Janja Sluga še drugič z zakonom o sanaciji Celja


Špela Kuralt – DELO

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev pričakuje podporo zakonu, ki predvideva za sanacijo 23 milijonov evrov in deset let.

Celje

Predlog zakona o okoljski sanaciji Celja se med drugim osredotoča na sanacijo območja stare Cinkarne. FOTO: AAG

Zakon o sanaciji Celjske kotline je Janja Sluga, prvič v parlamentarni postopek vložila pred tremi leti, v volilnem letu. Takrat z zakonom ni uspela, čeprav danes pravi, da je bil to pritisk, katerega rezultat je bila sanacija celjskih vrtcev, zato se že vnaprej veseli, kaj bo rezultat vložitve predloga novega zakona. Predlog novega zakona o okoljski sanaciji Celja bo v parlamentarni postopek vložila predvidoma v četrtek.
Do takrat je dala tudi rok opozicijskim strankam, da se izrečejo, ali bodo zakon sopodpisale. Od koalicije pa Sluga pričakuje odgovornost, saj je okoljska sanacija Celja tudi v obstoječi koalicijski pogodbi: »Drugega kot podpore zakonu tako ne morem pričakovati. Tudi neodgovorno bi bilo od vsake parlamentarne stranke in od vsakega parlamentarnega poslanca, da se še sploh kdaj prikaže v Celju, če bo temu zakonu nasprotoval.«

Zakaj tega zakona ni vložila že prej, ko je bila še koalicijska poslanka, in ali ne gre spet za predvolilni manever, je bila jasna: »Ko sem bila v koaliciji, tega zakona nisem potrebovala, ker sem brez zakona lahko vplivala na to, kaj počne vlada. In vlada je počela, kar smo se dogovorili, torej dala je 44 milijonov evrov namenskih sredstev, nadaljevala sanacijo vrtcev. Ker nisem več koalicijska poslanka, moram vlado nekako zavezati, da bo z ukrepi nadaljevala.«

Sanacija stare Cinkarne

Morda je slika naslednjega: 1 oseba in stati

Janja Sluga: »Če bomo čakali, da bo država našla način, da onesnaževalca prisili, da ukrepe izvede in plača, lahko čakamo nadaljnjih sto let.«  FOTO: face book

 

 

 

Milijoni, o katerih govori Janja Sluga, so sredstva, ki so jih pobudniki zakona, poleg Slugove še direktorica Inštituta za okolje in prostor dr. Cvetka Ribarič Lasnik in koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar, po neuspelem zakonu pred tremi leti predlagali za umestitev v proračun za okoljsko sanacijo celjske kotline. Sluga je zahtevala, da se to umesti v koalicijsko pogodbo, »kar je največ namenskih sredstev, kot jih je bilo kadarkoli namenjenih za Celje«.

 

Onesnaževalec plača?

Predlog zakona predvideva, da bo sanacija trajala deset let in bo stala 23 milijonov evrov. 75 odstotkov naj bi zagotovila država, 25 odstotkov lokalna skupnost, pri tem pa je predvidena tudi odgovornost onesnaževalca, s katerim bi lahko lokalna skupnost sklenila dogovor. Sredstva, ki bi jih dal onesnaževalec, bi se vštela v delež lokalne skupnosti.

Kako bi zagotovili, da bi onesnaževalci sodelovali, ostaja vprašanje, pojasnjuje Sluga: »To je težava, ki ostaja že od prve vložitve zakona. Vsi vemo, da evropska zakonodaja in zakon o varovanju okolja zavezujeta onesnaževalca, da torej velja načelo onesnaževalec plača. Kako do tega priti, je pa druga zgodba. Tudi zato sem tako prvič kot tudi zdaj predvidela, da država te ukrepe izvede, potem naj se pa država ukvarja, kako bo denar izterjala od onesnaževalca. Jaz ga k temu v besedilu zakona ne morem prisiliti. Če bomo čakali, da bo država našla način, da onesnaževalca prisili, da ukrepe izvede in plača, lahko čakamo nadaljnjih sto let.«

Vsi si zaslužimo čisto okolje

S predlogom zakona je zadovoljen tudi Šuštar: »Izjemno je natančen in ne prepušča se več slučajnosti in dobri volji kogar koli, ali je neka težka kovina strupena ali ni.« Spomnil je na mnenje takratnega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: »Takrat so zapisali, da je treba pristopiti k reševanju problematike onesnaženosti celotnega območja stare Cinkarne takoj, celostno in naenkrat. To je bilo zapisano leta 2013. Danes pa smo leta 2021.«

Ob vlaganju prvega zakona pred tremi leti so se oglasili tudi Korošci, da zakon za Celje ne bi bil primeren, saj za sanacijo Mežiške doline velja odlok. Sluga je danes dejala, da se pravna podlaga v treh letih ni spremenila: »Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo z odlokom razglasiti naše območje za degradirano in mu nameniti določene ukrepe. Ker ministrstvo tega ni storilo in očitno tega namena tudi nima, se zavestno ponovno odločam za odstop od teh pravnih podlag in vlagam zakon. Se bo pa sanacija Mežiške doline po petnajstih letih v letu 2022 dokončno zaključila. Mežica je dobila tudi vsa izostala sredstva za nazaj, ki ji v vmesnem času niso bila dodeljena.« Dodala je, da imajo tudi Celjanke in Celjani pravico do zdravega življenjskega okolja.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Povezave:

Tiskovna konferenca občine CELJE–AAG- EKOTERORISTI

EKOTERORIST

ONESNAŽENA ZEMLJA V CELJSKIH VRTCIH

AAG poslal pripombe na “Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje”

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal,

 

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL