Inšpektor ustavil posek gozda


Lokalna novica je kraljica! ponedeljek, 1. september 2014
 

 
Sečnja dreves na koridorju daljnovoda Jesenice–Kranjska Gora na območju Gozda – Martuljka je začasno ustavljena. / Foto: Alpe Adria Green
 

Inšpektor ustavil posek gozda

Besedilo: Simon Šubic 
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. september 2014 / 10:48  

 

Po mnenju inšpektorja za kmetijstvo in okolje vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice–Kranjska Gora ne potekajo v skladu z določili naravovarstvenih pogojev.

Gozd – Martuljek – Republiški inšpektor za kmetijstvo in okolje je pred dnevi ustno odredil ustavitev sečnje dreves pri Gozdu – Martuljku na območju Triglavskega nacionalnega parka (TNP), ki je potekala zaradi vzdrževalnih del na koridorju 35-kilovoltnega daljnovoda med Jesenicami in Kranjsko Goro. Inšpektor je poseg začasno prepovedal zaradi ugotovljenega ne­skladja med izvedenimi poseki in določili naravovarstvenih pogojev Agencije RS za okolje, s čimer pa se v Elektru Gorenjska ne strinjajo. Kljub temu, zatrjujejo, so posek gozda takoj ustavili, nadaljujejo pa ostala vzdrževalna dela na daljnovodu.

V Elektru Gorenjska so prepričani, da so vsa vzdrževalna dela na daljnovodu, zgrajenem leta 1971, ki potekajo zaradi odprave ugotov­ljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, izvajali v skladu z naravovarstvenimi pogoji. »Poleg menjave daljnovodnih stebrov je zahtevan tudi posek vseh dreves v koridorju daljnovoda za zagotovitev predpisanih varnostnih višin in varnostnih oddaljenosti vegetacije od vodnikov pod visoko napetostjo. Elektro Gorenjska vsa dela izvaja na podlagi Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike,« je pojasnila Nina Praprotnik iz službe za korporativno komuniciranje. Kot še poudarja, naravovarstveni pogoji dopuščajo posek vse vegetacije le na mestu temeljenja novih daljnovodnih stebrov v površini 37 kvadratnih metrov za steber, »je pa v obrazložitvi naravovarstvenih pogojev jasno navedeno, da se dopušča odstranjevanje drevesne vegetacije, ki bi potencialno pomenila grožnjo za tokovodnik«. Po odločbi Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo iz leta 2010 je namreč zahtevano, da se vsa drevesa v koridorju daljnovoda posekajo in s tem zagotovi varnostno višino in varnostno oddaljenost, v 30-metrskem varovalnem pasu daljnovoda pa se izvajajo oziroma so predvideni le poseki, ki so skladni z omenjeno zahtevo, so še pojasnili v Elektru Gorenjska.

Na po njegovem nedopusten posek gozda na območju TNP oziroma Nature 2000 je javno prvi opozoril okoljevarstvenik Anton Komat, ki ugotavlja, da na do sedaj 10-metrskem varovalnem pasu daljnovoda po novem nastaja 30 me­trov širok golosek, ponekod pa celo širši. Zaradi tega je Komat »vzdrževalna dela v javno korist«, kot navajajo v Elektru Gorenjska, označil kar za »barbarsko izsekavanje«.

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je zaradi morebitnih nepravilnosti pri vzdrževalnih delih na daljnovodu na območju TNP pred tednom dni podala tudi prijavo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter inšpektorat.

Povezava: https://alpeadriagreen.wordpress.com/2014/08/26/aag-prijavila-inspekciji-vzdrzevalna-dela-na-dv-35-kv-jesenice-kranjska-gora-v-tnp/

Razlitje gnojnice v Bioplinarni – Radmožanci


ČRNA KRONIKA
Razlitje gnojnice v Radmožancih: Ribiči spet na nogahsreda, 27.08.2014
avtor: Andrej Bedek

Iz Policijske uprave Murska Sobota so sporočili, da je v bioplinarni v Radmožancih prišlo do razlitja gnojnice. Po prvih informacijah regijskega centra za obveščanje so popustila vrata na rezervoarju z gnojevko. Izteklo naj bi vsaj 2000 kubičnih metrov gnojevke.
Kot je povedal Matjaž Pšak iz sektorja pomurske kriminalistične policije, bodo v preiskavi iskali odgovornost, zakaj je prišlo do razlitja.

Razlitje gnojnice je spet razburilo tamkajšnje domačine, ki, kot pravijo, si zaradi smradu ne upajo več odpirati oken in vrat, na nogah pa so še lendavski ribiči. Po besedah gospodarja Ribiške družine Lendava Ivana Zadravca je to že drugo razlitje letos, spet pa bo najbrž poginilo večje število rib v bližnjih vodah, predvsem mladic.

Bioplinarno v Radmožancih upravlja družba Bioplin Skupina, ki je v lasti Marjana Kolarja, znanega kmetovalca, in lastnika verige bioplinarn. Na klice se ni odzval.

 

 

 

gal1_kolar.bioplinarna01

Izliv gnojnice iz bioplinarne, poginilo bi lahko na tisoče rib
Kriminalisti dogodek še preiskujejo
27. avgust 2014 ob 13:59,
zadnji poseg: 27. avgust 2014 ob 17:44
Lendava – MMC RTV SLO
V Radmožancih pri Lendavi se je iz tamkajšnje bioplinarne izlila večja količina gnojnice. Ribiči se bojijo, da bo prišlo do onesnaženja in pogina rib v reki Ledavi.

Po prvih ocenah so vzrok izlitja vrata za čiščenje, ki so se odprla. Zakaj se je to zgodilo, kriminalisti še ugotavljajo, zato še ni znano, ali je šlo za kaznivo dejanje. Do onesnaženja pitne vode ni prišlo.

V ribiški družini Lendava pa opozarjajo, da ne gre za prvi izliv gnojnice iz te bioplinarne, in obenem izražajo bojazen, da bi zaradi onesnaženja reke Ledave lahko prišlo do večjega pogina rib. Toda po zagotovilu policije so pristojni s pregrado zaustavili odtekanje gnojnice v Ledavo.

Z bioplinarno upravlja Bioplin Skupina, v lasti Marjana Kolarja, ki ga v času nesreče ni bilo v bioplinarni. Zaposleni pa izjav niso dajali.

Smo pa med tem prejeli odgovor z inšpektorata za okolje. Zapisali so, da so v nadzoru ugotovili, da ”je prišlo do izlitja zaradi okvare v delovanju bioplinarne (fermentor)-nesreče, pri čemer se je izlila velika količina (1000 m3) tekočega dela vsebine”. “Izdana je bil ustna odločba, s katero je bilo odrejeno, da se takoj oziroma v 24-ih urah očistijo vse površine, kjer je čiščenje mogoče (manipulativne in druge površine) V primeru ugotovitve delovanja bioplinarne v nasprotju z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem se pravni osebi izreče globa v višini 10.000 evrov. Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval,” so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Cirila Sever, TV Slovenija

BIOPLINARNA RADMOŽANCI – ZAHTEVA AAG ZA VKLJUČITEV V POSTOPEK IZDAJE OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA – https://alpeadriagreen.wordpress.com/2013/02/08/bioplinarna-radmozanci-zahteva-aag-za-vkljucitev-v-postopek-izdaje-okoljevarstvenega-dovoljenja/

BIOPLINARNA RADMOŽANCI – Zahteva AAG za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja


clip_image002[6]

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Agencija Republike Slovenije za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana
Datum: 06.02.2013
Zadeva: Zahteva za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke BIOPLIN SKUPINA d.o.o. Radmožanci 135, Ginjevec, 9223 Dobrovnik ki jo po pooblastilu direktorja Marjana Kolarja zastopa pooblaščenec Geateh, d.o.o., Opekarska 11, Ljubljana
Skladno z določili 73. člena Zakona o varstvu okolja vabite osebe, ki na območju, na katerem naprava povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi ali premoženje ljudi, stalno prebivajo so solastniki ali drugi posestniki nepremičnin, in na podlagi 1. in 4. odstavka  153 člena Zakona o varstvu okolja tudi nevladne organizacije, da se podajo mnenje o nameravanem posegu ter zahtevajo vstop v postopke.
Alpe Adria Green, ki deluje po sklepu MKO (MOP) v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, se na podlagi prvega in četrtega odstavka 153 člena Zakona o varstvu okolja  ter skladno z določili 82 člena Zakona o varstvu okolja prijavlja v postopek izdaje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča, po predvidevanjih AAG, onesnaževanje okolja večjega obsega.
Onesnaževanje se nanaša  na predelavo nenevarnih odpadkov iz preglednice 7 (iz osnutka okoljevarstvenega dovoljenja), vključno z napravami, kjer se odpadki živalskega in skladiščijo ali obdelujejo pred nadaljnim odstranjevanjem ali predelavo z zmogljivostjo predelave v skupni količini 135,62 ton na dan ton odpadkov živalskega izvora na dan, ki bi ga izvajal – upravljalec BIOPLIN SKUPINA, d.o.o., Radmožanci 135, Ginjevec, 9223 Dobrovnik, ki ga po pooblastilu direktorja Kolar Marjana zastopa Geateh d.o.o., Opekarska 11, 1000 Ljubljana.
Kot stranski udeleženec v postopku pridobivanja dovoljenja, bomo zastopali tudi 34 tamkaj živečih prebivalcev, ki so člani AAG ali podporniki AAG.
V zgoraj navedenem osnutku okoljevarstvenega dovoljenja smo zabeležili več nepravilnosti ki odražajo dejansko stanje, saj omenjena bioplinarna že dlje časa obratuje.

clip_image002[8]

OBRAZLOŽITEV
Strokovne podlage, po katerih so bili izdelani vplivi na okolje, so nestrokovne in zameglijo realno stanje, ki bo nastalo z zagonom bioplinarne. Iz okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da živalskih trupel ne bodo predelovali, bioplinarna pa pade v to kategorijo zaradi gnojevke.Investitor BIOPLIN SKUPINA, d.o.o., v nadaljnjem tekstu Investitor, je pred postopkom pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječo napravo na naslovu Radmožanci 135, Ginjevec, 9223 Dobrovnik navedel na 20 strani, da se obrat lokacijsko navezuje na živinorejsko farmo za rejo govedi in da se bo pri procesu pridobivanja bioplina uporabljala tudi surova gnojevka in gnoj. Opozarjamo, da gre za zavajanje javnosti in uradnih organov saj ta farma ne obratuje in v njem ni živinorejske dejavnosti.
Lokacijsko se sam objekt nahaja V neposredni bližini področja Nature 2000 ki je, na drugi strani ceste bioplinarne Bioplinarna je s severne, zahodne in južne strani obdana z varovanim območjem Natura 2000, ki sega praktično do vhoda v objekt. V tem primeru ne moremo govoriti le o daljinskem učinku na posebej varovano območje pač pa je učinek neposreden. Sam objekt se nahaja v območju Ekološko pomembnega območja Mura -Radmožanci ( EPOID. ŠT. 42100, območje pod imenom: Mura – Radmožanci ).
Na strani 19 osnutka okoljevarstvenega dovoljenja je navedeno, da se območje naprave ne nahaja na vodovarstvenem področju, vendar bo v okviru Pomurskega vodovoda sistema A vodovarstveno območje. Zaradi povečanja črpanja vode v Gaberju bo segalo v neposredno bližino bioplinarne, kar pomeni, da bo območje naprave neposredno nahajalo na vodovarstvenem območju.
Obstoječa bioplinarna na zgoraj navedeni lokaciji, že sedaj krši okoljsko in zdravstveno zakonodajo in sicer:
1. digestat – blato ali neustrezne surovine iz obrata nekontrolirano brez dovoljenj vozijo na njivske površine in travnike
2. po naših podatkih ne vodijo evidenčne knjige izvoza digestata – blata ali neustrezne surovine iz obrata.
3. digestat – blato ali neustrezne surovine iz njivskih površin povzročajo neznosen smrad.
4. Pronicanje izcednih vod iz odloženega digrisemata – blata v zemljo pa vpliva tudi na podtalnico.
5. Med obratovanjem bioplinarne prebivalci zaznavajo neprijetne kisle vonjave ( ločeno od smradu gnojevke), kar je lahko posledica prekoračitve dovoljenih emisijskih izpustov. Bioplinarna je namreč oddaljena samo cca 300m od zaselka Nedelica.
6. Občani se pritožujejo nad smradom, ki prihaja iz navedenega objekta in se širi v širšem okolju ter vpliva na kvaliteto življenja naših občanov. Zato morajo za normalno bivanje imeti okna in vrata zaprta ter dodatno uporabljati druge prezračevalne naprave.
7. Upravljavec nima na izpustu predvidene ustrezne tehnološke rešitve, ki bi zagotavljala dopustne emisijske vrednosti znotraj zakonsko dovoljenih ampak izključno običajni dušilec zvoka
8. Pri obratovanju objekta se večkrat dogaja, da so v okolje iztekajo različne snovi od vhodnih do izhodnih komponent v procesu, kar kaže na neustrezno rešitev lovljenja izcednih vod. To iztekanje izcednih vod lahko ogrozi podtalnico na tem območju ter posledično vpliva na zdravje prebivalec na širšem območju.
9. Transport z težkimi vozili, ki vozijo za potrebe bioplinarne v poznih nočnih urah presega dopustno mejo hrupa in povečuje svetlobno onesnaženje v naseljih ter motijo spanec prebivalcev in ogrožajo varnost v prometu saj ceste niso primerne za vozila takih dimenzij.
Do Bioplinarne neposredno ne vodi nobena državna cesta pač pa ceste v lasti občin Turnišča, Dobrovnika in Lendave. To je cesta Turnišče – Genterovci. Cesta je za tolikšne obremenitve 152,05 ton dnevno, kot jih predvideva vloga neprimerna ne po osnih obremenitvah vozil, ki že zdaj po njej vozijo niti za frekvenco takih vozil. To dokazuje tudi trenutno stanje le te. Zaradi velikih obremenitev težkih vozil, ki jih uporablja bioplinarna je cesta uničena in potrebna rekonstrukcije, kar dodatno vpliva na povečanje hrupa. Podlaga in sama zasnova ceste, ki je dvignjena nad okolico tudi v prihodnje ne bo prenesla takih obremenitev. Transport v zvezi z bioplinarno pa se vrši tudi po drugih občinskih cestah, ki niso primerno utrjene za tolikšne osne obremenitve. (priloga: MNZ- Nepravilnosti na lokalni cesti – obvestilo)
Emisije, imisije in odpadki torej lahko predstavljajo splošno nevarnost za okoliške prebivalce.

clip_image002[10]

ZAKLJUČEK
Na ozkem geografskem območju Motvarjevci, Dobrovnik, Ginjevec…. je več vlog za predelavo živalskih odpadkov kar predstavlja enormne količine različnega substrata v skladiščih in procesnega ostanka. Tolikšne količine tovrstnih snovi na tako malem prostoru predstavljajo tempirano ekološko bombo in veliko nevarnost epidemije raznih bolezni. Predvsem zaradi tega ker večina procesnega ostanka konča na kmetijskih površinah v neposredni bližini bioplinarne ali okolici.
V neposredni bližini objekta poteka na kmetijskih površinah intenzivno poljedelstvo in pridelava hrane za ljudi in živali. Neposreden vpliv bioplinarne na posevke bo razvrednotil zemljišča in morda okrnil ali celo ogrozil pridelavo posameznih vrst pridelkov. Že sedaj se kaže okuženost z neznano plesnijo prav na tem področju. Opravičeno je svarilo poljedelcev, da bo kmetijsko področje še bolj degradirano zaradi neposrednega vpliva na posevke zaradi bioplinarne.
Opozarjamo tudi, da na področju bioplinarn Slovenska zakonodaja ni usklajena z Evropskimi smernicami, ki predvidevajo gradnjo teh objektov v oddaljenost več kot 30km med sabo. Prav tako so pomanjkljivost glede meritev in ravnanja s plinom Formaldehid, ki je kancerogen in nastaja pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ki jih uporabljajo v tovrstnih napravah.
Znotraj naselja Nedelica, ki se nahaja v območju Natura 2000, bi se moralo zaradi vpliva bioplinarne izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, za belo štorkljo. Naselje je oddaljeno cca 300 m od bioplinarne, ki ima direktni vpliv zaradi izpustov škodljivih imisij na populacijo belih štorkelj. To je razvidno iz Priloge 4: Naselja oz. deli naselij, ki se v območjih Natura 2000 in v potencialnih območjih Natura 2000 nahajajo znotraj poselitvenih območij in, kjer izvajajo presoje sprejemljivosti posegov v naravo za netopirje, belo štorkljo in velikega skovika – Uredbe o območjih Natura 2000 (priloga). Natura 2000 tudi določa, da se mora zagotoviti mir okoli gnezdišč, zlasti na vzemirjanja občutljivih vrst, to pa zaradi povečanega transporta biolinarno in iz nje, posebno v nočnem času in povečanega hrupa pri delovanju bioplinarne same ni več mogoče. Posledično bo to vplivalo na zmanjšano populacijo BELE ŠTORKLJE na tem območju.

Na tem območju NATURE 2000, kjer odlagajo digestat – blato ali neustrezne surovine iz obrata raste tudi Fritillaria meleagris – močvirska logarica, ki je v Sloveniji zaščitena z E- stopnjo in je naravna vrednota. (Uradni list Republike Slovenije Št. 82 / 24. 9. 2002 / Stran 8901; št.111/04 in št.70/06)

Nasproti bioplinarne v oddaljenost cca 200 m leži tudi naravna vrednota (Uradni list RS, št111/04 in št70/06) dobov gozd, ki je zaradi imisij iz bioplinarne ogrožen in ga ne bo mogoče ohraniti vsaj v obstoječem obsegu in obstoječih ekoloških značilnosti gozdov, trstišč, mrtvic, ekstenzivno obdelovanih travišč, kar predvideva tudi NATURA 2000. Ta dobov gozd katerega rast in razvoj sta že sedaj motena zaradi zniževanja nivoja podtalnice, bo dodatno imijsisko onesnaženje uničilo.
Alpe Adria Green zastopa pri tej ZAHTEVI ZA VKLJUČITEV V POSTOPEK IZDAJE OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA svoje člane ter podpornike AAG, ki živijo na tem območju in so že sedaj zaradi delovanja bioplinarne izpostavljeni negativnim vplivom na okolje, ki posledično ogrožajo zdravje prebivalcev. Poleg tega pa ti negativni vplivi, ki jih povzroča bioplinarna močno vplivajo na njihovo kvaliteto življenja, saj morajo zaradi smradu zračiti stanovanja in hiše s pomočjo prezračevalnih naprav, okna morajo zaradi hrupa dodatno tesniti, otroci so v odhodu v šolo in iz nje zaradi povečanega prometa izpostavljeni prometnim nesrečam, zaradi motenega spanca gredo starši v službo neprespani,……..
Prošnja za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, se mora zaradi nepravilno podanega dejanskega stanja, postopkov v teku in zaradi same varnosti in varovanja ljudi in narave, ki je zaščitena z Naturo 2000 zavrniti, brez nadalje obravnave. Dvomimo, da sta bila upravljavec in pripravljavec tega okoljevarstvenega dovoljenja samo spregledala, da bo zaradi povečanja črpanja vode v Gaberju v okviru Pomurskega vodovoda sistem A, vodovarstveno območje segalo v neposredno področje bioplinarne in da se mora izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, za belo štorkljo v naselju Nedelica.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard
moč_turlipan
Sklep ARSO Radmožanci_0001

IZJAVA ZA JAVNOST OB SREČANJU MINISTROV ITALIJE IN SLOVENIJA ODGOVORNIM ZA OKOLJE, KI BO V PETEK 19.4.2012 NA BRDU PRI KRANJU


clip_image002

IZJAVA ZA JAVNOST

V petek 19.10.2012 se bo Minister Franc Bogovič v okviru Koordinacijskega odbora ministrov med državama Slovenija – Italija srečal na bilateralnih pogovorih s svojim italijanskim kolegom Corradom Clinijem, s katerim se bosta pogovarjala o aktualnih okoljskih temah, po vsej verjetnosti bosta razpravljala tudi o plinskih terminalih v tržaškem zalivu, ki jih Italija želi zgraditi.

V Alpe Adria Green menimo, da bi slovenska stran morala zaradi varnosti ljudi na tem območju in ohranjanja severnega Jadrana vsekakor zagovarjati stališče, da Italija umakne namere o izgradnji plinskih terminalov na tem območju, v kolikor ne bi storila pa bi morala slovenska stran takoj vložiti tožbo na europskem sodišču.

V AAG še vedno nasprotujemo izgradnji plinskih terminalov in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu zaradi velikega negativnega vpliva, ki bi ga le-ti povzročili v severnem Jadranu in s tem onesnaževali vode vseh treh obmejnih držav (Italija, Slovenija in Hrvaška) preprečimo.
Plinski terminali bi močno vplivali na morsko okolje (ohladitev in onesnaževanje vode) in bi povzročili nerešljive varnostne težave tveganje nesreč in/ali atentatov tudi na tankerje ter s tem uhajanje plina in možnost požara in eksplozij), kar bi pomenilo, da bi zaradi tega morali militarizirati celotni Tržaški zaliv. To bi povzročilo veliko ekonomsko škodo v turizmu, ribištvu in navtiki. V tem zalivu se že sedaj nahaja najpomembnejši naftni terminal Sredozemlja, ki je doživel razdiralni atentat leta 1972, zato ne moremo dovoliti, da se že obstoječim tveganjem dodaja še nova tveganja. Zaradi določenih že obstoječih  industrij . ki so v bližini (železarna, kisikarna, naftni terminal, idr.)  je lahko ob nesrečah izredno velik domino efekt.
Jadransko morje ne sme postati evropski energetski pol na račun okolja in pravic lokalnih prebivalcev!

Pred kratkim smo v AAG prejeli odgovor iz EU komisije za peticije, da kljub temu da je 27.februarja 2012 EU Komisija za peticije odločila, da arhivira postopek o kršitvi, tega potrebno nadaljevati saj so bili Komisiji pred kratkim predloženi novi podatki v zvezi z morebitnim napačnim izvajanjem 8. in 11. člena Direktive Seveso v tržaški pokrajini, ki smo jih posredovali iz AAG. Natančneje, prejete informacije se nanašajo na možno kršitev določb te direktive kot „domino učinek " in obveznost, določeno v členu 11, točka 4 Direktive, da se preizkusi načrte za izredne razmere („domino učinek“ se nanaša na stavbe ali skupine objektov, ki se nahajajo v bližini stavb s prisotnostjo nevarnih snovi, zato obstaja mnogo večja možnost, da bo prišlo do nesreč s hudimi posledicami )

EU Komisija za peticije je zato stopila v stik z italijanskimi oblastmi in zaprosila za pojasnila in odgovor v zvezi s tem. Odgovor je prispel v maju in je v postopku preučevanja.

V mesecu septembru 2012 smo iz AAG poslali na Evropsko komisijo še novo dodatno dokazno gradivo v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala in plinovoda v Žavljah: »Plinski terminal Žavlje, ki ga predlaga Gas Natural v Žavljah v Tržaški občini in plinovod do državnega plinskega omrežja, ki ga predlaga družba SNAM« Odgovor na to dokazno gradivo, kjer je v projektu previdenih več kršitev Italijanske in EU zakonodaje, iz EU komisije še čakamo.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:                                                 Jesenice: 17.10.2012

Vojko Bernard

08.10.2012 je eksplodirala plinska cisterna  na avtocesti Chang Ji  na Kitajskem.  Umrlo je pet ljudi. Predstavljajte si eksplozijo v Žavljah ali tankerja na morju. Avtocisterna je proti plinskemu terminalu ali tankerje nekaj tisčkrat manjša!

Slovenija po naših izkušnjah z vladami v prejšnjih mandatih zagotovo ne bo tožila Italije na EU sodišču, ker EU načeloma ne podpira medsebojnih tožb. V AAG bomo zato prisiljeni narediti tudi ta korak in vložiti tožbo proti Italiji, tako kot smo to prvi storili, ko smo vložili tožbo v Rimu proti izgradnji Žaveljskega plinskega terminanla. https://alpeadriagreen.wordpress.com/2012/10/14/v-kolikor-v-aag-ne-bomo-zbrali-denarja-za-tozbo-se-bo-pricela-izgradnja-plinskih-terminalov-v-italiji/

Evropski parlament, Komisija za peticije-tajništvo

Bruselj, 26.09.2012- št. 315880

 

————————————————————————————————————————————–

G. Vojko Bernard Alpe Adria Green

Prešernova 26

4270 Jesenice

Slovenija

Predmet: Peticija 1472/2009 ( sklicevanje navesti v vsej korespondenci)

Spoštovani,

V zvezi z našim dopisom z dne 5. decembra 2011 vas obveščamo, da je Odbor za peticije prejel dodatne informacije s strani Evropske komisije.

Prilagam v vednost kopijo pisnega odgovora Evropske komisije.

Naša skrb bo, da vas bomo obveščali o vseh nadaljnih ukrepih v zvezi z vašo peticijo.

Lep pozdrav.

Jos Heezen

Sekretar, Odbor za peticije

EVROPSKI PARLAMENT

2009 – 2014

Odbor za peticije

2012/06/27

SPOROČILO ČLANOM

Zadeva: Peticija 483/2007, ki jo je predstavil Roberto Giurastante, italijanski državljan,v imenu organizacije "Friends of the Earth" v zvezi s kršitvijo evropskih normativov v postopku presoje vplivov na okolje v nevarnih industrijskih obratih, ki spadajo pod direktivo Seveso.

Peticija 1147/2008, ki jo je predstavil Roberto Giurastante, italijanski državljan, v imenu Greenaction Transnational o morebitni gradnji plinskih terminalov v bližini Trsta (Italija).

Peticija 1472/2009 , ki jo je predstavil Vojko Bernard, slovenski državljan, v imenu"Alpe Adria Green" o načrtovani gradnji plinskega terminala v bližini Trsta (Italija).

1. Povzetek peticije 483/2007

Predlagatelj peticije nasprotuje načrtovani gradnji dveh objektov plinskih terminalov v tržaškem zalivu, eden na kopnem v industrijski coni, drugi na plavajoči ploščadi,oba nevarna za zdravje ljudi in škodljiva za okolje. Še zlasti poudarja pomanjkljivosti postopka presoje vplivov na okolje, neustrezno obveščanje državljanov, odsotnost strateških ocen na plinovodih, kršitev standardov varnosti v industrijskih obratih in tveganje večjih nesreč (Direktiva Seveso), tudi čezmejno onesnaževanje morja in podcenjevanje geoloških tveganj, nevarnost atentatov in omejevanje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija je bila vključena v načrte in je pravilno uvedla postopek Presoje vplivov na okolje, Ministrstvo za okolje je podalo negativno mnenje.

Povzetek peticije 1147/2008

Podpisnik se sklicuje na projekte za izgradnjo obrata uplinjevalnika v bližini Trsta, na meji s Slovenijo. Poudarja nevarnosti namestitve podobnega obrata na javno zdravje in okolje, zlasti zaradi ohlajevanja morja, ki ga povzročajo izpusti odvajanja hladne vode in s tem povezane posledice za morski ekosistem v Tržaškem zalivu. Temelji pa tudi na pomislekih, izraženih s strani sosednje Slovenije. Pobudnik se tudi sprašuje, ali so bili načrti pripravljeni v skladu z veljavno zakonodajo EU, kot to narekujejo pravila o ocenjevanju vplivov na okolje za take objekte.

Povzetek peticije 1472/2009

Podpisnik nasprotuje gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu Milje, v obmejnem območju med Trstom in Slovenijo in navaja, da je na površini, opredeljeni za gradnjo tega terminala že več nevarnih industrijskih obratov. Poroča, da je prostor, na katerem naj bi gradili, območje velike naseljenosti prebivalstva na meji med Italijo in Slovenijo. Po mnenju podpisnika so slovenske oblasti izrazile nasprotovanje gradnji.

1. Izrazil je tudi številne zadržke glede načina, s katerim italijanske oblasti načrtujejo izvedbo tega načrta. Še posebej nasprotuje veljavnosti postopka, saj se niso posvetovali s prebivalci. Poročila in znanstvene študije postopka vplivov na okolje so napačne ali nepopolne in se jih lahko napačno razlaga. Verjame, da so bili v okviru projekta kršene številne evropske direktive in zato poziva evropske institucije, da bi uvedle preiskavo.

2. Sprejetost

483/2007: razglašeno za sprejeto 20. septembra 2007. Komisija je bila pozvana, da poda informacije (člen 192, odstavek 4 Uredbe).

1147/2008: razglašeno za sprejeto 5. februarja 2009. Komisijo so zaprosili, da zagotovi informacije (člen 192, odstavek 4 Uredbe).

1472/2009: razglašeno za sprejeto 22 januarja 2010. Komisija je bila zaprošen, da zagotovi podatke (člen 202, odstavek 6 Pravilnika).

3. Odgovor Komisije, ki je bil sprejet 7.marca 2008

Peticija 483/2007

Podpisnik se sklicuje na predlagane projekte izgradnje dveh obratov utekočinjenega zemeljskega plina v tržaškem zalivu v bližini meje s Slovenijo in trdi ,da so italijanske oblasti s tem kršile vrsto evropskih direktiv, kot je Direktiva 85/337/CEE, ki jo je spremenila direktiva 20O1/42/CE (Direktiva strateškega ocenjevanje okolja – VAS) in direktiva 96/82/CE (Seveso direktiva) kot so jo naknadno spremenili.

Podpisnik zlasti izpodbija pomanjkanje energetskega načrta in njegove presoje, ki naj bi bila v skladu z Direktivo o strateškem ocenjevanju okolja, pritožuje se, da čezmejna posvetovanja, ki jih predvideva direktiva o presoji vplivov na okolje ,niso bila pravilno izvedena. Na koncu ,v prilogah k peticiji, je več dokumentov v zvezi z direktivo Seveso v Trstu.

Peticija je bila poslana tudi neposredno Komisiji, 12 septembra 2007 je le-ta odgovorila podpisniku in izpostavila svojo oceno na postavljena vprašanja.

Glede obeh gradbenih projektov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, je Evropska Komisija že vprašala italijanske oblasti za informacije o apliciranju predpisov glede čezmejnega sodelovanja, ki jih vsebuje direktiva presoje vplivov na okolje. Odgovor je bil, da so se ta posvetovanja s Slovenijo začela tako kot to predvideva postopek presoje vplivov na okolje.

V okviru postopkov čezmejnega posvetovanja, so slovenske oblasti prejele dokumente, ki so jih pripravile italijanske oblasti v zvezi z nevarnostmi teh projektov. Dosedanje informacije nakazujejo, da so postopki za gradnjo objektov še vedno v teku in v sedanjem stanju ni razlogov, da bi sumili, da bo prišlo do kršitve evropskih direktiv. Direktiva 2001/42/CE se aplicira na določene načrte in programe, vključno z energetskimi načrti, preden se le-ti izvedejo. Direktiva o strateški presoji ne obvezuje držav članic, da urejajo te načrte, zato glede tega ni možno ugotoviti kršitve evropske direktive. Razpoložljivi podatki kažejo, da so postopki za gradnjo projektov še vedno v teku in trenutno ne obstajajo razlogi za domnevo, da ustrezne določbe zakonodaje Evropske skupnosti ne bodo ustrezno spoštovane.

Vendar pa priloge k peticiji izražajo dvome glede apliciranja direktive Seveso v tržaškem zalivu (člen 13, točka 1), v skladu s tem:« Države članice urejajo zadevo, da so podane informacije o varnostnih ukrepih in o pravilih ravnanja v primeru nesreče, ki jih je treba sprejeti. Te informacije morajo biti podane v takšni obliki, ki bo najbolj primerna za vse osebe in javne ustanove (kot so šole in bolnišnice), ki bi jih lahko take vrste nesreča prizadela (nanašajoč se na čl. 9).

Na sestanku, ki je potekal v Rimu 28. januarja 2008 ,so vprašali italijanske oblasti ,naj pojasnijo uporabo teh določb direktive Seveso.

Italijanske oblasti so Evropski Komisiji obljubile odgovor v enem mesecu.

Komisija bo podajala informacije Odboru za peticije o izidu njihovega ocenjevanja informacij, ki jim jih morajo posredovati italijanske oblasti.

4. Odgovor Komisije z dne 24 aprila2009

Peticija 483/2007

"Italijanske oblasti so se odzvale na prošnjo, da podajo informacije evropski komisiji z dopisom z dne 28. februarja 2008.

Po oceni informacij , ki jih je dobila od italijanskih oblasti, se je Evropska Komisija 19. marca 2009

odločila, da pošlje uradni opomin Italiji zaradi kršenja 13. člena odstavek 1, Direktive 96/82/CE, ki je bila spremenjena (Direktiva Seveso).

Peticija 1147/2008.

Pobudnik se sklicuje na projekte oblasti, povezane z gradnjo obratov plinskih terminalov v bližini Trsta, na meji s Slovenijo. Odkriva nevarnosti podobne naprave za javno zdravje in okolje še posebno zaradi ohlajevanja morja, ki ga povzročajo izpusti hladne vode in s tem povezane posledice za morski ekosistem v Tržaškem zalivu. Temelji pa tudi na pomislekih, ki jih je izrazila sosednja Slovenija. Pobudnik sprašuje, ali so bili pripravljeni načrti v skladu z veljavno zakonodajo EU, kot je ocenjevanje okoljskih vplivov takih objektov.

Komisija je odgovorila z dopisom z dne 3. novembra 2008 točno na te informacije, ki jih je podal podpisnik. Prav tako se je odzvala na prejšnje pismo podpisnika z dne 12. novembra 2007 in tudi na pisno vprašanje parlamenta P-2006/2700 glede predlaganih objektov.

V okviru te peticije, želi Komisija poudariti naslednji dve točki:

Prvič, postopek presoje ocenjevanja vplivov na okolje (VIA) direktive 85/337/CEE, ki je bila spremenjena in je še zmeraj v fazi realizacije. Ta postopek predvideva posvetovanja s Slovenijo na podlagi Konvencije iz Espoja iz leta 1991 o presoji vplivov na okolje v čezmejnem kontekstu. Postopki bi morali zajemati tudi nevarnost takšnih sistemov za javno zdravje in morsko okolje v tržaškem zalivu.

Drugič, v zvezi z drugim dopisom Odbora za dobrine in kulturne aktivnosti Furlanije-Julijske krajine z dne 3. julija 2008, na katero se sklicuje pobudnik, Komisija ugotavlja, da je to mnenje neke oblasti izraženo v sedanjem postopku . V tem pismu se sklicuje na direktivo 2001/42/CE o strateški presoji vplivov na okolje in se nanašajo na njeno aplikacijo na morebitno bodočo spremembo regulacijskega načrta za tržaško pristanišče. Vendar pa Komisija ne ve, če so se italijanske oblasti odločile o spremembi tega načrta.

Na podlagi predloženih podatkov Komisija trenutno ne more ugotoviti nobene kršitve evropske okoljske zakonodaje.

5. Odgovor Komisije, z dne 24. junija 2010

Peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov uplinjevalnikov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, razpoložljive informacije kažejo, da dovoljenja za gradnjo še niso bila izdana in da so posvetovanja med Italijo in Slovenijo o presoji vplivov na okolje še v teku. Komisija trenutno skuša olajšati dvostransko odločitev med obema državama in v tej fazi ne namerava izvajati vzporednih preiskav, ki bi lahko ogrožale njeno vlogo.

Glede izvajanja’ 13. Člena odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini, se je 19. marca 2009 Komisija odločila, potem, ko je izmenjala informacije z italijanskimi oblastmi, da pošlje Italiji opomin za kršitev člena 13, točka 1. Trenutno se obravnavajo odgovori italijanskih oblasti. Opozoriti je treba, da se ta postopek kršitve, v tem trenutku, ne nanaša na predlagano gradnjo dveh obratov uplinjevalnikov utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu.

Komisija bo obveščala Odbor za peticije o poteku postopka glede dveh uplinjevalnikov, ki naj bi bili zgrajeni v Tržaškem zalivu.

Obveščala bo tudi Odbor za peticije o vseh nadaljnjih ukrepih v sedanjih postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi z izvedbo 13. Člena 1. točke direktive Seveso v tržaški pokrajini.

6. Odgovor Komisije, ki je prispel 11. februarja 2011

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu ,razpoložljive informacije kažejo, da dovoljenja za te projekte še niso bila izdana in da so posvetovanja med Italijo in Slovenijo o presoji vplivov na okolje še v teku. Komisija trenutno skuša olajšati dvostransko odločanje med obema državama in v tej fazi ne namerava izvajati vzporednih preiskav, ki bi lahko ogrožale njeno vlogo.

Glede izvajanja Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini , se je 19. marca 2009, Komisija odločila, potem ko je izmenjala informacije z italijanskimi oblastmi, da pošlje opomin Italiji zaradi kršitev člena 13, točka 1. Po vrednotenju odgovorov, ki so jih posredovale italijanske oblasti na opomin o kršitvi, se je Komisija odločila, da izda utemeljeno mnenje Italiji o kršitvi člena 13, odstavek 1. Odgovori, ki so jih italijanske oblasti poslale za ta primer, so v fazi obravnave.

Opozoriti je treba, da se ta postopek za ugotavljanje kršitev trenutno ne nanaša na gradnjo dveh uplinjanjevalnikov v Tržaškem zalivu.

To pa zaradi tega, ker se člen 13, odstavek 1, Direktive Seveso uporablja samo za objekte, ki že delujejo, medtem ko predlagana uplinjanjevalnika v Tržaškem zalivu še nimata gradbenega dovoljenja in posledično še nista bila zgrajena.

Komisija bo obveščala Odbor za peticije o razvoju del v zvezi z razmerami o ponovnem umeščanju uplinjanjevalnikov v Tržaški zaliv in bo obveščala o vseh nadaljnih korakih, ki se nanašajo na postopek ugotavljanja kršitev v zvezi z uporabo člena 13 ,odstavek 1 direktive Seveso v tržaški pokrajini.

7. Odgovor Komisije (REV IV) prejet 6. septembra2011

Peticija 483/2007

"V zvezi s predlagano gradnjo dveh obratov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, razpoložljive informacije kažejo, da ti projekti še vedno nimajo gradbenega dovoljenja in posvetovanja med Italijo in Slovenijo v zvezi s presojo vplivov na okolje so še v teku. Komisija še naprej skuša olajšati dvostranski postopek med državama članicama in je zaprosila italijanske oblasti ,da predložijo dodatna pojasnila.

Glede na aplikacije Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE, so italijanske oblasti odgovorile na obrazloženo mnenje, ki ga je Komisija izdala oktobra 2010, s tem da so posredovale podrobne informacije o različnih objektih, ki se nahajajo v tržaški pokrajini. Komisija še vedno presoja te informacije.

8. Odgovor Komisije (REV V), prejet 27 junija 2012

Peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009

Glede predlaganih objektov o ponovnem uplinjanjevanju zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo še izdano nobeno dovoljenje.

V začetku leta 2011 je Komisija zaprosila italijanske oblasti, da pošljejo dodatne informacije v zvezi z postopki za izvajanje takšnih projektov. Komisija je preučila italijanske odgovore in tudi vse informacije, ki so v tem času prispele od podpisnikov in do sedaj ni ugotovila nobene kršitve zakonodaje EU v zvezi z s temi projekti.

Komisija je omogočila dialog med italijanskimi in slovenskimi oblastmi glede teh projektov, zlasti njihovo presojo vplivov na okolje. Italijanske oblasti so pred kratkim potrdile, da so za globalni partnerski pristop k energetski strategiji v severnem Jadranu , ki med drugim upošteva tudi skrb za okolje.

Glede izvajanja Člena 13, odstavek 1, direktive Seveso 96/82/CE v tržaški pokrajini, je Komisija končala preučitev odgovorov, ki so jih posredovale italijanske oblasti, kot odgovor na mnenje Komisije (oktober 2010) glede prekrškov.

Na podlagi teh odgovorov je razvidno, da so italijanske oblasti sprejele ukrepe v skladu z določbami direktive Seveso o obveščanju javnosti o varnostnih ukrepih in za ravnanje v primeru nesreče. Objekti , za katere se uporablja člen 13, odstavek 1, Direktive Seveso ,se nahajajo v tržaški pokrajini občine Dolina, Milje in Trst. Italijanske oblasti so obvestile Komisijo, da so izvedle vrsto pobud javnega značaja za zagotovitev informacij prebivalcem, kako ravnati v primeru resnih nesreč v teh objektih.

Te pobude vključujejo širjenje informacij preko spleta, javnih srečanj, ki zagotavljajo informacije o obratih, zajetih v direktivi Seveso, o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti v primeru nesreče in pošiljanje pismenih obvestil neposredno na naslove družin in podjetij, ki bi lahko bili potencialno v to vključeni.

Zato je 27.februarja 2012 Komisija odločila, da arhivira postopek o kršitvi.

Treba je dodati, da so bili Komisiji pred kratkim predloženi novi podatki v zvezi z morebitnim napačnim izvajanjem členov 8 in 11 Direktive Seveso v tržaški pokrajini. Natančneje, prejete informacije se nanašajo na možno kršitev določb te direktive kot "domino učinek "( nanaša se na stavbe ali skupine objektov, ki se nahajajo v bližini stavb s prisotnostjo nevarnih snovi , zato obstaja mnogo večja možnost, da bi prišlo do nesreč s hudimi posledicami ) in obveznost, določeno v členu 11, točka 4 Direktive, da se preizkusi načrte za izredne razmere.

Zato je Komisija stopila v stik z italijanskimi oblastmi in zaprosila za pojasnila in odgovor v zvezi s tem. Odgovor je prispel v maju in je v postopku preučevanja.

image

TRST 04.08.1972 – Teroristični napad

IMG

IMG_0001

IMG_0002

IMG_0003

IMG_0004

IMG_0005

IMG_0006

IMG_0007

IMG_0008

clip_image002[4]

Alpe Adria Green

Cesta Franceta Prešerna 26

4270 Jesenice

Jesenice, 04.09.2012

European Parliament

The President of the European Parliament

Rue Wiertz
B-1047 BRUSSELS

Zadeva: Plinski terminal Žavlje (uplinjevalnik), ki ga predlaga Gas Natural v Žavljah v Tržaški občini in plinovod do državnega plinskega omrežja, ki ga predlaga družba SNAM.( Petizione 1472/2009)

Alpe Adria Green posreduje naslednje pritožbe v zvezi z Plinskim terminalom Žavlje:

ODSOTNOST PREDLOŽITVE OCENE V.A.S. OB VARIANTAH P.R.P. IN P.R.G.C. V TRSTU

Glede na dejstvo, da je bil projekt uplinjevalnika predlagan s spremembo načrta za Luko (PRP) in Splošnega občinskega urbanističnega načrta (PRGC), ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES opozarjamo, da je za istega nujno potrebno predložiti tudi strateško oceno okolja (VAS).

V resnici je projekt že bil predmet presoje vpliva na okolje (VIA) v skladu z Direktivo 85/337/EGS (glej Prilogo I, točka 1, z izrecnim sklicevanjem na 4.člen, 1.odstavek).

Ista Direktiva 2001/42/ES (3.člen, 2.odstavek, točka a) zahteva, da morajo vsi načrti in programi v zvezi z izvedbo projektov, naštetih v Prilogi I Direktive 85/337/EGS, biti predmet okoljske presoje.

Zato bi morali predlagani varianti PRP in PRGC v Trstu biti predmet okoljske presoje, zlasti glede na dejstvo, da se je podaljšani rok za oprostitev dokončno iztekel 21/07/06 skladu z 13.členom, 3. odstavka iste Direktive 2001/42/ES.

Čeprav je Direktiva 2001/42/ES zavezovala Italijo, da VAS opravi, se Italija tega načela ni držala, v nasprotju z določbami Skupnosti.

V podkrepitev, da je VAS nujna, prilagamo stran tržaškega časopisa Il Piccolo di Trieste 07/24/12 (DOK. 1), kjer je italijanski minister Corrado Clini izjavil: "Il principale punto debole procedurale è comunque che avremmo dovuto, come paese, affrontare la Valutazione strategica per situare i rigassificatori. E del resto cosa prevista dalle norme Ue (“Največja slabost pri postopkih je bila, da nismo obravnali strateškega ocenjevanja pri izgradnji terminalov. Poleg tega to predvidevajo pravila EU”).

“BISTVENA SPREMEMBA NAČRTA PREDLAGANEGA UPLINJEVALNIKA IN ODSOTNOST OBVESTILA REPUBLIKI SLOVENIJI”

V teku leta 2012 je Gas Natural predstavil nove načrte v zvezi s predlaganim uplinjevalnikom, o katerih Avtonomna Dežela Furlanija Julijska meni, da vsebujejo bistvene spremembe prvotnega načrta.

Zaradi tega razloga je italijansko Ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti dne 18.5.12 sporočilo, da “obstajajo elementi, ki utemeljujejo prepričanje o potrebi nove in globalne presoje vseh predlaganih gradenj”.

Deželno nadzorništvo Furlanije Julijske krajine za arhitekturne in okoljske dobrine, periferni organ Ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti, z izjavo od 20.07.12, trdi, da tudi zadnja poročila, ki jih je predstavil Gas natural, ne spoštujejo predpisov italijanskega VIA iz leta 2009, in da je samo Nadzorništvo že izrazilo štiri negativna mnenja o načrtu in poudarilo, da je treba projekt spet preučiti.

Potrebna je ponovna evalvacija čezmejnega vpliva na okolje in informiranje Republike Slovenije in njenih državljanov.

Kljub obvezi Italije, da obvesti Republiko Slovenijo in njene državljane, ni bilo v tem smislu storjenega nič in to krši Direktivo 85/337/EGS in odločbo Sveta Evrope 2005/337/SE.

ODSOTNOST OCENE V.I.A. PRI OBRATU ZA PONOVNO UPLINJEVANJE IN PODVODNA POVEZAVA Z DRŽAVNIM PLINSKIM OMREŽJEM

Sklicujoč na direktivo 85/337/EGS in pravosodno prakso Sodišča Evropske Unije o tem, je znano, da ni mogoča ločena presoja okoljskega vpliva (V.I.A.) večjega števila obratov, ki vršijo eno in isto dejavnost. Isto sodišče je nameč določilo da “je nujno ob koncu spomniti sodnika, ki se ukvarja s primerom, da razdrobitev projekta ne sme biti razlog za izigranje cilja predpisov in, da se zaradi neupoštevanja skupnega učinka se ne sme dogoditi izognitev obveznosti presoje, če lahko projekt, upoštevan kot celota, močno vpliva na okolje v smislu 2.člena, Št.1 direktive 85/337”.

Kar zadeva obveznosti Evropske direktive 85/337/EGS, da se presodi projekt v njegovi celoti (upinjevalnik in plinovodska povezava s kopnim), brez razdrobitve obrata na več delov, kot se je delalo do sedaj, opozarjamo na razsodbo Evropskega sodišča z dne 28.02.2008 in v pravdi C-2/07, kjer se v podobnem slučaju uvaja princip, ki ga je treba uporabljati za vse vrste del, ki potrebujejo presojo okoljskega vpliva (VIA): torej uplinjevalnik in plinovodska povezava potrebujeta skupno presojo, brez možnosti ločene obravnave.

Presojo okoljskega vpliva omenjenega uplinjevalnika so opravili, ne da bi upoštevali posledice, ki bi jih imel skupaj s plinovodom družbe SNAM, ki služi povezavi z državnim omrežjem.

O tem je pisalo tudi Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti v dopisu z dne 03.07.08, prot.št.6573/11.6, v katerem je ugotavljalo, da za LNG terminala in plinovod “obstajata dva ločena postopka, v nasprotju z zakonodajo Skupnosti, ki predvideva eno samo skupno presojo vpliva na okolje (VIA)”.

Z dopisom z dne 02/07/09 ref. n. 5082/11.6 je Nadzorništvo za okolje Furlanije Julijske krajine zopet pisalo Ministrstvu za kulturne dobrine in dejavnosti ter ponovno opozorilo na problem v zvezi s projektom plinovoda: "Glede na to, da mora vsaka ocena o izgradnji plinovoda upoštevati projekt v celoti, torej vključno z oceno obrata za ponovno uplinjanje, kateremu plinovod služi, naj se to stori v skladu s temeljnim načelom, da se oceni vpliv na okolje obratov, ki delujejo kot celota. V podporo svoji tezi, je Ministrstvo za okolje in zaščito teritorija in morja (MATMM)- ko se je še imenovalo Ministrstvo za okolje- trdilo, da zakonodaja določa, da tako obrati za ponovno uplinjevanje, kot tisti, ki smo ji zgoraj obravnali, vključno z morskimi strukturami in onimi za skladiščenje, potrebujejo skupno presojo vpliva na okolje (VIA) (glej zapisnik z datumom 10. oktobra 2005-prvo zasedanje Konference storitev za terminal za ponovno uplinjanje terminala GNL Žavlje").

Z dopisom z dne 20.07.2012 ref. n. 5937/11.6 je Ministrstvo za kulturo, Oddelek za arhitekturo in krajino, Furlanije Julijske Krajine na Ministrstvo za kulturo v Rimu, Avtonomno Pokrajino Furlanijo Julijsko krajino v Trstu in Pokrajinski direkciji za kulturo in krajino v Trstu, poslalo pismo v katerem se ne strinja z »Enotnim dovoljenjem za gradnjo in obratovanje plinskega terminala v tržaškem zalivu ( doc.2)

Na vse zgoraj navedeno v AAG smatramo, da so kršeni naslednji parametri:

VARNOST

1. Nikoli ni bila odobrena študija o "domino efektu ", kot to predvideva 12. člen zakonske uredbe št. 334/99 in je vezana na Direktivo 96/82/ES, v zvezi z možnimi velikimi industrijskimi nesrečami, posebno glede nevarnih obratov v Tržaški pokrajini, in morebitno škodo tudi v Republiki Sloveniji.

V Generalnem direktoratu za okolje pri Evropski komisiji so s tem v zvezi odprli posebno mapo.

2. Zakonodajni dekret 334/99 člen 23, določa, da imajo zainteresirani prebivalci možnost, da izrazijo svoje mnenje v primeru namestitve novih naprav, pri katerih obstaja tveganje za varnost in pri realizaciji novih naselij in infrastruktur okrog že obstoječih obratov.

Dne 17.10.05 je z dopisom prot. št. DSA-2005-0025861 Dr. Giuseppe Lo Presti z Ministrstva za okolje sporočal Ministrstvu za produktivne dejavnosti v zvezi z uplinjevalnikom, ki ga predlaga Gas Natural, da “v primeru izdelave projekta za nov obrat podvržen členu 8 Zakonodajnega odloka 334/99, v skladu z direktivo 96/82/ES in v skladu s členom 23 odloka, bodo prebivalci odmočja imeli vsekakor pravico, da izrazijo svoje mnenje, ki bo lahko izraženo v sklopu postopka izdelave urbanističnega instrumenta ali pa postopka evalvacije učinkov na okolje.

Prebivalcev niso vprašali za mnenje, kot to predvideva 8.člen Državnega Odloka 334/99. Sam Gs Natural je obenem 2.05.07 sporočil Ministrstvu za okolje in za zaščito teritorija in morja, da dokument, ki zadeva varnost, in ki ni bil nikoli odobren, ni predviden v sklopu dokumentacije, ki zadeva postopek VIA.

Podjetje je naknadno pripravilo nadaljnjo študijo v skladu s Državnim odlokom 334/99, D.O. 152/06 in s Direktivo 96/82/CE, ki ni bila nikoli objavljena in o kateri državljani niso mogli nikoli zraziti svojega mnenja. Omenjene dokumentacije niso nikoli posredovali Republiki Sloveniji.

3.1. Študija, ki je bila pripravljena za Pentagon leta 1982, zatrjuje da verjetno, če se 9% tovora UZP-ja iz kontajnerja izlije v morje, bi se spremenil v oblak in bi se porazgubljal na vodni gladini, dokler bi se srečal z virom vžiga. Tak oblak bi se lahko v desetih/dvajsetih minutah s pomočjo vetra razvlekel na tri morske milje; v zadnji fazi bi dosegel tudi razdaljo od šestih do dvanajstih milj. Kot ognjena krogla bi lahko zažgal vse, kar bi dosegel in njegova vročina bi lahko povzročila prebivalstvu opekline 3.stopnje ter povzročila požare v razdalji od ene do dveh milj od oblaka. Ognjena krogla UZP-ja, ki bi se razširila v mestu, bi lahko povzročila izredno število požarov in eksplozij na obširnem območu. Trenutno in v bližnji prihodnosti “ne obstaja način kljubovanja velikemu požaru UZP-ja”.

3.2. Kot smo že podčrtali, tudi ISPRA (Visoki Zavod za Obrambo in Raziskovanje Okolja) v mnenju 12/2/2009 pravi: “prav tako je jasno, da bi v slučaju nesreče, ki bi zadevala tanker za nafto in tanker za UZP, prišlo do katastrofalnih posledic”.

ONESNAŽEVANJE TAL IN MORSKEGA DNA

1.1. V zapisu Občine Trst, ki je bil naslovljen na Enotno Okrožno Sodišče, in je sledil nalogu, ki ga je dobil tržaški Pretor Dr. P.V.R., beremo: “V delu morja, ki se nahaja ob Miljah- v severo-vzhodnem delu- v industrijski coni (na zemljiščih, ki mejijo na inštalacije ESSO-ja), je obrežje posuto z vsakovrstnimi odpadki in trdnimi mestnimi in industrijskimi odplakami, tako da morski tok posrka vse onesnažujoče snovi in tako da je ta del morja postal “mrtvo morje” brez rastlinja in živalstva zaradi uničevanja, ki ga tu opravljajo neznanci, predvsem pa zaradi kontaminacije morja z odplakami, ki vsebujejo visoko stopnjo onesnaženosti, ki izvira iz kemijskih proizvodov, baktericidov, olij itd, ki so pomešani z odpadki. Na omenjenem območju – ki ni zaprto za mimoidoče- odlagajo, zdi se že od leta 1981, pepel upepljevalnika mestnih trdnih odpadkov, čigar naprave se nahajajo na hribu Pantalejmunu”.

1.2. V zvezi z valom blata, ki se je izlil v morje, v zapisu 19.05.81 “Bernacchia ESSO Skladišče Trst Sv.Sobota” lahko beremo sledeče: »Kljub našim ustnim svarilom se nadaljuje odlaganje pepela občinskega upepeljevalnika na območje, ki je naša last…opozarjamo naj se takemu postopanju naredi vendar konec in vabimo odgovorne k nujnemu odvozu pepela, ki je bil odložen v jarke ostankov bitumna in ki zaradi te obtežitve prekipevajo in okužujejo bližnje površine, ki se nahajajo v neposredni bližini morja…odklanjamo katero koli odgovornost za bodoče onesnaževanje morja«.

1.3. Na omenjeni površini je v načrtu gradnja uplinjevalnika

2.V zvezi z onesnaženjem Miljskega kanala in Tržaškega zaliva se spominjamo, da je bil v tržaškem krajevnem dnevniku Il Piccolo dne 22.03.03 objavljen članek z naslovom: »Tempirana bomba na dnu zaliva«. Nadnaslov se je glasil: »Vznemirjujoče stanje podobalnih usedlin, ki je bilo včeraj opisano na četrtem simpoziju Srečanja o analitično okoljski kemiji na Tržaški Univerzi«. V članku beremo: »Težke kovine kot baker, svinec, cink, mineralna olja, rakotvorni policiklični ogljikovodiki in še drugo: Na prvi pogled bi se to zdela vsebina odlagališča za posebne odpadke, v resnici pa so to usedline, ki se nahajajo pod obalo celotne Tržaške pokrajine, in predvsem na dnu Miljskega Kanala… Vznemirjujoče stanje, ki so ga opisali včeraj na zgoraj omenjenem simpoziju: «Okoljska kakovost Tržaškega zaliva: današnje stanje in vprašanja za bodočnost«, to je bila tema simpozija, ki ga je vodil Profesor Edoardo Reisenhofer. .. Miljski kanal v delu ob Žavljah: »V tistem delu območja poteka že več desetletij izlivanje; obenem je to področje zelo gosto naseljeno. Naše analize razkrivajo, da v vsem Severnem Jadranu- poudarja Prof. Reisenhofer- nimamo tako visoke stopnje onesnaženosti, niti v delti reke Pad. V določenih točkah so sestavine usedlin podobne tistim v kanalizaciji«…Paola Del Negro, ki je zaposlena v Laboratoriju za morsko biologijo: Po njenem poročilu, pred katerim je imel splošno uvodno besedo Dr.Gianpiero Adami, profesor analitične kemije, je posegel Dr.Stefano Covelli, profesor na Oddelku za geološko okoljske in morske znanosti na Tržaški univerzi, ki je dejansko potrdil močno prisotnost razstopljenega živega srebra v vodah Tržaškega Zaliva”.

3. Po vpogledu elaboratov, ki jih je predstavila SNAM v zvezi s povezavo plinovoda predlaganega uplinjevalnika z državnim plinskim omrežjem, je razvidno, da ob prisotnosti vetrov burje in jugozahodnika, tokovi, ki prihajajo iz Miljskega Kanala in iz Tržaškega Zaliva, potujejo proti obali Republike Slovenije.

4. Taki morski tokovi naj bi torej s sabo odnašali onesnaženi material, ki bi se tako znašel na ribolovnem območju Republike Slovenije s posledično škodo na ribolov zaradi koncentracije onesnaženja s kadmijem, kromom, železom, manganom, niklem, svincem, vanadijem, cinkom in živim srebrom.

ONESNAŽEVANJE OZRAČJA

Med postopke kršitev, ki jih je sprožila Evropska unija proti Italiji v skladu s členi 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, spada postopek št. 2008/2194 (kakovost zraka: koncentracija delcev PM10 v zraku okolja), ki se nanaša na izvajanje Direktive 2008/50/ES, po kateri je razvidna prekoračitev meje PM10 tudi na tržaškem ozemlju. To onesnaženje močno presega mejo in zadeva zato tudi Republiko Slovenijo ter povzroča škodo in kronične bolezni tudi pri otrocih.

Evropska komisija je obenem z lastno določbo 06.07.12, ki jo je podpisal slovenski komisar Janez Potočnik, že sporočila Italiji zavrnitev, ki izhaja iz Direktive 2008/50/ES, prošnje za podaljšanje termina, ki je bil določen za dosego mejne vrednosti za dušikov dioksid tudi na tržaškem ozemlju in ki povzroča onesnaževanje tudi v Republiki Sloveniji.

Direktiva 2008/50/CE v členu 25 (čezmejno atmosfersko onesnaženje), 4.odstavek, določa da “V slučaju, da se pripetijo prokoračitve informacijske meje in alarmne meje na območjih in mestih v bližini državnih meja, morajo biti čimprej informirane dotične oblasti sosednih držav članic, ki so prizadete. Te informacije morajo biti na razpolago tudi javnosti.

Italija ni nikoli ukrepala v smislu rešitve tega problema in načrt predlaganega uplinjevalnika potrjuje povečanje onesnaževanja v primeru izgradnje objekta.

ZAKLJUČKI

Potrebno je:

1.opraviti postopek v zvezi z V.A.S. glede na spremenjeni predlog tržaškemu P.R.P.-ju in glede na spremembo pa P.R.G.C. –ju Tržaške Občine;

2.začeti s postopkom v zvezi z enotno V.I.A. glede na predloge: uplinjevalnik in plinovod v povezavi z državnin plinskim omrežjem;

3.informirati Republiko Slovenijo v zvezi z onesnaževanje ozračja in v zvezi s spremembami načrta;

4.posvetovanje s prebivalstvom po predhodni izdelavi primerne študije o “domino efektu”.

Vse to mora biti storjeno v duhu prej omenjenih Direktiv 2001/42ES, 85/337/ES, 2008/50/CE in 96/82/ES v sklopu čezmejnih postopkov v sodelovanju z Republiko Slovenijo in njenimi državljani ob izvajanju Konvencije iz Aarhusa z dne 25/06/98, ki jo je odobril Svet z določbo 2005/370/CE.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard,

Komisija za izbor imena tretjega četrtletja na črni listi, je izbrala:


ŠE VEDNO NEZNANO ODGOVORNO OSEBO, KI JE ODGOVORNA ZA NELEGALNO ODVRŽENE SODOVE V RODIŠKEM RUDNIKU

21. avgusta 2012 se je Eko patrulja podala v opuščen premogovnik pri Rodiku sledeč podatku iz članka v Primorskih novicah izpred nekaj let, da naj bi bili v njem sodi z radioaktivnimi odpadki. To so novinarki povedali domačini, ki so ubranili rudnik pred polagalci venca na domnevnem povojnem morišču. Že takoj za vrati je nekaj zmečkanih zarjavelih sodov, največji kup pa je okoli 100 m v notranjosti. Tam nasutje prsti in skal zapira nadaljevanje, ki ga izdaja prepih. Strokovnjak je ugotovil, da bela in zelena snov ilovnatega izgleda ne seva. Vzel je vzorec, saj se nahaja v vodozbirnem območju Rižanskega vodovoda, v njegovem tretjem zaščitnem pasu. Predlagal bo, da se podzemno divje odlagališče čim prej sanira in razišče, kaj se skriva za podorom.

Po zadnjih podatkih, ki smo jih zbrali v AAG, so sodove navozoli iz Mitol – Ajdovščina, podor pa je bil umetno sprožen, da se ne bi videlo, kaj je v jami. Zopet eno breme preteklosti, za katerega se je vedelo, samo ukrepal ni nihče! KAJ BO, ČE PRIDE OB TEM POMANJKANJU PITNE VODE, ŠE DO ONESNAŽENJA VODE IZ TE JAME, KDO BO ODGOVOREN???

Bioplinarne: nas rešujejo ali zastrupljajo?



Bioplinarne: nas rešujejo ali zastrupljajo?

14.10.2012 22:30

ANDREJA ŠALAMUN
ANDREJA.SALAMUN@FINANCE.SI

Zakaj nekatere bioplinarne povzročajo toliko hude krvi med okoliškimi prebivalci in ali so civilne iniciative res le skupine zdraharjev?

 

BIOPLINARNA

Kategorije

Energetika
Časopis

Danes je peti dan, odkar civilna iniciativa Nove ideje zbira podpise proti bioplinarni v Ilirski Bistrici (njen lastnik je Biofutura). V Pirničah, kjer je lastnik bioplinarne družba Bioštrom, so peticijo proti plinarni že podpisali. Belokranjci so s peticijo, ki so jo predali ministru za kmetijstvo in okolje, zahtevali odpravo smradu iz tamkajšnje bioplinarne.

Vsi trije omenjeni objekti imajo nekaj skupnega: glasne in aktivne civilne iniciative, v katere so se povezali ljudje iz okolice. Pritožujejo se nad smradom in neupoštevanjem pravil, predvsem pa nad počasnostjo in pasivnostjo odgovornih ustanov. Se bojujejo za svoj prav ali zgolj mešajo štrene donosnega posla?

»Slovenci bi radi imeli vse ugodnosti energije iz bioplinarn, le proizvodnja bi morala biti na drugem koncu države,« pravi Marjan Kolar iz Ketra Organice, ki je v Sloveniji v tem poslu v samem vrhu. »Zato tudi nimamo izkoriščenega niti vetrnega niti geotermalnega potenciala, čeprav bi na primer Skandinavci takoj vlagali vanj v Pomurju. Bioplinske naprave so za marsikoga moteče, čeprav so vsa ta nasprotovanja večinoma neutemeljena in investitorjem povzročajo veliko škodo,« meni Kolar.

Civilne iniciative so izraz nemoči

»Ne verjemite, da ljudje proti bioplinarnam protestirajo le zato, ker nekoga ne marajo, ali iz nevoščljivosti,« dodaja Niko Šuštaršič, predsednik okoljskega gibanja Proteus iz Črnomlja. »Civilne iniciative se rojevajo iz občutka nemoči in obupa, ko se izkaže, da ministrstva in inšpekcije, torej država, niso sposobni preprečiti onesnaževanja okolja,« trdi. Z njim se strinja tudi Brane Koren iz civilne iniciative Nove ideje. Poudarja, da je vsem trem bioplinarnam skupno predvsem to, da so neprimerno umeščene – vse namreč stojijo v bližini naselja. »Poleg tega je nespametno umeščati bioplinarne na prepustna tla, kjer lahko morebitni naključni ali namenski izpusti tekočin hitro pridejo v stik s pitno vodo, kot se je to že zgodilo,« opozarja.

Prihaja še ena uredba

Zakaj se pravzaprav ljudje vse pogosteje pritožujejo nad nepravilnostmi bližnjih bioplinarn? Je razlog nezadosten nadzor nad poslovanjem, vhodnimi surovinami in digestatom? Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kamor sodi energetika, so bili z odgovori skopi. Bolj zgovorni so bili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so pred kratkim poslali v javno obravnavo predlog besedila uredbe o predelavi bio- loško razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov.

Uredba naj bi dokončno uredila tudi področje bioplinarn, neuradno pa je slišati, da bo okolju prinesla več škode kot koristi. Predlog namreč prinaša nove mejne (dopustne) vrednosti težkih kovin, ki so precej višje od zdajšnjih, pravijo poznavalci. Tako za rakotvorni kadmij zvišuje dopustno vrednost z dosedanjih 0,5 na tri miligrame na kilogram suhe snovi. Mejna vrednost velja za bioplinske gnojevke, ki vsebujejo manj kot 20 odstotkov suhe snovi, kamor sodijo vse bioplinske gnojevke iz industrijskih bioplinarn. Novost je tudi ta, da za baker in cink ni omejitev, razen ko je med vhodnimi surovinami več kot 50 odstotkov svinjske gnojevke.

Uvedejo naj licenco za upravljanje bioplinarne

Kako preprečiti nasprotovanje domačinov? »Država bi morala uvesti licenco za uprav- ljanje bioplinarne, s katero bi upravljavci dobili ustrezno znanje za pravilno vodenje bioplinarne z vidika stroke, požarnega varstva in varstva pri delu, varstva okolja in vključenosti v območje, na katerem deluje,« svetuje Gasan Osojnik s Kemijskega inštituta. Oba s Kolarjem opozarjata, da se morajo lastniki in upravljavci bioplinarn zavedati, da se javno mnenje o vplivu delovanja bioplinarne na kakovost življenja v njeni neposredni okolici začne oblikovati že dolgo pred postavitvijo naprave. »Bioplinarna, ki živi z okolico in z njenim prebivalstvom, skrbi za dobro predhodno izobraževanje o tehnologiji in sprotno obvešča o učinkovitosti predelovanja, izpolni predstavljene obljube in upošteva življenjski prostor prebivalcev, je vsekakor dober sosed in tudi takšnih imamo nekaj v Sloveniji,« pravi Osojnik.

Še vedno brez strategije

Naša država je bioplin navedla kot glavno usmeritev nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo za obdobje 2010–2020. V skupnem prispevku obnovljivih virov naj bi letos iz bioplina zagotovili 5,5 odstotka elektrike, leta 2020 pa šest odstotkov. A prave strategije država nima. »V izvajanje evropskih usmeritev na tem področju je šla Slovenija povsem nepripravljena in strategijo razvoja bioplinarn obljublja že nekaj let,« pravi Niko Šuštaršič. »Zato bioplinsko politiko v Sloveniji vodi močan bioplinski lobi, ki predvsem zasleduje državne subvencije in dobičke, vprašanja okolja pa so po izkušnjah očitno drugotnega pomena,« je kritičen Šuštaršič. Trdi, da bi morala nova strategija predvideti le dve vrsti bioplinarn, in sicer manjše kmetijske, ki bi jih uporabljale večje kmetije, in industrijske, namenjene predelavi drugih organskih odpadkov. »Te bi morale biti dimenzionirane glede na potrebe regije, biti pa bi morale v javno-zasebnem part- nerstvu, da bi na njihovo delovanje lahko vplivala tudi lokalna skupnost.« Prepričan je, da bi se tako lahko izognili pridelovanju kmetijskih rastlin za predelavo v elektriko, regijska zadostnost pa bi preprečila dolge prevoze in gospodarsko škodo, ki vsak dan nastaja zaradi tega.

»Ko investitorji pridobijo gradbeno dovoljenje in se lotijo naložbe, bi morali biti, če delujejo po predpisih in dovoljenjih, zaščiteni,« pravi Kolar. Vendar pa možnost prepovedi delovanja obstaja, pravijo na kmetijsko-okoljskem ministrstvu. »Inšpekcija za okolje in naravo lahko obratovanje prepove, če naprava deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja,« pojasnijo.

Vse več podjetij se povezuje z znanstveniki

Vsi vpleteni se strinjajo, da je predelovanje odpadkov v bioplinarni načeloma koristna okoljska dejavnost, če poteka po pravilih. Kako mora biti zgrajena bioplinarna, da je neoporečna? »Na okoljski vpliv bioplinarne poleg učinkovitega vodenja procesa vplivajo še številni dejavniki, ki so odvisni od vrste naprave, vrste substrata, načina izrabe proizvedenega bioplina, uporabe digestata, načina zagotavljanja neprepustnosti za plin in drugega,« našteje Gasan Osojnik. »Pomembni sta tudi logistična in ekosocialna umeščenost bioplinarne. S strokovnega vidika moramo za njeno pravilno delovanje izpolniti ustrezne in stabilne delovne pogoje – temperatura, pH-vrednost, režim mešanja. Pri pravilnem delovanju bioplinarne v okolici ne smemo zaznati motečih dejavnikov,« pojasni. Doda, da se vse več podjetij, ki se ukvarjajo z bioplinom, ne zanaša zgolj na zdajšnjo tehnologijo, ampak se zanima za sodelovanje z znanostjo »z namenom razvoja lastnih tehnoloških, inženirskih ali procesnih rešitev«.

Problematične zlasti tiste na krasu

Posebej problematične so bioplinarne na krasu. »Razlog so velikanske količine bioplinske gnojevke – v Črnomlju na primer 30 tisoč ton na leto,« opozarja Šuštaršič. »Ker je zastonj, z njo gnojijo več, kot bi bilo treba. Tudi če zagotovijo okoljsko kakovost prvega razreda, gnojevka še vedno pomeni nevarnost onesnaženja podtalnice in vodnih virov z nitrati in nitriti,« pove. Doda, da se je obremenitev tal z dušikom v Beli krajini zaradi delovanja bioplinarne povečala za 46 odstotkov.

Koga in kdaj nadzorujejo

»Nadzor inšpekcije za okolje in naravo se zaradi številnih prijav domnevnih nepravilnosti v bioplinarnah – večinoma se navezujejo na neprijetne vonjave – izvaja precej pogosto,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Večkrat na mesec, v različnih časovnih obdobjih in zunaj običajnega delovnega časa, trdijo. Polivanje digesta po kmetijskih zemljiščih pa nadzoruje kmetijska inšpekcija, in sicer takrat, ko se to dejansko izvaja. Koliko nadzorov so opravili v bioplinarnah, ki jih omenjamo v članku, in kaj so ugotovili?

Bioplinarna Ilirska Bistrica: inšpektor za okolje je opravil 20 rednih in izrednih pregledov. Izdali so jim dve odločbi o prepovedi uporabe pregnitega blata za rabo v kmetijstvu za vnos v ali na tla ter uvedli prekrškovna postopka (enega zaradi neobveščanja pristojnega organa ob okoljski nesreči, drugega pa zaradi izpuščanja industrijskih vod v javno kanalizacijo).

Bioplinarna Črnomelj: v zadnjih dveh letih so jih redno ali izredno pregledali 18-krat. Nekatere preglede je inšpektor za okolje opravil skupaj z veterinarskim oziroma kmetijskim inšpektorjem. Inšpektor za okolje je dvakrat izdal odločbo o prepovedi uporabe pregnitega blata za rabo v kmetijstvu za vnos v ali na tla. Blato je bilo namreč takšne kakovosti, da se ne sme neomejeno uporabljati. Izdali so jim tudi plačilni nalog zaradi kršitve okoljevarstvenega dovoljenja.

Bioplinarna Pirniče: inšpekcija za okolje in naravo je od 23. septembra 2011 do danes opravila šest nadzorov. Nadzorovali so izpolnjevanje zahtev iz inšpekcijske odločbe, s katero so lastniku odredili odstranitev odpadne silaže s platoja silosa. Ker so pri dveh izmed šestih nadzorov ugotovili, da zavezanec ni izpolnil inšpekcijske odločbe, so ga kaznovali vsakič z deset tisoč evri. Na odločbe se je investitor pritožil in o njih še ni odločeno. Zadnji inšpekcijski pregled so na kraju bioplinarne, ki še ne deluje, opravili junija letos. Ugotovili so, da je zavezanec s platoja silosa odstranil odpadno silažo in tako izpolnil zahteve inšpektorja za okolje.

Drugačna podoba nemških bioplinarn

14.10.2012 22:30

ANAMARIJA URBANIJA
EKO@FINANCE.SI

Nemški znanstveniki ugotavljajo, da bioenergija ne more pomembno pripomoči k nadomeščanju fosilnih virov in energije iz jedrskih elektrarn; državi svetujejo, naj se usmeri v veter in sonce

 

Poudarki

16 % elektrike naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

10 % toplote naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

12 % goriv naj bi Nemčija do leta 2020 zagotovila iz biomase.

Kategorije

OVE in URE
Časopis

Nemčija se je odločila odpovedati jedrski energiji in namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske reaktorje ter se preusmeriti na alternativne vire energije. Po vsej državi zato kot gobe po dežju rastejo vetrne in sončne elektrarne ter bioplinarne. Zadnje – v Nemčiji jih je že okoli osem tisoč – pa so vse pogosteje tarča kritik varuhov narave in tudi znanstvenikov. Zraven kupol bioreaktorjev se navadno širijo kilometri koruznih polj. Koruza je namreč najbolj kalorična surovina za proizvodnjo bioplina.

Nemški kmetje so množično preorali pašnike ter se lotili pridelave koruze in proizvodnje bioplina, ker jim mleko ni več prinašalo dobička. Presedlali so na dejavnost, ki obljublja boljši zaslužek. Z elektriko, ki jo pridobivajo z bioplinom, pokrijejo svoje potrebe po energiji, s pošiljanjem odvečnih količin v električno omrežje pa še zaslužijo. Organizacije za varstvo okolja že dolgo kritizirajo do okolja neprijazne monokulture – pri tem mislijo zlasti na velikanske površine koruznih polj –, ki pospešujejo industrializacijo kmetijstva. Pred negativnimi posledicami pretirane uporabe biomase kot energetskega vira svarijo tudi znanstveniki.

Nemčija ambicioznejša od EU

Evropska unija si je za cilj postavila, da naj bi do leta 2020 deset odstotkov goriva za vozila pridobili iz biomase. Cilj Nemčije je še bolj velikopotezen – 16 odstotkov elektrike, 10 odstotkov toplote in 12 odstotkov goriv naj bi prišlo iz biomase.

Te cilje je pred kratkim zavrnila nemška akademija znanosti Leopoldina, katere osrednja naloga je svetovanje politiki. Dvajset znanstvenikov je ugotovilo, da bioenergija kot ekološko sprejemljiv vir energije za Nemčijo zdaj in v prihodnje ne more kvantitativno pomembno pripomoči k energetskemu preobratu, kot v Nemčiji imenujejo nadomeščanje fosilnih virov in energije iz jedrskih elektrarn. Če hoče država uresničiti svoje cilje, naj se usmeri v druge alternativne vire, kot sta vetrna in sončna energija.

Desetina pridelane biomase gre v bioplinarne

Svoje mnenje so znanstveniki utemeljili z že večkrat ponovljenimi slabimi stranmi bioenergije. Za njeno izkoriščanje je potrebno veliko kmetijskih površin, pogosto pa njeno pridobivanje povzroča tudi več izpustov toplogrednih plinov in ekološke škode. Poleg tega gre pridelovanje energetskih rastlin, na primer koruze, na račun pridelovanja poljščin za prehrano prebivalstva. Ta argument vedno znova navajajo varuhi narave in organizacije za pomoč državam v razvoju.

Nemški kmetje na njivah in travnikih pridelajo več kot 50 milijonov ton biomase. Od te 90 odstotkov neposredno ali posredno pristane na krožnikih ali v industrijskih izdelkih, deset odstotkov pa uporabijo za proizvodnjo energije. Zraven pride še tri milijone ton slame, ki bi morala ostati na njivah, da bi tam izravnala izgubo ogljika (humusa). Po podatkih strokovnjakov evropska obdelovalna zemlja že nekaj časa izgublja tri odstotke ogljika na leto, kar pomeni, da izgublja rodovitnost.

Pokuriti manj domače biomase

Da bi evropske države pokrile potrebe po energetskih rastlinah in po rastlinah za prehrano, morajo čedalje več uvažati, s tem pa izvažajo tveganja, ki so povezana z intenzivnim kmetijstvom – uničevanje naravnih območij in erozijo tal. Hkrati se povečujejo možnosti za lakoto in nemire zaradi zvišanih cen živil zaradi velikega povpraševanja v Evropi in Ameriki. Zato akademiki iz Leopoldine sklepajo: »Če bi za energetske namene pokurili manj domače biomase, je ne bi bilo treba toliko uvažati.«

Podeželje postaja koruzna puščava

Širjenje pridelave je po mnenju akademikov ekološko vprašljivo, saj gre večinoma za intenzivno kmetovanje. Krči se življenjski prostor za domače živalske in rastlinske vrste. Že zdaj se podeželski prostor spreminja v koruzno puščavo, ki je že dobila ime »rumena nadloga«. Sproščajo se tudi toplogredni plini. Na zelenih površinah se uskladišči več ogljikovega dioksida kot na njivah, in če travnike preorjejo, uhaja ogljikov dioksid. Zaradi dušikovih gnojil uhajajo v ozračje velike količine dušikovega oksida, ki je kot toplogredni plin 300-krat močnejši od ogljikovega dioksida.

Poleg tega proizvajalci bioplina igrajo kočljivo igro z dvema močnima toplogrednima plinoma. Metan, energetski vir v bioplinu, učinek tople grede pospešuje 25-krat močneje kot ogljikov dioksid. Pri proizvodnji plina nastaja tudi že omenjeni dušikov oksid. Plini lahko uhajajo v okolje, saj bioplinarne niso povsem tesno zaprte ali pa izpuščajo plin, da znižajo pritisk.

»Leopoldinci« zato priporočajo, naj država podpira samo takšne oblike bioenergije, ki ne bodo povzročile pomanjkanja živil in njihove višje cene. Poleg tega te oblike bioenergije ne bi smele negativno vplivati na ekosisteme in biološko raznovrstnost. Imeti bi morale torej boljšo ekološko bilanco kot fosilni viri energije, ki jih nadomeščajo. Kot sprejemljive oblike pridobivanja energije iz biomase akademiki dopuščajo uporabo gnoja, gnojevke, rastlinskih ostankov in živilskih odpadkov.

Iz kmeta v energetika čez noč

V zvezi s tem pa se pojavljajo drugačni pomisleki, ki jih akademiki niso toliko poudarili. V bioplinarnah se gnoj spreminja tako rekoč v zlato, a sprememba iz kmeta v energetika poteka veliko teže.

Inšpektorji pri ogledih kmetij, ki so postavile bioplinarne, odkrijejo veliko napak, ki so bodisi posledica nemarnosti bodisi nevednosti. Zato se zgodi veliko nesreč. Pri najhujši doslej so zaradi zastrupitve z žveplovodikom, ki je uhajal iz zbirne jame, umrli štirje ljudje. Ni uradnih podatkov, koliko požarov se zgodi v bioplinarnah, ker iz fermenterja uhaja plin, ter koliko gnojevke steče v potoke in pomori vse živo. Po približnih ocenah jih je od 40 do 60 na leto. Večini bi se bilo mogoče izogniti, če bi bili upravljavci bioplinarn skrbnejši.

Predpisov ne manjka. Vsaka zvezna dežela ima svoje, pa še na državni ravni jih je veliko, preveč, da bi jih lahko navadni ljudje razumeli. Strokovno združenje za bioplin sicer omogoča izobraževanje, ki pa ni obvezno. Nadzor se opravlja le na večjih obratih, lastniki manjših morajo za to poskrbeti sami. Zato strokovno združenje zahteva obvezno izobraževanje in izdajanje potrdil.

Ohranjajo ali uničujejo okolje?

Pravzaprav gre za paradoks. Načeloma je bioplin pomemben za energetski pre- obrat. V brezvetrju ali oblačnem vremenu, ko ni na voljo vetrna ali sončna energija, lahko kmetje poženejo plinske motorje, proizvajajo elektriko in nadomestijo energijo iz drugih virov, toploto, ki jo proizvajajo motorji, pa lahko uporabljajo za ogrevanje.

Veliko bioplinarn pa tej idealni podobi ne ustreza, ker posredno ali neposredno uničujejo raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, obremenjujejo okolje in celo pospešujejo podnebne spremembe.

Andreja Šalamun

Okolje in energija, urednica

Poslovni dnevnik Finance, d. o. o.

V kolikor v AAG ne bomo zbrali denarja za tožbo se bo pričela izgradnja plinskih terminalov v Italiji


Tožba, s katero okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green toži dve italijanski ministrstvi in zahtevamo razveljavitev pozitivnega mnenja za izgradnjo plinskega terminala Žavlje, v petek 12.02.2010 ni dobil epiloga. Upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine v Trstu o njej ni odločalo, ker je po zakonu o energetiki za to pristojno izključno upravno sodišče v Rimu. V Alpe Adria Green smo do sedaj zbrali četrtino od 40.000 evrov potrebnih  sredstev. V kolikor ne bomo ne bomo v najkrajšem času zbrali vseh sredstev za pokritje sodnih stroškov, bomo prisiljeni odstopiti od tožbe proti dvema italijanskima ministrstvoma. V tem primeru bo GAS NATURAL pričel z gradnjo plinskega terminala v Žavljah in plinskega offshore terminala E. ON, v sredini Tržaškega zaliva, kljub vsem zbranim dokazom o lažni presoji vplivov na okolje!Po zadnjih informacijah bo sodišče to zadevo pričelo obravnavati v začetku leta 2013

V AAG naprešamo vse, ki bi nam finančno pomagali pokriti sodne stroške ( 40.000 evrov), da nam donitare na TTK: SI56-0510-0801-1891-125, odprt pri A-BANKI, z pripisom: Donacija za kritje sodnih stroškov.

V AAG – ZA LEPŠO PRIHODNOST NAŠIH OTROK SE VAM ŽE VNAPREJ ZAHVALJUJEMO, ZA ŠE TAKO MAJHNO DONACIJO!!!

image

 

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard