Končno nad stara odlagališča v kranjskih Lazah – odgovor AAG na članek v Dnevniku 25.05.2021


Marko Špolad, član upravnega odbora (UO) Alpe Adria Green (AAG)

laze - izpusti v zrak

Foto: AAG

Ob ravnanjih in izjavah kranjske politike glede Laz (Dnevnik, 25. maja 2021) smo v mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) čedalje bolj zaskrbljeni. Navzlic pedigreju industrijskega mesta ne premoremo v Kranju niti ene urejene industrijske cone. Zato se ne gre čuditi, da so v kraju nesrečnega imena hitro pozabljeni izgubljeni habitati, uničena biodiverziteta in kakovostna podtalnica. Dostojanstvo in sobivanje z umazano industrijo stanovalcev, ki sta nevredna življenja, sta za odločevalce zgolj nepotreben strošek.

Mestna občina Kranj (MOK) naj bi z raziskavo NLZOH »odkrivala« stara odlagališča odpadkov zgolj v enem od opuščenih glinokopov na državnih parcelah, kar je pokazala že mnogo obsežnejša raziskava podjetja Geomet aprila 2014. Zasebnih oziroma občinskih parcel z bremeni se tudi tokrat niso dotaknili, čeravno so v občinskih listinah evidentirani. Prav tako so ponovili rezultat zgolj enega (od šestih) pritokov Sorške reke na (danes) vodovarstvenem območju. Onesnaženje v coni naj bi torej bilo pretežno fekalne narave in ne antropogeno.

Občinska predstava za javnost je imela ob tem, kar danes vemo iz mnogih raziskav, en sam prozoren cilj – oprati obstoječo industrijo nevarnih snovi, livarne aluminija, pekovske proizvodnje… odgovornosti za lokalno veliko okoljsko škodo, ki smo jo morali člani AAG dokazati na upravnem sodišču. Kranjske davkoplačevalce bi moralo resno skrbeti, saj je državni Arso kot odgovornega za povzročeno okoljsko škodo prepoznal – zgolj MOK. Temu je botrovala malomarnost njenih služb, ki je kritično poslabšala stanje okolja. Zakon je jasen – onesnaževalec plača! A postopka, ki bi v Lazah pokazal na odgovorne za brutalno okoljsko škodo, pa na Arsu tudi po petih(!) letih in po posredovanju varuha človekovih pravic nočejo ali ne znajo zaključiti.

Če MOK na pamet in nekompetentno izključuje stara bremena na zasebnih zemljiščih in vpliv industrije s parcialnimi raziskavami, se sprašujemo, od kod 16-kratna presežena dovoljena vsebnost aluminija v iztoku ob eni največjih zasebnih tlačnih livarn aluminija? Od kod mnenja Zavoda RS za gozdove, Zavoda RS za ribištvo, Zavoda za varstvo narave, ki v en glas poudarjajo nujnost varovanja ekoloških funkcij gozdov, rib, za vedno izgubljenih zaščitenih habitatov in slabšanja ohranitvenih funkcij, če so edini problem fekalne vode? Ponikalnice zaradi vsega naštetega ne bi smele biti dopustne. Tudi če vanje speljete zgolj padavinske vode z manipulativnih površin. Niti oljni lovilci niti male čistilne naprave na ilovnatih tleh ne morejo preprečiti dodatnih obremenitev opustošenega vodotoka. Zato bi morali biti vsi industrijski objekti priključeni na fekalno in meteorno kanalizacijo. In zato se od polovičnih rešitev le s fekalno cevjo ostro distanciramo.

laze 8

Foto: AAG

Tlačni livarni je Arso že izdal dovoljenje za širitev proizvodnje. In to brez presoje vplivov na okolje. Šele po pritožbi AAG in ob podpori okoljske stroke v letu 2019 je Arso zahteval presojo vplivov na okolje (!), saj gre za napravo, ki lahko povzroči onesnaženje večjega obsega. In še eno potencialno ekološko bombo. Občina Kranj, ki je bila o vsem obveščena, ni storila ničesar. Ko bi postalo dovoljenje pravnomočno, bi ga »prodajala« občanom kot zatečeno stanje. Tako kot je pozabila na predvolilne obljube o selitvi potencialno prenevarnih obratov iz Laz. Tudi poseben vodovarstveni člen, ki prepoveduje nastanek in rekonstrukcijo objektov z okoljskimi dovoljenji, je bil sprejet šele na pobudo AAG. Zato je nedostojno, celo žaljivo izničevati trud naših članov, prostovoljcev, ki jim ni žal niti časa niti denarja za ohranjanje tistega, kar je v Lazah od narave še ostalo. Glede na način (ne)komunikacije državnih in lokalnih odločevalcev s stranskim udeležencem postopka ugotavljanja okoljske škode je AAG ponudil občini celostno in vzdržno rešitev. Upoštevaje dosedanje prikrite posledice okoljskih nesreč ob požarih in izlivih nevarnih snovi utegne biti poceni ignoranca omejitvenih predlogov državne stroke hudo draga reč.

Res pa je vprašljiva smiselnost našega početja, če je na drugi strani sogovornik zgolj kratkoročni finančni interes. Obraz, če ga ima, bi bilo pošteno pokazati že na zboru krajanov, ko so Strašani soglasno podprli naravo. Tako, ki ni naprodaj.

 

Petra Mlakar – Dnevnik – 25. maja 2021

Končno nad stara odlagališča v kranjskih Lazah

2011-09-18 16-41-54

Foto: AAG

Ena od težav, ki povzročajo onesnaženje voda v kranjski industrijski coni Laze, so stara odlagališča odpadkov na zemljiščih v lasti države. Ta jih bo, kot vse kaže, končno začela sanirati.

Onesnažene vode v okolici industrijske cone Laze v MO Kranj imajo dva vira onesnaženja, je pred kratkim pokazala raziskava Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Voda iz potoka Žabnica je onesnažena predvsem s fekalijami in poročali smo že, da je MO Kranj pred nedavnim dobila gradbeno dovoljenje za ureditev prve faze kanalizacije, ki je že pravnomočno. Vzorci iz jezerca Račnjak pa so pokazali antropogeni izvor onesnaženja, ki se pripisuje odlagališču smeti. »Gre za glinokopne jame, zasute z odpadki, ki predstavljajo stara bremena iz prejšnjega stoletja. Nahajajo se na državnem zemljišču na območju Nature 2000 in širšem vodovarstvenem območju Sorške reke,« opisujejo na MO Kranj.

Denar za sanacijo obljubljajo za prihodnje leto

Da bi se reševanje okoljske problematike na območju čim prej nadaljevalo, je vodstvo mestne občine ponovno vzpostavilo v preteklih letih začete pogovore na to temo s pristojnimi ustanovami, so opozorili v kabinetu župana Matjaža Rakovca. Pred dnevi je župan Rakovec s sodelavci na sestanku v Ljubljani predstavil omenjene rezultate ministrstvu za okolje in prostor ter agenciji za okolje. »Predstavniki ministrstva so pozdravili proaktivno vlogo MO Kranj in zavzemanje vodstva občine pri reševanju problematike na območju Laz. Dogovorili so se o nadaljnjih korakih pri reševanju vprašanja zakopanih starih bremen,« so zapisali v kabinetu župana.

Pristojni bodo skupaj z MO Kranj tako pripravili načrt razvojnih programov za sanacijo onesnaženega območja, ki bo predvidoma predlagan za državni proračun za leto 2022. »Sestanek je bil zelo uspešen. Pristojni so pozdravili pravnomočno gradbeno dovoljenje za prvo fazo fekalne kanalizacije na območju Laz, ki predstavlja začetek izvajanja načrta komunalnega urejanja tega prostora. Zdaj se osredotočamo na načrt sanacije starih odlagališč na zaščitenem območju in to, da bo v državni proračun, predvidoma za leto 2022, uvrščen načrt razvojnih programov za sanacijo starih bremen, je zelo pomemben dosežek,« poudarja Rakovec. Ob tem opozarja, da gre za vodovarstveno območje, kar pomeni, da bodo podjetja, ki bodo delovala v IC Laze, morala v prihodnje spoštovati še višje okoljske standarde.

Še vedno nasprotovanje načrtovani kanalizaciji

Kot smo poročali, pa v organizaciji AlpeAdria Green in Civilni iniciativi Laze načrtovani gradnji kanalizacije še vedno nasprotujejo, razmišljali so celo o pripravi referenduma. Prepričani so namreč, da bi bila gradnja kanalizacije, ki bi se priključila na obstoječi sistem v Stražišču, kot predvideva načrt, preveč tvegana. Ob obilnejšem deževju imajo namreč tamkajšnji prebivalci že zdaj težave. »Ne odklanjamo gradnje kanalizacije, pač pa zahtevamo dvocevno moderno rešitev od izliva do izvora,« svoja večletna prizadevanja opisujejo okoljevarstveniki. pe

VIR: Dnevnik

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL