c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

AAG zahteva ustavno presojo za Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih


Alpe Adria Green je 25.05.2021 na Ustavno sodišče RS poslal pobudo za pričetek postopka za začetek oziroma zakonitosti na “Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20)”

Strokovna komisija pri UO AAG, je preučila zakon in predlagala UO, da vloži zakon v ustavno presojo, med drugim je navedla:

Afriška prašičja kuga je virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki se je v Evropi prvič pojavila že leta 1957 (Portugalska), torej je prisotna že več kot 60 let. Populacija divjih prašičev povsod po Evropi v zadnjih desetletjih zelo hitro in permanentno narašča, žal nobena država EU ne ve, koliko točno jih imamo v skupnosti. Razlaga lovskih strokovnjakov je, da se populacija povečuje zaradi skritega nočnega življenja teh živali in izjemno velike medletne spremenljivosti (vpliv vremenskih sprememb in s tem povezana obilica ali pa premalo hrane, kar vpliva na plodnost svinj in posledično na število mladičev).

Od 23. januarja 2021 je v Sloveniji razglašena visoka stopnja ogroženosti zaradi bolezni afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih, ki so vektor pri prenosu te bolezni na domače prašiče, kar lahko povzroči ogromno gospodarsko škodo v prašičereji (eradikacija vseh živali na okuženih gospodarstvih). V Sloveniji te bolezni še ni, je pa treba spomniti, da so divji prašiči le naravni vektor širjenja bolezni, ki jo v nova okolja skoraj vedno zanesemo ljudje, praviloma prek domačih prašičev, na primer z ostanki okužene hrane, s premiki okuženih živali in z neupoštevanjem biovarstvenih ukrepov.

Zaradi tega je treba vsaj tako odgovorno kot k spremenjenemu upravljanju populacije divjih prašičev na temelju novih spoznanj pristopiti tudi k odgovorni in varni reji domačih prašičev. Pravna podlaga za razglasitev razlogov ogroženosti je Zakon o nujnih ukrepih zaradi APK, ki se je že znašel v presoji na Ustavnem sodišču.

Hrvaška – Lov na divje prašiče s pogonom – Pasat

Zakon med drugim dovoljuje denarno nagrajevanje intenzivnemu odstrelu divjih prašičev, poleg tega pri lovu nanje dovoljuje celo uporabo vojaškega orožja, kot so dušilci zvoka in optični pripomočki za nočno streljanje. Uvedba teh naprav za lov bi preprečevala detekcijo krivolova, ogroženo bi lahko bilo celo življenje naključnih obiskovalcev gozdov.

Torej niso krivi divji prašiči, temveč človeški faktor. V preteklih letih niso bile pravilno postavljene ocene tveganja na katerih bi lahko bila jasno določena strategija preventivnih ukrepov, tudi odstrel živali, da populacija divjih prašičev ne bi ušla izpod nadzora pristojnih služb.

5.3.2020 je Državni zbor RS potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, po kateri so živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari. Neizpodbitno je dejstvo, da so divji prašiči čuteča bitja z zmožnostjo zavedanja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2020 spodbudilo večjo rejo domačih prašičev, torej s tem večjo proizvodnjo koruze za hrano živali, torej še več obdelovalnih površin na račun življenjskih površin prostoživečih živali.

Povečano pridelovanje koruze z višjo energetsko vrednostjo vodi tudi k povečanemu razmnoževanju divjih prašičev in pospešuje plodnost pri divjih prašičih. Monokulture koruze na velikih površinah imajo hude posledice na rodovitnost zemlje in biotsko raznolikost. A koruza je na njivah na razpolago le nekaj mesecev na leto, zato v drugih mesecih lovci nastavljajo v gozdove velike količine hrane. Krmišča so živalim na razpolago tudi v času od novembra do januarja, torej v času parjenja. Dodatno hranjenje pa ravno pri mladih samicah divjega prašiča zvišuje spolno zrelost s 30 % na 70 %, tako krmljenje odločilno vpliva na skupno povečanje populacije. Največjo nevarnost za prenašanje bolezni med živalskimi vrstami predstavljajo predvsem krmišča.

Evropska komisija v dokumentu Nadzor afriške prašičje kuge v EU svetuje, naj lovci na področjih pojava prašičje kuge in morebitnih ogroženih območjih ne hranijo divjih prašičev. Prav ta ukrep bi bilo potrebno izvesti v Sloveniji in ne predvidevati povečan odstrel divjih prašičev, da bi bolezen, če bi izbruhnila tudi pri nas, lažje obvladovali.

Z odstrelom divjih prašičev se do sedaj še ni rešilo problematike. Lov vodi do nenadzorovanega razmnoževanja divjih prašičev. V francoski dolgoročni raziskavi so dokazali, da intenziven lov vodi v izrazito povečanje razmnoževanja in stimulira plodnost divjih prašičev. 22 let so znanstveniki primerjali povečanje števila divjih prašičev v gozdnem območju departmaja Haute Marne, v katerem se je izvajal intenziven lov na divje prašiče, z območjem manj intenzivnega lova v Pirenejih. Rezultat je bil objavljen v priznanem Journal of Animal Ecology.

S povečanim odstrelom divjih prašičev, ki so hrana zveri, morajo npr. volkovi iskati hrano v bližini naselij, s čemer prihaja do povečanja škode, ki jo volkovi povzročijo. Če zmanjšamo plensko bazo velikim zverem, sledijo nato odstreli velikih zveri, ki so zaščitene vrste?

V zakonu ni zaslediti jasno opredeljenih ukrepov glede laboratorijskih in drugih preiskav vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev, rezultatov opravljenih epizootioloških poizvedb in geografske razširjenosti bolezni. Ukrepi za zmanjšanje gostote populacije divjih prašičev ne opredeljujejo ciljnega odstotka odraslih in skoraj odraslih samic, kajti razmerje odstrela po spolu je 1 samec : 2 samicama.

Ni opravljene strokovne študije na podlagi genetike, kar dopušča, da se divje prašiče strelja vse vprek ne glede na genetski material za nadaljnji razplod zdravih živali oziroma legel divjih prašičev, tako, da se ne da predvideti kakšna škoda bo povzročena v populaciji teh živali v naprej.

Takšni posegi v naravno okolje, ki jih ta zakon dovoljuje oziroma predpisuje so nedopustni, neetični, kajti uporaba vojaške opreme pri lovu na živali je najhujši možni prestopek, saj po lovskih etičnih normah, je treba tudi živalim dati nekaj možnosti, da preživijo lov, da se biotska raznovrstnost ohrani za naše zanamce.

PUSTITE MATERI NARAVI VSAJ ŠE MALO DOSTOJANSTVA!

Povezava:

POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL




Blog at WordPress.com.