Zaradi bližine asfaltne baze in neodzivnosti inšpekcijskih služb je AAG pričel z oceno kakovosti življenja v Vrtojbi


jemanje vzoca vode iz vodnjaka- vrtojba2

Foto AAG: Člani CI Vrtojba, članica EkoŠtandreža iz sosednje Italije in predsednik AAG – Opravljanje terenskih meritev kakovosti vode.

V vasi Vrtojba v občini Šempeter Vrtojba živi cca 2100 prebivalcev.Naselje leži tik ob meji z Italijo na ravnini , na rodovitnem polju z rahlo mediteransko klimo, imenovanem Vrtojbensko polje (cca 160 – 180 ha ).Vrtojbenci, ko ni bilo še vodovoda, so pitno vodo jemali iz vodnjakov v vasi kar pomeni, da je pod poljem velik rezervat pitne vode ( podtalnica). Polje je naplavina reke Soče zato je takoj pod površjem rodovitne zemlje in vse do podtalnice – GRAMOZ. In tu v bližini samega naselja se je že več kot pred 50 leti začelo črpanje gramoza in leta 1973 je bila postavljena današnja asfaltna baza za proizvodnjo asfalta s kapaciteto 90 ton na uro.

Na inšpekcijo za okolje in prostor sta bili do danes podani dve prijavi. Prvo 6.07.2019 za takojšnje ukrepanje, saj naprava obratuje brez presoje vplivov na okolje in brez okoljevarstvenega dovoljenja. Druga prijava z dne 21.01.2020 pa se je glasila na nepravilno, oziroma sporno parkiranje desetine kamionov na dnu gramoznice, kakšen meter nad podtalnico. Do danes nismo dobili nobenega odgovora, razen od inšpektorata RS za okolje in prostor “kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov IRSOP.Torej kljub urgencam ( 2x) uradnega odgovora o izvršenem inšpekcijskem pregledu do danes NI.

Neformalno smo ugotovili, da naprava deluje na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 1973 in verjetno merjenj, ki jih naroča in plača lastnik. Na Upravni enoti v Novi Gorici ne razpolagajo z dokumentacijo, da je podjetje pridobilo uporabno dovoljenje za proizvodnjo asfalta, prav tako pa nimajo podatka, ali je bilo za vse objekte v asfaltni bazi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Leta 2003 je bil sprejet občinski prostorski načrt za to območje, kjer so predvidene športne površine in je krajanom vlil upanje, da se bo onesnaževanje končalo. Ker inšpekcijske službe ne želijo ukrepati smo se skupaj z CI Vrtojba, EkoŠtandrež iz Štandreža iz sosednje Italije ter občine Šempeter Vrtojba odločili, da zaradi bližine asfaltne baze na podlagi meritev kakovosti vode, zemlje in zraka podamo oceno kakovosti življenja v Vrtojbi in njeni okolici. Negativni vplivi na okolje, ki jih povzroča asfaltna baza verjetno segajo vse do bližnjega Štandreža v sosednji Italiji, na kar so nas opozorili kolegi iz društva EkoŠtandrež.

Oceno kakovosti življenja v Vrtojbi je AAG pričel v petek 11.06.2021 zaključili pa jo bomo predvidoma v mesecu juliju.

Meritev prašnih delcev v Vrtojbi

Foto AAG: Testna meritev prašnih delcev PM2,5, PM10.

jemanje vzoca vode iz vodnjaka- vrtojba1

Foto AAG: Jemanje vzorca vode za kemijsko analizo iz prvega vodnjaka

jemanje vzoca vode iz vodnjaka- 2-vrtojba

Foto AAG: Jemanje vzorca vode iz drugega vodnjaka

jemanje vzoca vode iz vodnjaka- 2-vrtojba3

Foto AAG: Jemanje vzorca vode za kemijsko analizo iz drugega vodnjaka

jemanje vzorca zemljine - vtojba

Foto AAG: Jemanje 1. vzorca zemljine za kemijsko analizo

odzem vzorca zemljine v Vrtojbi1

Foto AAG: Jemanje 2. vzorca zemljine za kemijsko analizo

Po končanih meritvah, bomo izdelali poročilo o kvaliteti življenja v Vrtojbi z okolico.

AAG DELUJE SAMO NA PODLAGI DOKAZOV IN NE NA PODLAGI PREDVIDEVANJ, JE NEPOLITIČNA IN NEVLADNA ORGANIZACIJA IN SE NE POVEZUJEMO S POLITIČNIMI STRANKAMI NE GLEDE KAKŠNA JE  TRENUTNA POLITIČNA  SITUACIJA V DRŽAVI!

Povezave:

Smrad, prah in hrup ne sodijo v Vrtojbo

EKO PATRULJA AAG–PARKIRIŠČE KAMIONOV V ASFALTNI BAZI VRTOJBA

V Štandrežu iščejo prostovoljce z dobrim nosom

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Zahteva Alpe Adria Green za vstop v integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta RECIKLAŽNI CENTER KEMIS


Kemis

Požar v Kemisu

AAG je kot organizacija z javnim interesom na področju okolja in narave po 153. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) podal 09.06.2021 zahtevo za vstop kot stranski udeleženec v integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta RECIKLAŽNI CENTER KEMIS (rekonstrukcija glavnega objekta z nadstrešnico O+O1, novogradnja nadstrešnice O2, novogradnja šprinkler postaje z rezervoarjem vode O3) (v nadaljevanju: GRADNJA), v skladu z 54. členom Gradbenega zakona (GZ).

Obenem je AAG vložil tudi zahtevo za vso dokumentacijo, ki jo je Kemis vložil v integralni postopek, da lahko enakopravno sodelujemo kor stranski udeleženec v interesu javnosti. Ko pridobimo to dokumentacijo, jo bomo lahko ocenjevali in tvorno sodelovali v postopku.

potok_Tojnica_pritok_Kemis

Izpusti iz Kemisa v potok Tojnica

V obrazložitvi je AAG zapisal:

1. AAG priglaša udeležbo v integralnem postopku za GRADNJO iz več razlogov, ki jih navajamo in pojasnjujemo v nadaljevanju. Osnovni razlog za udeležbo v postopku so pobude krajanov, ki so organizirani v civilni iniciativi in tudi izražajo javni interes, da se AAG, kot organizacija z uradno potrjenim javnim interesom na področju okolja in narave, vključi v postopke, ki obravnavajo Kemis in jih zastopa.

2. Javni interes krajanov je jasno izražen v zahtevi, da se Kemis s to dejavnostjo izseli iz občine Vrhnika in se z GRADNJO ne strinjajo, prav tako se z njo ne strinja AAG.

3. Dokaz: Javni interes občanov je bil potrjen tudi na Občinskem svetu občine Vrhnika maja 2017, po katastrofalnem požaru v Kemisu, s tem, ko je bil soglasno sprejel sklep, naj se Kemis preseli na drugo lokacijo zunaj Občine Vrhnika in, ki je še vedno v veljavi.

4. Udeležbo v postopku zahtevamo tudi zato, ker Kemis ne obvladuje tehnologije obdelave odpadkov. Dokaz za to ni samo omenjeni katastrofalni požar 15.maja 2017, ampak vrsta požarov pred tem, kar je razvidno iz poročil Kemisa, ki so obvezna po protokolu EMAS, ki ga ima Kemis. Kot udeleženec v postopku bomo ustrezne dokumente tudi predložili.

5. AAG zahteva tudi, da se certifikat EMAS Kemisu odvzame, ker je povzročil omenjeni požar in s tem ne izpolnjuje več kriterijev za EMAS.

6. Del krivde za katastrofalni požar je tudi v okoljevarstvenih dovoljenjih (OVD). Zato prioritetno zahtevamo odvzem OVD-jev po 79.členu ZVO-1.

ARSO je Kemisu d.o.o., Pot na Tojnice 42, 1360 Vrhnika izdal Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) št. 35407-62/2011-23 z dne 7.6.2013, poleg tega pa še dve spremembi OVD:

– najprej z Odločbo št. 35406-52/2015-10 z dne 15.2.2016

– nato še z Odločbo št. 35407-8/2015-8 z dne 27.10.2016

Ta dovoljenja niso vsebovala ukrepov, katerih odsotnost je botrovala požaru in tudi požarom pred tem. Prav tako je potrebno preverjanje zaradi izpolnjevanja BAT tehnik. Namreč, karkoli Kemis poskuša zdaj, po požaru, popravljati, ni vsebovano v OVD, ki je edini uradni dokument, ki obvezuje izvajanje ukrepov. Do katastrofalnega požara je po policijskem zapisniku prišlo zaradi samovžiga odpadkov. Samovžigi pa nastanejo, če podjetje ne obvladuje tehnologije ravnanja z odpadki. Preprečitev takega požara mora biti zakoličena v OVD, kar pa v tem primeru ni bila, zato je odvzem neustreznega OVD nujno potreben, saj po obstoječih OVD vse usodne pomanjkljivosti ostanejo in je Kemis nevaren za okolico. S tem pa je tudi GRADNJA, ki verjetno (naprošamo za dokumentacijo GRADNJE) sloni na obstoječih OVD, nesprejemljiva.

7. Obenem se je izkazalo, da je obseg vplivov na okolje zaradi delovanja podjetja Kemis v OVD napačno ocenjen, saj je v njem obseg omejen na prostor znotraj ograje Kemisa. Izkazalo se je namreč, da je zaradi obratovanja Kemisa prišlo do katastrofalnega požara, katerega škodljiv vpliv je šel nekaj kilometrov izven ograje podjetja. Tudi zato odvzem OVD-jev nujno potreben, saj po njih Kemis ne more varno opravljati dejavnosti obdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov. V bližnji okolici Kemisa so stanovanjska naselja, kar zahteva preselitev tako nevarne tehnologije drugam. Obstoječi OVD-ji ne zagotavljajo varne tehnologije.

8. Kemis bi, nadalje, morali obravnavati tudi kot podjetje, ki mora delovati v skladu s SEVESO predpisi, kar sedaj ni primer.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Švicarji gredo na referendum o prepovedi sintetičnih pesticidov


pesticidi

ŠVICA bi lahko postala prva evropska država, ki je na referendumu 13. junija prepovedala umetne pesticide, zagovorniki pobude pa upajo, da bo sprožila podobne prepovedi v drugih državah.

Na svetu samo Butan popolnoma prepoveduje sintetične pesticide, pravijo privrženci, ki želijo prepovedati uporabo izdelkov agrokemičnih velikanov, kot so švicarska Syngenta ter nemška Bayer in BASF.

Zagovorniki prepovedi pravijo, da umetni izdelki povzročajo resne zdravstvene težave in ogrožajo biotsko raznovrstnost. Proizvajalci trdijo, da so njihovi pesticidi strogo preizkušeni in predpisani, da jih je mogoče varno uporabljati in da bi brez njih posevke zmanjšali.

Druga pobuda referenduma  je izboljšati kakovost pitne vode in hrane v Švici z ukinitvijo neposrednih subvencij kmetom, ki uporabljajo umetne pesticide in antibiotike za živino.

Švica je močno razdeljena v nenavadno burni razpravi o pobudah in rezultati referenduma pa bi lahko bili tesni. Nedavna anketa v Tamediji je pokazala, da 48 odstotkov volivcev podpira pobudo za pitno vodo, 49 odstotkov pa jih je za prepoved pesticidov.

Pionirji ekološke hrane

Če bodo predlogi sprejeti, bi morali imeti kmetje prilagoditveno obdobje do 10 let, kar bo Švici omogočilo, da postane pionir ekološke hrane in zgled preostalemu svetu.

“Ogrožena je čista voda, ki je eden od temeljev življenja,” je dejal 51-letni ekološki kmet, čigar vinograd obkrožajo kmetje, ki pobudi nasprotujejo.

Syngenta s sedežem v Švici in v lasti kitajske National Chemical Corporation nasprotuje obema pobudama in trdi, da bi prepoved zmanjšala pridelke do 40 odstotkov.

“Posledice neuporabe (pesticidov) so jasne: manj regionalnih izdelkov, več cen in več uvoza. To ni v interesu potrošnikov niti v interesu okolja,” je dejal tiskovni predstavnik Syngente.

Pobuda za čisto vodo tudi poziva kmete, naj prenehajo uporabljati uvoženo živalsko krmo, omejijo število krav, prašičev in piščancev v Švici ter gnoj, ki lahko onesnaži pitno vodo. Tako zakonodajo, za čisto pitno vodo, bi morali sprejeti tudi v Sloveniji, saj je kmetijstvo še vedno največji onesnaževalec voda.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Končno nad stara odlagališča v kranjskih Lazah – odgovor AAG na članek v Dnevniku 25.05.2021


Marko Špolad, član upravnega odbora (UO) Alpe Adria Green (AAG)

laze - izpusti v zrak

Foto: AAG

Ob ravnanjih in izjavah kranjske politike glede Laz (Dnevnik, 25. maja 2021) smo v mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) čedalje bolj zaskrbljeni. Navzlic pedigreju industrijskega mesta ne premoremo v Kranju niti ene urejene industrijske cone. Zato se ne gre čuditi, da so v kraju nesrečnega imena hitro pozabljeni izgubljeni habitati, uničena biodiverziteta in kakovostna podtalnica. Dostojanstvo in sobivanje z umazano industrijo stanovalcev, ki sta nevredna življenja, sta za odločevalce zgolj nepotreben strošek.

Mestna občina Kranj (MOK) naj bi z raziskavo NLZOH »odkrivala« stara odlagališča odpadkov zgolj v enem od opuščenih glinokopov na državnih parcelah, kar je pokazala že mnogo obsežnejša raziskava podjetja Geomet aprila 2014. Zasebnih oziroma občinskih parcel z bremeni se tudi tokrat niso dotaknili, čeravno so v občinskih listinah evidentirani. Prav tako so ponovili rezultat zgolj enega (od šestih) pritokov Sorške reke na (danes) vodovarstvenem območju. Onesnaženje v coni naj bi torej bilo pretežno fekalne narave in ne antropogeno.

Občinska predstava za javnost je imela ob tem, kar danes vemo iz mnogih raziskav, en sam prozoren cilj – oprati obstoječo industrijo nevarnih snovi, livarne aluminija, pekovske proizvodnje… odgovornosti za lokalno veliko okoljsko škodo, ki smo jo morali člani AAG dokazati na upravnem sodišču. Kranjske davkoplačevalce bi moralo resno skrbeti, saj je državni Arso kot odgovornega za povzročeno okoljsko škodo prepoznal – zgolj MOK. Temu je botrovala malomarnost njenih služb, ki je kritično poslabšala stanje okolja. Zakon je jasen – onesnaževalec plača! A postopka, ki bi v Lazah pokazal na odgovorne za brutalno okoljsko škodo, pa na Arsu tudi po petih(!) letih in po posredovanju varuha človekovih pravic nočejo ali ne znajo zaključiti.

Če MOK na pamet in nekompetentno izključuje stara bremena na zasebnih zemljiščih in vpliv industrije s parcialnimi raziskavami, se sprašujemo, od kod 16-kratna presežena dovoljena vsebnost aluminija v iztoku ob eni največjih zasebnih tlačnih livarn aluminija? Od kod mnenja Zavoda RS za gozdove, Zavoda RS za ribištvo, Zavoda za varstvo narave, ki v en glas poudarjajo nujnost varovanja ekoloških funkcij gozdov, rib, za vedno izgubljenih zaščitenih habitatov in slabšanja ohranitvenih funkcij, če so edini problem fekalne vode? Ponikalnice zaradi vsega naštetega ne bi smele biti dopustne. Tudi če vanje speljete zgolj padavinske vode z manipulativnih površin. Niti oljni lovilci niti male čistilne naprave na ilovnatih tleh ne morejo preprečiti dodatnih obremenitev opustošenega vodotoka. Zato bi morali biti vsi industrijski objekti priključeni na fekalno in meteorno kanalizacijo. In zato se od polovičnih rešitev le s fekalno cevjo ostro distanciramo.

laze 8

Foto: AAG

Tlačni livarni je Arso že izdal dovoljenje za širitev proizvodnje. In to brez presoje vplivov na okolje. Šele po pritožbi AAG in ob podpori okoljske stroke v letu 2019 je Arso zahteval presojo vplivov na okolje (!), saj gre za napravo, ki lahko povzroči onesnaženje večjega obsega. In še eno potencialno ekološko bombo. Občina Kranj, ki je bila o vsem obveščena, ni storila ničesar. Ko bi postalo dovoljenje pravnomočno, bi ga »prodajala« občanom kot zatečeno stanje. Tako kot je pozabila na predvolilne obljube o selitvi potencialno prenevarnih obratov iz Laz. Tudi poseben vodovarstveni člen, ki prepoveduje nastanek in rekonstrukcijo objektov z okoljskimi dovoljenji, je bil sprejet šele na pobudo AAG. Zato je nedostojno, celo žaljivo izničevati trud naših članov, prostovoljcev, ki jim ni žal niti časa niti denarja za ohranjanje tistega, kar je v Lazah od narave še ostalo. Glede na način (ne)komunikacije državnih in lokalnih odločevalcev s stranskim udeležencem postopka ugotavljanja okoljske škode je AAG ponudil občini celostno in vzdržno rešitev. Upoštevaje dosedanje prikrite posledice okoljskih nesreč ob požarih in izlivih nevarnih snovi utegne biti poceni ignoranca omejitvenih predlogov državne stroke hudo draga reč.

Res pa je vprašljiva smiselnost našega početja, če je na drugi strani sogovornik zgolj kratkoročni finančni interes. Obraz, če ga ima, bi bilo pošteno pokazati že na zboru krajanov, ko so Strašani soglasno podprli naravo. Tako, ki ni naprodaj.

 

Petra Mlakar – Dnevnik – 25. maja 2021

Končno nad stara odlagališča v kranjskih Lazah

2011-09-18 16-41-54

Foto: AAG

Ena od težav, ki povzročajo onesnaženje voda v kranjski industrijski coni Laze, so stara odlagališča odpadkov na zemljiščih v lasti države. Ta jih bo, kot vse kaže, končno začela sanirati.

Onesnažene vode v okolici industrijske cone Laze v MO Kranj imajo dva vira onesnaženja, je pred kratkim pokazala raziskava Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Voda iz potoka Žabnica je onesnažena predvsem s fekalijami in poročali smo že, da je MO Kranj pred nedavnim dobila gradbeno dovoljenje za ureditev prve faze kanalizacije, ki je že pravnomočno. Vzorci iz jezerca Račnjak pa so pokazali antropogeni izvor onesnaženja, ki se pripisuje odlagališču smeti. »Gre za glinokopne jame, zasute z odpadki, ki predstavljajo stara bremena iz prejšnjega stoletja. Nahajajo se na državnem zemljišču na območju Nature 2000 in širšem vodovarstvenem območju Sorške reke,« opisujejo na MO Kranj.

Denar za sanacijo obljubljajo za prihodnje leto

Da bi se reševanje okoljske problematike na območju čim prej nadaljevalo, je vodstvo mestne občine ponovno vzpostavilo v preteklih letih začete pogovore na to temo s pristojnimi ustanovami, so opozorili v kabinetu župana Matjaža Rakovca. Pred dnevi je župan Rakovec s sodelavci na sestanku v Ljubljani predstavil omenjene rezultate ministrstvu za okolje in prostor ter agenciji za okolje. »Predstavniki ministrstva so pozdravili proaktivno vlogo MO Kranj in zavzemanje vodstva občine pri reševanju problematike na območju Laz. Dogovorili so se o nadaljnjih korakih pri reševanju vprašanja zakopanih starih bremen,« so zapisali v kabinetu župana.

Pristojni bodo skupaj z MO Kranj tako pripravili načrt razvojnih programov za sanacijo onesnaženega območja, ki bo predvidoma predlagan za državni proračun za leto 2022. »Sestanek je bil zelo uspešen. Pristojni so pozdravili pravnomočno gradbeno dovoljenje za prvo fazo fekalne kanalizacije na območju Laz, ki predstavlja začetek izvajanja načrta komunalnega urejanja tega prostora. Zdaj se osredotočamo na načrt sanacije starih odlagališč na zaščitenem območju in to, da bo v državni proračun, predvidoma za leto 2022, uvrščen načrt razvojnih programov za sanacijo starih bremen, je zelo pomemben dosežek,« poudarja Rakovec. Ob tem opozarja, da gre za vodovarstveno območje, kar pomeni, da bodo podjetja, ki bodo delovala v IC Laze, morala v prihodnje spoštovati še višje okoljske standarde.

Še vedno nasprotovanje načrtovani kanalizaciji

Kot smo poročali, pa v organizaciji AlpeAdria Green in Civilni iniciativi Laze načrtovani gradnji kanalizacije še vedno nasprotujejo, razmišljali so celo o pripravi referenduma. Prepričani so namreč, da bi bila gradnja kanalizacije, ki bi se priključila na obstoječi sistem v Stražišču, kot predvideva načrt, preveč tvegana. Ob obilnejšem deževju imajo namreč tamkajšnji prebivalci že zdaj težave. »Ne odklanjamo gradnje kanalizacije, pač pa zahtevamo dvocevno moderno rešitev od izliva do izvora,« svoja večletna prizadevanja opisujejo okoljevarstveniki. pe

VIR: Dnevnik

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Za gozdove Udin boršta predlagajo strožji režim


Cveto Zaplotnik – GORENJSKI GLAS

klopca_peticija1.jpg

Okoljska organizacija Alpe Adria Green in podpisniki peticije za ustrezno zaščito Udin boršta predlagajo zavodu za gozdove, da v novem gozdnogospodarskem načrtu za enoto Preddvor določi za gozdni kompleks Udin boršt strožji varovalni režim. V zavodu odgovarjajo, da bodo njihove predloge skrbno preučili.

Instagram_2017_(218)1.jpgV kranjski območni enoti zavoda za gozdove sta v postopku sprejemanja gozdnogospodarska načrta za enoti Cerklje in Jelendol, letos so v delu načrt za enoto Kokra ter območni gozdnogospodarski in območni lovskoupravljavski načrt, prihodnje leto naj bi izdelali še načrta za enoti Preddvor in Jezersko.

 

Kranj – V kranjski območni enoti zavoda za gozdove že pripravljajo nov gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Preddvor, s katerim naj bi usmerjali razvoj in gospodarjenje z gozdovi v obdobju 2022–2031. Trenutno izvajajo meritve in opise sestojev, javna obravnava načrta pa bo predvidoma prihodnje leto poleti. V razpravo o pripravi načrta so se že zdaj vključili mednarodna nevladna organizacija za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) ter podpisniki peticije (do 24. maja jo je podpisalo 1025 občanov iz občin Kranj, Naklo in Tržič), ki si želijo, da bi gozdni kompleks Udinboršt dobil strožji varovalni režim, ki bi upošteval strokovna spoznanja o njegovi visoki ekološki, socialni, biotski in krajinski vrednosti. Tako predlagajo, da naj celotni gozdni kompleks pridobi prvo stopnjo poudarjenosti funkcije varovanja naravnih vrednot; predlog pa utemeljujejo s tem, da je območje Udin boršta naravna vrednota državnega pomena in da je na njegovem območju še dvajset drugih naravnih vrednot, med njimi tudi zavarovan gozdni rezervat Kriva jelka. Zaradi izjemno poudarjene socialne funkcije Udin boršta predlagajo, da se v širšem pasu ob pohodnih poteh pušča drevje do večje starosti in večje debeline, da se sečni ostanki odstranijo v območju desetih metrov levo in desno od pohodnih poti, da se določijo površine sestojev, kjer bo proizvodna doba daljša, in da se prepove lovljenje prostoživečih živali. Celotno območje gozdnega kompleksa naj bi po predlogu AAG in podpisnikov peticije pridobilo funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, saj kot pomemben otok sredi kmetijske in urbanizirane krajine zagotavlja življenjski prostor rastlinskim in živalskim združbam, tudi številnim redkim in ogroženim vrstam. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti predlagajo zavodu za gozdove, da v načrtu določi »ekocelice«, to je območja, kjer bi posamezna drevesa ali manjše skupine dreves prepustili staranju oziroma naravnemu razkroju, ali da število teh celic še poveča. Ker so nižinski gozdovi, kjer prevladuje borovje, v kranjski občini zelo redki, predlagajo ohranitev takšnih gozdov; predlagajo pa tudi, da bi v gozdovih na južnem delu kompleksa ohranili prvo stopnjo poudarjenosti njihove rekreacijske, zdravstveno-higienske, klimatske in estetske funkcije.

Instagram_2015_(370)3.jpg

Kot so povedali v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, bodo pri obnovi gozdnogospodarskega načrta enote Preddvor skrbno preučili predloge AAG in podpisnikov peticije. Zavod namreč v postopku izdelave načrtov sodeluje tudi z organizacijami s področja varstva narave, pri tem pa so še posebne pozornosti ter skrbne preučitve smernic in ukrepov deležni gozdovi s posebnim namenom in gozdovi na območju Nature 2000. To velja tudi za gozdove v spominskem parku Udin boršt, ki je od 1985. leta dalje z odlokom tedanje Občine Kranj zavarovan kot zgodovinski in kulturni spomenik. Postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je zakonsko določen, del tega postopka so tudi javne razgrnitve in javne obravnave načrtov, na katerih lastniki gozdov in zainteresirana javnost lahko dajo pripombe na načrt. V zavodu ob tem dodajajo, da je pobude, ki prekomerno posegajo v pravice drugih, družbe in narave, težko uravnotežiti in upoštevati, saj sta gozd in gozdni prostor neizmerno velika dobrina in neprecenljiv ekosistem.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

PETEGA JUNIJA JE SVETOVNI DAN OKOLJA 2021


Foto AAG: AAG je opravila eko patruljo na lokaciji izgradnje kanala C0 – polaganje kanalizacijske cevi v povudju v neposredni bližini ribogojnice. Na lokaciji so delavci polagali alkalen cev za kanalizacijo direktno v mokrišče, pri tem pa jim je voda iz podtalnice sproti zalivala izkopane kanale, tako da so jo morali prečrpavati v bližnji potok.

Predolgo izkoriščamo in uničujemo ekosisteme našega planeta. Vsake tri sekunde svet izgubi dovolj gozda, da pokrije nogometno igrišče in v zadnjem stoletju smo & uničili polovico naših in mokrišč . Kar 50 odstotkov naših koralnih grebenov je že izgubljenih in do 90 odstotkov koralnih grebenov bi lahko izgubili do leta 2050, tudi če bi bilo globalno segrevanje omejeno na povišanje za 1,5 ° C. Izguba ekosistema odvzema svet ponorom ogljika, kot so gozdovi in ​​šotišča, v času, ko si ga človeštvo lahko privošči. Globalne emisije toplogrednih plinov so naraščale tri zaporedna leta in planet je ena od možnih katastrofalnih podnebnih sprememb. Pojav COVID-19 je tudi pokazal, kako katastrofalne so lahko posledice izgube ekosistema. Z zmanjšanjem območja naravnega habitata za živali smo ustvarili idealne pogoje za širjenje patogenov – vključno s koronavirusi. Svetovni dan okolja je s to veliko in zahtevno sliko osredotočen na obnovo ekosistema in njegova tema je „Reimagine. Ponovno ustvari. Obnovi. ” Obnova ekosistema pomeni preprečevanje, zaustavitev in odpravo te škode – od izkoriščanja narave do njenega zdravljenja. Ta svetovni dan okolja bo začel desetletje ZN za obnovo ekosistemov (2021–2030), svetovno poslanstvo oživitve milijard hektarjev, od gozdov do kmetijskih zemljišč, od vrha gora do globine morja. Le z zdravimi ekosistemi lahko izboljšamo preživetje ljudi, se borimo proti podnebnim spremembam in ustavimo propad biotske raznovrstnosti.

Naložbe v ekosisteme pomenijo vlaganje v našo prihodnost

Svetovni dan okolja 2021, ki je letos Pakistan uradno praznoval državo gostiteljico, poziva k nujnim ukrepom za oživitev naših poškodovanih ekosistemov.

Od gozda do šotišč do obal smo za preživetje odvisni od zdravih ekosistemov. Ekosistemi so opredeljeni kot interakcija med živimi organizmi – rastlinami, živalmi, ljudmi – z njihovo okolico. To vključuje naravo, pa tudi sisteme, ki jih je ustvaril človek, kot so mesta ali kmetije.

Obnova ekosistemov je globalno podjetje v velikem obsegu. Pomeni popravilo milijard hektarjev zemlje – površine, ki je večja od Kitajske ali ZDA – tako da imajo ljudje dostop do hrane, čiste vode in delovnih mest.

Pomeni vrnitev rastlin in živali z roba izumrtja, z vrhov v gore v morske globine.

Vključuje pa tudi številne majhne ukrepe, ki jih lahko vsak dan izvede: gojenje dreves, ozelenitev naših mest, preoblikovanje vrtov ali čiščenje smeti ob rekah in obalah.

Obnova ekosistemov prinaša bistvene koristi za ljudi. Na vsak dolar, vložen v obnovo, lahko pričakujemo vsaj sedem do trideset dolarjev donosa za družbo . Obnova ustvarja tudi delovna mesta na podeželju, kjer so najbolj potrebna.

Nekatere države so že investirale v obnovo kot del svojih strategij za odboj od COVID-19. Drugi se obračajo na obnovo, da bi se lažje prilagodili podnebju, ki se že spreminja.

Pridružite se generaciji

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Janja Sluga še drugič z zakonom o sanaciji Celja


Špela Kuralt – DELO

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev pričakuje podporo zakonu, ki predvideva za sanacijo 23 milijonov evrov in deset let.

Celje

Predlog zakona o okoljski sanaciji Celja se med drugim osredotoča na sanacijo območja stare Cinkarne. FOTO: AAG

Zakon o sanaciji Celjske kotline je Janja Sluga, prvič v parlamentarni postopek vložila pred tremi leti, v volilnem letu. Takrat z zakonom ni uspela, čeprav danes pravi, da je bil to pritisk, katerega rezultat je bila sanacija celjskih vrtcev, zato se že vnaprej veseli, kaj bo rezultat vložitve predloga novega zakona. Predlog novega zakona o okoljski sanaciji Celja bo v parlamentarni postopek vložila predvidoma v četrtek.
Do takrat je dala tudi rok opozicijskim strankam, da se izrečejo, ali bodo zakon sopodpisale. Od koalicije pa Sluga pričakuje odgovornost, saj je okoljska sanacija Celja tudi v obstoječi koalicijski pogodbi: »Drugega kot podpore zakonu tako ne morem pričakovati. Tudi neodgovorno bi bilo od vsake parlamentarne stranke in od vsakega parlamentarnega poslanca, da se še sploh kdaj prikaže v Celju, če bo temu zakonu nasprotoval.«

Zakaj tega zakona ni vložila že prej, ko je bila še koalicijska poslanka, in ali ne gre spet za predvolilni manever, je bila jasna: »Ko sem bila v koaliciji, tega zakona nisem potrebovala, ker sem brez zakona lahko vplivala na to, kaj počne vlada. In vlada je počela, kar smo se dogovorili, torej dala je 44 milijonov evrov namenskih sredstev, nadaljevala sanacijo vrtcev. Ker nisem več koalicijska poslanka, moram vlado nekako zavezati, da bo z ukrepi nadaljevala.«

Sanacija stare Cinkarne

Morda je slika naslednjega: 1 oseba in stati

Janja Sluga: »Če bomo čakali, da bo država našla način, da onesnaževalca prisili, da ukrepe izvede in plača, lahko čakamo nadaljnjih sto let.«  FOTO: face book

 

 

 

Milijoni, o katerih govori Janja Sluga, so sredstva, ki so jih pobudniki zakona, poleg Slugove še direktorica Inštituta za okolje in prostor dr. Cvetka Ribarič Lasnik in koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar, po neuspelem zakonu pred tremi leti predlagali za umestitev v proračun za okoljsko sanacijo celjske kotline. Sluga je zahtevala, da se to umesti v koalicijsko pogodbo, »kar je največ namenskih sredstev, kot jih je bilo kadarkoli namenjenih za Celje«.

 

Onesnaževalec plača?

Predlog zakona predvideva, da bo sanacija trajala deset let in bo stala 23 milijonov evrov. 75 odstotkov naj bi zagotovila država, 25 odstotkov lokalna skupnost, pri tem pa je predvidena tudi odgovornost onesnaževalca, s katerim bi lahko lokalna skupnost sklenila dogovor. Sredstva, ki bi jih dal onesnaževalec, bi se vštela v delež lokalne skupnosti.

Kako bi zagotovili, da bi onesnaževalci sodelovali, ostaja vprašanje, pojasnjuje Sluga: »To je težava, ki ostaja že od prve vložitve zakona. Vsi vemo, da evropska zakonodaja in zakon o varovanju okolja zavezujeta onesnaževalca, da torej velja načelo onesnaževalec plača. Kako do tega priti, je pa druga zgodba. Tudi zato sem tako prvič kot tudi zdaj predvidela, da država te ukrepe izvede, potem naj se pa država ukvarja, kako bo denar izterjala od onesnaževalca. Jaz ga k temu v besedilu zakona ne morem prisiliti. Če bomo čakali, da bo država našla način, da onesnaževalca prisili, da ukrepe izvede in plača, lahko čakamo nadaljnjih sto let.«

Vsi si zaslužimo čisto okolje

S predlogom zakona je zadovoljen tudi Šuštar: »Izjemno je natančen in ne prepušča se več slučajnosti in dobri volji kogar koli, ali je neka težka kovina strupena ali ni.« Spomnil je na mnenje takratnega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: »Takrat so zapisali, da je treba pristopiti k reševanju problematike onesnaženosti celotnega območja stare Cinkarne takoj, celostno in naenkrat. To je bilo zapisano leta 2013. Danes pa smo leta 2021.«

Ob vlaganju prvega zakona pred tremi leti so se oglasili tudi Korošci, da zakon za Celje ne bi bil primeren, saj za sanacijo Mežiške doline velja odlok. Sluga je danes dejala, da se pravna podlaga v treh letih ni spremenila: »Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo z odlokom razglasiti naše območje za degradirano in mu nameniti določene ukrepe. Ker ministrstvo tega ni storilo in očitno tega namena tudi nima, se zavestno ponovno odločam za odstop od teh pravnih podlag in vlagam zakon. Se bo pa sanacija Mežiške doline po petnajstih letih v letu 2022 dokončno zaključila. Mežica je dobila tudi vsa izostala sredstva za nazaj, ki ji v vmesnem času niso bila dodeljena.« Dodala je, da imajo tudi Celjanke in Celjani pravico do zdravega življenjskega okolja.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Povezave:

Tiskovna konferenca občine CELJE–AAG- EKOTERORISTI

EKOTERORIST

ONESNAŽENA ZEMLJA V CELJSKIH VRTCIH

AAG poslal pripombe na “Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje”

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal,

 

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL