PREJELI SMO: PARK JE UNIČEN

Parlament Srbije – Kaj ne storiti?

Park je uničen.

Ignorirajo zahteve državljanov!

Zelene površine v Novem Sadu izginjajo ob naglici investitorjevega urbanizma. To je privedlo do pojava velikega števila pobud državljanov, tako formalnih kot neformalnih, ki prevzamejo različne dejavnosti za preprečevanje nadaljnjega opustošenja in zaščite preostalih zelenih površin.

Ekipa Zelene patrulje AAG je z okoljevarstvenimi aktivisti iz Novega Sada spregovorila o sedanjem problemu izginotja zelenih površin in o tem, kakšne ukrepe sprejemajo. Med drugim smo jih vprašali: Ali naslavjate parlamentarce/narodne namestnike, da bi v Narodnem zboru Republike Srbije izpostavili to temo javnega pomena?

• Bil je čas, ko je bil Novi Sad zeleno mesto, kjer so bili priznani parki, ki so se vzdrževati in okraševati. Na žalost smo v zadnjih petih letih izgubili parke: v Rotkvariji, na promenadi, med Limanom in Telepom, v Novem naselju in na zelenem območju, kjer se zdaj gradijo stavbe za vojsko in policijo. Trenutno so pod vprašajem parki: Shodrosh, otroški park in park v Klisah. To so parki, ki jim grozi sprememba namena in prihodnje gradnje. Ko investitor dobi parcelo za gradnjo, se mora truditi, da ne ogroziti okolice. In tukaj smo priča brutalnem uničenju okolice med gradnjo. Oblasti in institucije se na naše klice ne odzivajo. Nikoli nisem govoril s parlamentarnami, da bi rešili probleme javnega pomena. Vem, kakšna je vloga parlamenta, vendar smo priča, da na dnevnem redu ni avtentičnih državljanskih pobud.” pravi Ana Ferik Ivanovič, arhitektka.
• Novi Sad, deklarantno, ima strategijo, ko gre za zelene površine. V vseh načrtovalnih in razvojnih dokumentih bomo našli priznanje za problem pomanjkanja zelenih površin, slabo kakovost zelenega sklada in opredeljene strategije ohranjanja in izboljšanja, predvidevajo pa, da se bodo obstoječe zelene površine ohranile in ohranile nove, kjer je le mogoče. Vendar pa je to, kar vidimo v praksi, nekaj povsem drugega! Vidimo popolno odsotnost ravnovesja med gospodarskim in okoljskim vidikom. Ne, nismo se pogovarjali s poslanci ljudstva za podporo pri reševanju teh problemov. Največji investitor so državljani! In v trenutku, ko se bomo tega zavedali, bomo spoznali, kako pomembno je, da izvajamo ne le svojo pravico, temveč tudi svojo obveznost, da smo del rešitve, zaključuje Zorana Marasanov iz Pobude za zeleno novo poravnavo.
• Zaskrbljeni smo bili zaradi skrbi javnosti glede sečnje dreves. Ko smo šli na igrišče, smo videli, da obstaja prostor, v katerem se bo nahajal velik apartmajski kompleks. Pogled na pogašena drevesa je bil grozljiv in vznemiti. Preprosto povedano: ta park je bil izbrisan! Nikoli nismo govorili s poslanci! Na ministrstvih, pokrajinskih in mestnih ustanovah smo se naslavali, parlamentarcem – ne! Med njima je soglasno soglasje. Mislim, da še posebej nimajo vzvodov moči. – priča Marijana Mutavcieva z Ekološke fronte v Novem Sadu.
• Doslej nam je uspelo ohraniti našo blok zeleno površino. Stanovanjska komisija je sprejela naše ugovore, da bi to stavbo vrgli iz načrta. Organizirali smo gverilsko akcijo in – nezakonito – posadila drevesa na tem območju. To je subverzivna okoljska dejavnost! Negativnih reakcij institucij ni bilo, temveč le izjemno pozitivnih odzivov javnosti. Nismo obravnavali poslancev ljudstva, da bi rešili te probleme uničevanja zelenih prostorov, saj smo dobili vtis, da ne zastopajo državljanov v parlamentu, temveč so glasovali, kot so bili naročani z vrha. Spoznali smo, da niso upoštevali zahtev državljanov. – pravi Dragana Arsić iz gibanja Brani gozdove Fruske Gore.
• Shodrosh je pod največjim grožnjo urbanizma vlagateljev. Od predstavnikov oblasti v Novem Sadu smo izvedeli, da se čez to območje približuje gradnja četrtega mostu obvoznica okoli Novega Sada. Gradnja takšnega mostu nacionalnega pomena, take velikosti in pomena, kot nam je bila predstavljena na zasedanju, ne more brez ogrožanja te naravne pokrajine. Nismo nagovorili narodnih poslancev, da bi to temo izpostavili v Narodnem zboru Republike Srbije, saj menimo, da v primeru, da bi vse institucije opravile svoje delo in se držo zakona, te teme ne bi bilo treba vzgajati v Narodnem zboru Republike Srbije. – zaključuje Danijela Stojković Ivanović iz Neformalne državljanske pobude “Dunavac – Šodroš”.

Iz razprav s predstavniki državljanskih pobud smo sklenili, da ne uporabljajo ene od možnosti – in to je! – zahtevati, da državni namestniki to temo obravnavajo v Narodnem zboru Republike Srbije.

Zakaj je to? – vprašali smo Mišo Bojovića, višjega raziskovalca na projektu »Odprti parlament« v CRTI.

• Prek različnih parlamentov smo imeli različne izkušnje v sodelovanju s poslanci. V zadnjem parlamentu imamo to posebnost, da imamo veliko poslancev vladajoče stranke, da nimamo pluralizma in da je to nekako odražalo zaupanje državljanov. Procesi, ki se dogajajo v parlamentu, način vodenja razprave, kjer se večinoma poslanci ljudi ukvarjajo s političnimi neumnimi ljudmi in še manj razpravljajo o kakovosti zakona, ki je na dnevnem redu. To je pripeljalo do tega, da je zaupanje državljanov v delo parlamenta nekako upadlo. Imamo raziskavo CRTA o stališčih državljanov, ki pravi, da je 41 odstotkov državljanov nezadovoljnih z delom parlamenta, kar 57 odstotkov javnosti pa meni, da poslanci ljudi niso naslov, ki bi ga obravnavali, če opazijo problem v lokalnem okolju. – pravi Miša Bojović, višji raziskovalec na projektu »Odprti parlament« v CRTA.

Zelena patrulja se je v iskanju odgovorov o vlogi parlamenta in nezaupanja državljanov do poslancev približala odvetniku Vladanu Glišiću, neodvisnemu poslanecu v Narodnem zboru Republike Srbije.

Zaupanje v parlamentarno med drugim ne obstaja, ker je vse centralizirano prek strankaskih organov v Narodnem zboru Republike Srbije. Ljudje vedo naslaviti enega člana skupščine, ki je član vladajoče stranke ali neke druge sestave stranke, zato ne morete pričakovati, da bo deloval kot poslanec, ki je predstavnik državljanov, ampak mora spoštovati strankarsko disciplino. Tisti, ki vedo, kako sistem deluje, vedo, da morajo nasloviti sedež stranke, če želijo kaj dobiti skozi parlament. Po drugi strani pa mislim, da ne bi smela obupati od tega. Kot odvetnik in kot nacionalni poslanec menim, da bi bilo treba v formalnem smislu uporabiti vsa formalna sredstva, ki so jim na voljo, uporabiti državljanske pobude, uporabiti vse možnosti za obravnavo svojih poslancev. Ti namestniki so na nek način predstavniki svoje soseske, čeprav niso bili izvoljeni za predstavnike volivcev enega konca. Vendar jih njihov izvor, iz določenega območja, veže, ker se bodo jutri srečali s temi ljudmi na ulici. Od nje je treba zahtevati, da delujejo kot nacionalni poslanci, ne pa delegati strank. – je o tem obvestil Vladana Glišića, neodvisnega poslaneca v Narodnem zboru Republike Srbije.

• Projekt Odprti parlament dnevno spremlja delo Parlamenta, analizira in prikazuje podatke. Te podatke bomo približali javnosti. – zaključuje Miša Bojović, višji raziskovalec na projektu »Odprti parlament« v CRTA.

• Za potrebe snemanja oddaje smo se približali: Mestni upravi za varstvo okolja Mesta Novi Sad, Mestni upravi za gradbena zemljišča in investicije, Javnemu podjetju Urbanizem in Zavodu za niziansko gozdarstvo. Zahtevali smo, da nam zagotovijo ustrezne sodelovalce za temo: Urbanistično načrtovanje zelenih površin v mestu Novi Sad v skladu s potrebami državljanov po humanih stanovanjskih pogojih. Ena od predlaganih tem za razpravo je bila, kako so si ogledali možnost, da bodo v Parlamentu Republike Srbije predstavljene državljanske pobude javnega pomena.

        Do konca oddaje nismo prejeli odgovora nobene institucije.

Projekt “Parlament – Zakaj ne?” Zelene pobude Vojvodine se izvajajo v okviru pobude “Pojdimo nazaj na začetek – Parlament kot osnova pravne države”, ki jo izvaja Dash in odpira parlament v sodelovanju s partnerji in s podporo Evropske delegacije v Srbiji.

Besedilo in fotografije: AAG Zelena patrola

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST