrišča – močvare. Tu smo opazili polje lepene, pod njo pa sta se skrivala blato in voda. Ugotavljali smo, da takih mokrišč ne opazimo veliko in poudarili, da so to naravne čistilne naprave za vodo. Spomnili smo se tudi Zelencev pri Ratečah. Otroci so ugotovili, da je pomembno čuvati te zaklade, da bomo imeli čisto pitno vodo – mi in živali. Polni dobrih vtisov smo se vračali proti stani in se spomnili še vseh gozdnih živali, ki živijo na planinah. Omenili smo divjo mačko, divjo svinjo, srne in jelene, zajce polhe in miške ter ujede, šoje in druge ptice. Otroci so opozorili tudi na vsemogoče žuželke in kače (opazili smo samo slepca, ki sicer samo izgleda kot kača). Po večerji smo očistili nabrana zelišča in jih pripravili za sušenje.  Mama Mihelca nas je po večerji zapustila, mi pa smo pripravili ogenj in se pogovarjali o dnevu in pripravljali za naslednji dan. Večer na Vogarju Nedelja 26.6.2016: Po zajtrku in pospravljanju postelj nas je obiskal planšar Brane. Z njim smo preživeli večino dneva_ Planšar nam je sprva pripovedoval o košnji na Vogarju, Povedal je da je to planina, namenjena košnji in spravilu sena za zimo. Skupaj smo ugotovili, da se košnja vseh travnikov opušča in, da nekatere že zarašča grmičevje (ugotovitev iz prejšnjega dne). Povedal je, da so včasih spravljali seno v dolino s samotežnimi sankami. Otroci so se kar zaiskrili ob misli na sanke. Planšar Brane Nato smo prešli na drugo temo. Iz torbe je vzel papirnato vrečo, v njej pa se je zlatila domača koruzna moka. Pripravili smo testo za kruhke, ki smo jih potem spekli na paličicah na odprtem ognju. Ob tem pa nam je pripovedoval o kroženju naravnih dobrin oziroma zgodbo o koruznih žgancih. Najprej je opozoril na travnik okoli stanu, Povedal je, da vsako leto ročno kosijo travo, jo posušijo in spravijo v hlev za zimo. Seno na zimo odpeljejo v dolino in ga dajo sosedu, ki ima v hlevu še vedno krave. Pravi, da krave zelo rade jejo seno iz Vogarja saj je še polno raznovrstnih zeli in rožic in ni sestavljeno samo iz puste trave. Poleg tega je opozoril, da krave jedo naravno sušeno seno rajši, kot pa skoraj svežo travo iz bal. Pomladi planšar Brane od soseda dobi pravi hlevski gnoj, ki ga raztrese po njivi, kje nato okoli prvega maja posadi koruzo, katere seme vsako leto shrani in dobesedno prihaja iz roda v rod. Ko je koruza zrela, jo poberejo in shranijo na suho. Ko pa je čas kuhe koruznih žgancev, pa osmukano koruzo odnese k drugemu sosedu v mlin in tako dobi moko. Prav to moko smo tisti dan skuhali in pripravili okusne koruzne žgance, dodali pa smo jim še domače kislo mleko. S to zgodbo nas Je planšar Brane opozoril na povezanost ljudi z naravo in na moment kroženja in spoštovanja  narave same. O tem kako ročno kosijo travo, sušijo in spravijo seno, ga potem dajo kmetu za krave in od njega dobijo hlevski gnoj za njivo s koruzo je govoril resno in z veliko mero spoštovanja. Otroci pa so zgodbo poslušali z odprtimi usti. Veliko so se naučili. Po kosilu in počitku smo pripravili prtljago za odhod in počakali starše. Pričakali smo jih s čajem iz šentjanževk, rmana, materine dušice in nekaj smrekovih vršičkov in še njim spekli koruzne kruhke na paličici. Okrog 18.00 smo se skupaj vrnili v dolino in se dobre volje razšli. Tabora se je udeležilo 12 otrok iz cele Slovenije (iz tretje trijade devetletke).   V LETU 2015 SMO V AAG S TEM DENARJEM IZVEDLI  IZOBRAŽEVALNE IN DRUGO OZAVEŠČEVALNE AKCIJE ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL: V sklopu koprskega Evropskega tedna mobilnosti je AAG v sodelovanju z Mestno občino Koper med 16. in 18. septembrom izvedel primerjalne meritve kakovosti zraka z učenci OŠ Vižmarje Brod. Prvo meritev kakovosti zraka smo izvedli ob 11 uri pri vhodu v jamo Dimnice, kjer smo učencem tudi predstavi napravo s katero merimo kakovost zraka. Z napravo izvajamo meritve 30 sestavin zraka (O2; N2, NO2, SO2, SO…) Dimnice so znane, da je tam v čisto okolju (tam najdemo npr. grmičasti lišaj oz. rogovilar, ki je zelo občutljiv na onesnaženo okolje). Dimnice 16.09.2015   spojine Formula masa R1 Izmerjena vrednost v mg/m3 Rezultat Mejna v mg/m3 Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 1% 24.45 sled 350.00 Ammonia NH3 17.03 22.71108 24.45 sled 30.00 Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00 Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 0 0 1.00 Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00 Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 0 0 3.00 Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 24.45 sled 0.10 Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 0 0 Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 88% 24.45 1.01 1.40780 3.00 Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 24.45 sled Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 24.45 sled 300.00 Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00 o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Ozone O3 48.00 22.71108 25% 24.45 0.09 0.17668 150.00 Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 sled Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0 20.00 p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Styrene C8H8 104.15 22.71108 36% 24.45 0.02 0.08519 0.07   VREMENSKE RAZMERETemperatura zraka 22,9 stopinj celzija Smer vetra Severno – zahodnik Hitrost vetra 4,8 km/h Pritisk zraka 782 bar. Padavine / Iz Dimnic smo se zapeljali v Koper, do OMV BS Benifika, ob avtocesti, ki je speljana med športnim parkom in stanovanjskimi četrtmi, kjer smo okoli 12. ure ponovili meritev kakovosti zraka; AAG ima že nekaj kontrolnih meritev, izvedenih sicer na robu starega dela mesta Koper, kjer je povišan SO2. Rezultati meritev – Koper 16.09.2015 spojine Formula masa R2 Izmerjena vrednost v mg/m3 Rezultat Mejna v mg/m3 Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 1% 24.45 3.15 5.675153 350.00 Ammonia NH3 17.03 22.71108 4% 24.45 0.02 0.01393 30.00 Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00 Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 0 0 1.00 Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00 Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 0 0 3.00 Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 24.45 sled 0.10 Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 0 0 Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 95% 24.45 0.93 1.296294 3.00 Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 50% 24.45 0.02 0.104843 Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 24.45 sled 300.00 Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00 o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Ozone O3 48.00 22.71108 51% 24.45 0.15 0.294479 150.00 Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 0 0 Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0 20.00 p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled Styrene C8H8 104.15 22.71108 35% 24.45 0.03 0.127791 0.07 Sulfur Dioxide SO2 64.06 22.71108 24.45 sled 350.00 Toluene C7H8 92.14 22.71108 24.45 0 0 1.00 Total Aldehydes 0 0 Valeraldehyde C5H10O 861.32 22.71108 24.45 0 0 Acetone Qual C3H6O 58.08 22.71108 24.45 0 0 Acrolein Qual C3H4O 56.06 22.71108 24.45 0 0 Chlorine Dioxide Qual ClO2 67.45 22.71108 24.45 0 0 Flourine Qual F2 379.97 22.71108 24.45 sled 10.00 Isoprene Qual C5H8 68.12 22.71108 24.45 0 0 Nitrous Acid Qual HNO2 47.01 22.71108 24.45 0 0 Trimethylbenzene Qual C9H12 120.19 22.71108 24.45 0 0 VOC Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0 VREMENSKE RAZMERE Temperatura zraka 24,8 stopinj celzija Smer vetra Jugo – zahodnik Hitrost vetra 8 km/h Pritisk zraka 825 bar. Padavine / Okoli 13 uri smo smo prispeli v predmestje Trsta Domjo/Domio, ki se nahaja ob avtocesti, v bližini sežigalnice odpadkov in deponije naftnih derivatov. Na tej lokaciji smo ponovili meritve. Dijaki so ob 14:30  uri zaključili s terenski del programa in se vrnili nazaj v Ljubljano Rezultati meritev – Trst 16.09.2015 spojine Formula masa R2 Izmerjena vrednost v mg/m3 Rezultat Mejna v mg/m3 Acetaldehyde C2H4O 44.05 22.71108 5% 24.45 3.07 5.531022 350.00 Ammonia NH3 17.03 22.71108 10% 24.45 0.1 0.069652 30.00 Benzene C6H6 78.11 22.71108 24.45 sled 1.00 Benzyl Chloride C7H7Cl 126.58 22.71108 24.45 sled 1.00 Butadiene C4H6 540.92 22.71108 24.45 sled 20.00 Chlorine Cl2 70.91 22.71108 24.45 sled 3.00 Formaldehyde CH2O 30.03 22.71108 32% 24.45   0.12 0.147387 0.10 Glutaraldehyde C5H8O2 100.12 22.71108 24.45 sled Hydrogen Sulfide H2S 34.08 22.71108 65% 24.45 0.4 0.557546 3.00 Mercury Hg 200.59 22.71108 24.45 sled m-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 sled 4.35 Naphthalene C10H8 128.17 22.71108 24.45 sled Nitric Oxide NO 30.01 22.71108 65% 24.45 10 12.27403 300.00 Nitrogen Dioxide NO2 460.06 22.71108 24.45 sled 350.00 o-Xylene C8H10 106.16 22.71108 72% 24.45   0.9 4.9073 4.35 Ozone O3 48.00 22.71108 51% 24.45 5.2 10.20859 150.00 Phenol C6H6O 94.11 22.71108 24.45 sled Propionaldehyde C3H6O 58.08 22.71108 24.45 sled 20.00 p-Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0 Styrene C8H8 104.15 22.71108 62% 24.45   0.04 0.170389 0.07 Sulfur Dioxide SO2 64.06 22.71108 24.45 sled 350.00 Toluene C7H8 92.14 22.71108 24.45 0 0 1.00 Total Aldehydes 0 0 Valeraldehyde C5H10O 861.32 22.71108 24.45 0 0 Acetone Qual C3H6O 58.08 22.71108 24.45 sled Acrolein Qual C3H4O 56.06 22.71108 24.45 0 0 Chlorine Dioxide Qual ClO2 67.45 22.71108 24.45 0 0 Flourine Qual F2 379.97 22.71108 24.45 sled 10.00 Isoprene Qual C5H8 68.12 22.71108 24.45 0 0 Nitrous Acid Qual HNO2 47.01 22.71108 24.45 0 0 Trimethylbenzene Qual C9H12 120.19 22.71108 24.45 sled VOC Xylene C8H10 106.16 22.71108 24.45 0 0 VREMENSKE RAZMERE Temperatura zraka 28,4 stopinj celzija Smer vetra Jugo – vzhodnik Hitrost vetra 9,7 km/h Pritisk zraka 823 bar. Padavine / Po končanem terenskem delu so se učenci/ke razdeliti razdelili v 3 delovne skupine; vsaka je v seminarki nalogi napisala svoje zaključke in obrazložitev meritev na podlagi dobljenih rezultatov. Med prispelimi seminarski nalogami je strokovna komisija izbrala najboljšo ki jo v celoti objavljamo. KAKŠEN ZRAK DIHAMO? DEJAVNOST ZA NADARJENE UČENCE- POROČILO KOPER- 17.09.2015 OŠ Vižmarje Brod, Ljubljana Pripravile: tri učenke, 8. razred 1. Namen meritve Namen naših meritev na treh različnih mestih vzorčenja je bil ugotoviti, kakšna je kakovost zraka v gozdnem okolju ob jami Dimnice, ob avtocesti v Kopru in v bližini sežigalnice odpadkov v Trstu. Spremljali smo pline, ki jih v čistem zraku ne najdemo. Meritve smo izvajali ob pomoči Alpe Adria Green, katerega predstavnik je bil g. Vojko Bernard. Prenosna naprava CEREX UV je izvajala meritve kakovosti zraka na merilnem mestu, ki je bil določen s strani CŠOD-ja, ki je organiziral dejavnost. Hkrati smo izvajali tudi meteorološke meritve (temperaturo zraka, smer vetra…) 2. Aparat, ki smo ga uporabljali Uporabljali smo CEREX UV Hound Multi-gas Air analyzer- prenosnim multi-analizator plina . Uporabljajo ga v vojski. V sebi ima veliko ogledal, ki razbijejo svetlobo plina. Vsaka barva je drug plin. Slika 1: Merilna naprava CEREX UV Hound Multi-gas Air analyzer 3. Lokacije meritve 3.1 DIMNICE- OB JAMI, V GOZDIČKU Pričakovali smo čist in neonesnažen zrak, saj je bila lokacija naših meritev v okolju kjer ni bilo veliko cest ali industrije. 3.2 Splošni podatki Kvaliteto zraka smo izmerili z napravo, ki so jo nekdaj uporabljali vojaki za preverjanje količine strupov in škodljivih snovi v zraku kjer so bili nastanjeni. 3.3 Merilno mesto Da je merilno mesto reprezentativno, je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od preverjane zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd. 3.4 Vremenske razmere ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 3.5 Rezultati meritev ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 3.6 Zaključek Meritve ob jami Dimnice so pokazale, da je zrak na kraju merjenja vseboval zelo, zelo majhne količine etanala, vodikovega sulfida, ozona in stirena. Etanal ali acetaldehid zaradi svojih lastnosti močno draži kožo, oči, sluznico in pljuča. Daljša izpostavljenost višjim koncentracijam povzroča poškodbe oči in deluje narkotično. V zemlji, živalih in vodnih virih se razgrajuje. Zaradi velike topnosti v vodi je potencialni onesnaževalec podtalnice. Etanal je v svojem tekočem stanju zelo hlapen, pri čemer se hlapi lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivno zmes, ki je težja od zraka. 4.1 KOPER- OB AVTOCESTI Še preden smo se ustavili na bencinski črpalki ob avtocesti, smo izvedeli, da je v Kopru veliko več otrok z astmo, zaradi vseh industrijskih dejavnosti, prometa, onesnaževanja ipd. Predstavljali smo si torej, da bomo priča onesnaženemu zraku in da bo ta bolj onesnažen kot na naši prejšnji postaji (Dimnice). 4.2 Splošni podatki Opravili smo 30 meritev (30 minut). Meritve smo opravljali z vojaško napravo CEREX. 4.3 Merilno mesto Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od prev zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd. 4.4 Vremenske razmere ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 4.5 REZULTATI MERITEV ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 4.6 ZAKLJUČEK Analiza meritev je pokazala, da koncentracije plinov niso bile tako visoke, da bi presegale zakonsko predpisane mejne vrednosti in vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija . Poleg vodikovega sulfida, so bile v zraku še sledi amonijaka, naftalena… Amonijak je brezbarven plin neprijetnega vonja. Zlahka se zgosti v brezbarvno tekočino, ki močno lomi svetlobo. Amonijak je binarna spojina. Sestavljen je iz dušika (N2) in vodika (H2).Pri normalnih pogojih je amonijak plin. Amonijak so najprej pridobivali iz živalskih iztrebkov, danes pa pridobivamo amonijak po Haber-Boschevem procesu neposredno iz dušika (N2) in vodika (H2). 5.1 TRST – OB SEŽIGALNICI ODPADKOV V Trstu je veliko dejavnikov, ki onesnažujejo zrak. Tam imajo sežigalnico odpadkov, železarno in naftni terminal. Predvidevali smo, da je tam zelo onesnažen zrak. 5.2 Splošni podatki Meritve smo opravljali 30 min. Vsako minuto smo opravili 1 meritev. 5.3 Merilno mesto Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od zgradb, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd. 5.4 Vremenske razmere ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 5.5 Rezultati meritev ( SO OBJAVLJENI ZGORAJ) 5.6 Zaključek Izkazalo se je, da mejo presega le formaldehid. Formaldehid je toksičen, alergen, karcinogen in mutagen. Nastaja pri zgorevanju raznih organskih snovi, na primer bencina v motorjih, bioplina, zemeljskega plina, plina deponij in čistilnih naprav. Formaldehid je uvrščen med možne povzročitelja raka pri človeku. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) je ugotovila, da obstajajo “zadostni dokazi”, da poklicna izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči raka v nosu in grlu. Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%), namesto državi namenili AAG. V SKLOPU TEGA PROJEKTA SMO ZA UČENCE IZVEDLI LIKOVNI NATEČAJ Z NASLOVOM: »JABOLKO s slovenskim poreklom« Projekt smo izvedli v šolskem letu 2015 z željo pomagati slovenskim sadjarjem, da bi v Sloveniji jedli Slovenska jabolka, predvsem pridelana na lokalnih kmetijah in ne iz tujine, saj so bolj kvalitetna ter vsebujejo manj škropiv kot uvožena. Likovni natečaj smo razpisali za učence druge triade osnovnih šol na Gorenjskem, konkretno na lokaciji od Žirovnice do Kranjske Gore ter zaprosili pedagoške delavce 4., 5. in 6. razreda, da nam pri tem projektu pomagajo. Na naš poziv so se odzvali iz osnovnih šol v Žirovnici, Poldeta Stražišarja in Prežihovega Voranca na Jesenicah, v Mojstrani ter Kranjski Gori z 174 otroškimi likovnimi deli. Likovna dela je ocenila strokovna komisija v sestavi   Brina Torkar- akademska slikarka, Mojca Vilar – diplomirana slikarka ter Anton Komat – samostojni ekolog. Najboljša otroška likovna dela smo razstavili v mesecu aprilu in maju 2015, v  domu Julke in Albina Pibernik na Slovenskem Javorniku. Vsi učenci so za sodelovanje prejeli priznanja, najboljši trije pa še skromna praktična darila. “Za prijaznejše okolje in čisto naravo za bodoče rodove” Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%), namesto državi namenili AAG.   ZA NAJMLAJŠE PA SMO IZVEDLI IGRICO “FUJ SMRDI”. S temi sredstvi smo po otroških vrtcih izvedli igrico »FUJ SMRDI«, s katero smo najmlajše naučili kako ločevati odpadke doma in kam se odvržejo odpadki ko so izven doma. Igrica Fuj smrdi Jabolka in nagovor Strica smetarja Kam s čudežno vrečo? Ogled smetarskega vozila in ločevanja odpadkov Otroci sodelujejo pri pobiranju smeti …. In poslušajo Strica smetarja Pri otoku za ločevanje odpadkov Skupinska slika pred smetarskim vozilom  Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%), namesto državi namenili AAG.

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij!!! 

Podprite naše delo “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

 

Donacijo AAG lahko prispevate z nakazilom na

TTR: SI56 3300 0000 6508 788 – HVALA!

Podjetja, namesto nakupa POSLOVNIH DARIL svoja sredstva raje podarite za PRIHODNOST VAŠIH OTROK! S to donacijo boste pomagali ohraniti okolje in naravo za naše zanamce “od katerih smo se naravo in okolje samo sposodili” V kolikor se boste odločili za to plemenito dejanje nas prosim kontaktirajte na:

GMS: 051 311 450 ali po spletni pošti info@alpeadriagreen.com

 V IMENU NAŠIH OTROK IN ALPE ADRIA GREEN ORG. SE VAM U.O. AAG ZAHVALJUJE ZA TO PLEMENITO DEJANJE

Oglejte si še PROGAM DELA AAG: https://alpeadriagreen.wordpress.com/program-aag/

Vsa letna poročila objavljamo na naši spletni strani:

Letno poročilo od leta 2007 dalje: https://alpeadriagreen.wordpress.com/letna-porocila/

 

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA