e-novice AAG: HRAST 5/2021


E-NOVICE AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodMAJ/2021 /20LET 1474-Document1

This is the divider

Kdo bo imel koristi? Ne kmetijstvo, ampak – spet – kmetijstvo

modified-tomato-genetically-food

  Odgovor kmetijske industrije na podnebno krizo v kmetijstvu so tehnične novosti, s katerimi želi le nekoliko izboljšati obstoječi kmetijski model v kozmetičnem smislu. To je mogoče izpeljati ne le iz trenutnega razvoja izdelkov, ampak tudi iz dejstva, da so procesi, kot je CRISPR…Nadaljujte z branjem→

This is the divider

TARČI RTV SLO1 o zakonu o vodah na rob

image

V Tarči na RTV SLO 1, ki je bila predvajana v četrtek 29.04.2021 in je bila posvečena referendumu o vodah, je bil med drugim izpostavljen kanal C0. V studio so povabili ljudi, ki se do te oddaje niso ukvarjali z problemom, da bo neprimerna nova zgrajena kanalizacija ogrozila podtalnico …Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Zakon o vodah – napad na Bohinjsko jezero?

bohinj

Tomaž Ogrin – strokovni sodelavec AAG – »Doslej je bilo mogoče graditi zasebne vile, tovarne, poslej ne bo več, mogoče bo graditi objekte javne rabe, to so objekti, ki so namenjeni vsem. Menim, da je to pomembna korist k varovanju priobalnega …

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na javno razgrnitev OPPN Repnje-3

Repnje - AVTOPREVOZ - PARKIRIŠČE-page-001

Alpe Adria Green (AAG) je v predpisanem roku kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju narave, poslal pripombe na OPPN_Repnje-3 (območje…   Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Anton Komat: Domneva ni znanost

Anton Komat – strokovni sodelavec AAG –

ŽE VEČ KOT LETO DNI NAS TIRANIZIRAJO Z UKREPI, KI NAJ BI ZATRLI ŠIRJENJE VIRUSA. TODA ANALITIČNI POGLED BIOLOGA NAM RAZKRIVA DRUGO RESNICO KOT PUHLE DOMNEVE »POLITIČNE MEDICINE«. UKREPI SO POVZROČILI SKOK MUTAGENEZE IN S TEM POJAV NOVIH SEVOV VIRUSOV Z VEČJO KUŽNOSTJO IN VIRULENCO…

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Unesco bo razglasil v petih državah prvi rezervat na svetu: “Balkan bo zaščiten kot zadnja evropska divjina “

mura

Unesco bo po desetletjih truda okoljevarstvenikov in sodelovanja z ministrstvi in ​​upravljavci zavarovanih območij razglasil prvi biosferni rezervat Mura-Drava-Donava na območju… Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ČEZMEJNI POZIV: Ustavimo projekt gradnje drugega tira

dolina-pri-trstu-boljunec-in-zacetek-doline-glinscice_zIZ ITALIJANSKEGA BOLJUNCA POZIV SKUPINE POSAMEZNIKOV 2TIRAILWAY ITALIJANSKIM DRŽAVLJANOM, DEŽELI FJK IN RIMSKI VLADI, NAJ UKREPA ZA ZAŠČITO OKOLJA.

»Še ni prepozno, da se oglasimo in da ustavimo projekt gradnje drugega tira, kakršen je.« To je poziv, ki ga skupina posameznikov 2TiRailway – za celovito novo ovrednotenje železnice Divača – Koper in železnic RS – prebivalce v pokrajini, italijanske državljane, Deželo FJK in rimsko vlado nasploh, z željo, da bi se jim v tej bitki za zaščito okolja pridružili in skupno prekinili milijardo (najbrž veliko več) vreden…

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pripombe AAG na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah OPN Občine Kamnik št.3

strahovica1

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave smo skupaj s Civilno iniciativo Kamnik v zakonitem roku, na podlagi javnega povabila,  poslali pripombe na  Odlok o spremembah in dopolnitvah OPN Občine Kamnik…Nadaljujte z branjem→This is the divider

Iščejo prostovoljce z dobrim nosom

ŠTANDREŽ

SPLETNO UREDNIŠTVO PRIMORSKI DNEVNIK – ITALIJA – Skušali bodo razumeti izvor smradu, nad katerim se pritožujejo v Štandrežu. Goriška občina in deželna okoljska agencija Arpa iščeta prostovoljce, ki jima bodo pomagali pri…  Nadaljujte z branjem→This is the divider

Stop onesnaževanju zraka, vode in tal v EU

The little girl embraces a trunk of a big tree

 

Evropska komisija je 12.05.2021 sprejela akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki je ključni rezultat evropskega zelenega dogovora in glavna tema letošnjega Zelenega tedna EU. V načrtu je določena celostna vizija za leto 2050, tj…  Nadaljujte z branjem→This is the divider

NA JESENICAH ZOPET POTREBNO PREKUHAVANJE VODE

slap peričnik

Prebivalci Jesenic smo bili 18.05.2021 preko medijev obveščeni, da zaradi obilnih padavin voda iz vodovoda “PERIČNIK” motna in jo je potrebno pred uporabo v prehranske namene preventivno prekuhavati ker se je zaradi povišane motnosti dezinfekcija…   Nadaljujte z branjem→This is the divider

v AAG smo uspešno zaključili projekta E-voziček:              Dimenzioniranje e – pogonov za poklicne šole – invalidski vozički

E-VOZ22V maju 2021 smo v AAG , kljub omejitvam zaradi epidemije, zaključili še z enim v seriji ozaveščevalno –izobraževalnih projektov na področju trajne mobilnosti, s katerimi skušamo ciljnim skupinam približati koncept trajne in e-mobilnosti…

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Mednarodni dan biološke raznovrstnosti

Metulj | Ars Infinitum

Letošnja tema mednarodnega dneva biološke raznovrstnosti je – “Mi smo del rešitve” –Unescova medsektorska strategija za biotsko raznovrstnost temelji na treh stebrih: obnoviti odnos med…  Nadaljujte z branjem→

 

This is the divider

AAG in pobudnica peticije ustrezno zaščito Udin boršta posredovala pobude v zvezi z obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot s prvim letom veljavnosti 2022 na ZGS enoto Kranj

udiboršt

Na podlagi poziva k oddaji pobud v zvezi z obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot s prvim letom veljavnosti 2022 je mednarodna nevladna organizacija za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green in …. Nadaljujte z branjem→This is the divider

AAG zahteva ustavno presojo za Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

Alpe Adria Green je 25.05.2021 na Ustavno sodišče RS poslal pobudo za pričetek postopka za začetek oziroma zakonitosti na “Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20)”.Strokovna komisija pri UO AAG, je preučila zakon in predlagala UO, da vloži zakon v ustavno presojo, med drugim je navedla:….              Nadaljujte z branjem→ This is the divider

AAG zadržala status društva v javnem interesu na področju narave

Odločba MOP - društvo v javnem interesu20210526_09583581Po dveh mesecih, ko smo oddali poročilo o delu in finančno poročilo, smo iz MOP dobili SKLEP, da smo pridobili oziroma zadržali status v javnem interesu, na področju narave, sklepa za področje okolja pa še nismo prejeli.

Naj spomnimo, da je DZ RS lansko leto z zakonom zaostril pogoje NVO za pridobitev statusa v javnem interesu na področju narave in sicer je v zakonu navedeno, da je mora društvo za pridobitev statusa v javnem interesu imeti najmanj 50 članov, ki svojo aktivnost izkažejo tako, da so dve leti zapored plačali članarino in so se tudi udeležili občnega zbora. Poleg aktivnosti članov mora društvo dokazati aktivnosti, ki jih je izvedlo v zadnjih dveh letih in predložiti zaključni račun društva. 

Z pregledom aktivnostmi članov ( več kot 50 aktivnih članov ) ter plačano članarino ima AAG pravico sodelovati kot stranka v integralnih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje po vsej Sloveniji, kar lahko dokažemo na katerem koli sodišču.

Če je za objekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje po določbah Zakona o varstvu okolja in pridobiti gradbeno dovoljenje po določbah Gradbenega zakona se postopka združita v integralni postopek. Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti Poročilo o vplivih na okolje (PVO) in projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD). V postopku sodelujejo stranski udeleženci in zainteresirana javnost. Integralni postopek vodi Ministrstvo za okolje in prostor.

Potrjen status v javnem interesu na področju okolja, po dveh mesecih od oddaje poročila, še nismo prejeli!

This is the divider

PLAČILO ČLANARINE AAG

Letna članarina znaša 5 EUR.

Članarino lahko poravnate preko položnice,  ali spletne banke na TTR: SI56 3300 0000 6508 788 ( KODA QR JE PRAVILNA!)

poloznica-upn-aag-clanarina-2-1

Članarino lahko preko plačate tudi preko mobilne banke in PayPal.

QR CODA ČLANARINA AAG

Nadaljujte z branjem→This is the divider

DONIRAJTE PREKO PAYPAL ALI POSTANI PARTNER AAG

Donate-page-001Postani partner

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ZARADI EPEDIMIJE SMO V AAG PREJELI LETOS MANJ DONACIJ KOT V PRETEKLIH LETIH. KAR SE BO ODRAZILO V ZMANJŠANIH AKTIVNOSTIH ZA KATERE POTREBUJEMO DENARNA SREDSTVA, ZATO APELIRAMO NA VAS, DA PREKO DONACIJ PODPRETE AAG, DA BOMO LAHKO NEMOTENO DELOVALI NAPREJ.

HVALA!

This is the divider

E-NOVICE HRAST Hrastov list in plod - želodIZDAJA:

ALPE ADRIA GREEN  MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI DELUJE V SLOVENIJI V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVE

NASLOV ZA POŠTO: PREŠERNOVA 26, 4270 JESENICE, SLOVENIJA, EU;

PISARNA: CESTA BORISA KIDRIČA 37C, JESENICE, SLOVENIJA, EU, KI JE ODPRTA TUDI V ČASU PANDEMIJE

TEL. ŠT. MOBITEL: 051 311 450, E-POŠTA: INFO@ALPEADRIAGREEN.COM

SPLETNA STRAN: HTTPS://ALPEADRIAGREEN.WORDPRESS.COM/; HTTP://INFO630882.WIXSITE.COM/ALPEADRIAGREEN

TTR: SI56 3300 0000 6508 788

MAJ  2021

AAG zahteva ustavno presojo za Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih


Alpe Adria Green je 25.05.2021 na Ustavno sodišče RS poslal pobudo za pričetek postopka za začetek oziroma zakonitosti na “Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20)”

Strokovna komisija pri UO AAG, je preučila zakon in predlagala UO, da vloži zakon v ustavno presojo, med drugim je navedla:

Afriška prašičja kuga je virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki se je v Evropi prvič pojavila že leta 1957 (Portugalska), torej je prisotna že več kot 60 let. Populacija divjih prašičev povsod po Evropi v zadnjih desetletjih zelo hitro in permanentno narašča, žal nobena država EU ne ve, koliko točno jih imamo v skupnosti. Razlaga lovskih strokovnjakov je, da se populacija povečuje zaradi skritega nočnega življenja teh živali in izjemno velike medletne spremenljivosti (vpliv vremenskih sprememb in s tem povezana obilica ali pa premalo hrane, kar vpliva na plodnost svinj in posledično na število mladičev).

Od 23. januarja 2021 je v Sloveniji razglašena visoka stopnja ogroženosti zaradi bolezni afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih, ki so vektor pri prenosu te bolezni na domače prašiče, kar lahko povzroči ogromno gospodarsko škodo v prašičereji (eradikacija vseh živali na okuženih gospodarstvih). V Sloveniji te bolezni še ni, je pa treba spomniti, da so divji prašiči le naravni vektor širjenja bolezni, ki jo v nova okolja skoraj vedno zanesemo ljudje, praviloma prek domačih prašičev, na primer z ostanki okužene hrane, s premiki okuženih živali in z neupoštevanjem biovarstvenih ukrepov.

Zaradi tega je treba vsaj tako odgovorno kot k spremenjenemu upravljanju populacije divjih prašičev na temelju novih spoznanj pristopiti tudi k odgovorni in varni reji domačih prašičev. Pravna podlaga za razglasitev razlogov ogroženosti je Zakon o nujnih ukrepih zaradi APK, ki se je že znašel v presoji na Ustavnem sodišču.

Hrvaška – Lov na divje prašiče s pogonom – Pasat

Zakon med drugim dovoljuje denarno nagrajevanje intenzivnemu odstrelu divjih prašičev, poleg tega pri lovu nanje dovoljuje celo uporabo vojaškega orožja, kot so dušilci zvoka in optični pripomočki za nočno streljanje. Uvedba teh naprav za lov bi preprečevala detekcijo krivolova, ogroženo bi lahko bilo celo življenje naključnih obiskovalcev gozdov.

Torej niso krivi divji prašiči, temveč človeški faktor. V preteklih letih niso bile pravilno postavljene ocene tveganja na katerih bi lahko bila jasno določena strategija preventivnih ukrepov, tudi odstrel živali, da populacija divjih prašičev ne bi ušla izpod nadzora pristojnih služb.

5.3.2020 je Državni zbor RS potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, po kateri so živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari. Neizpodbitno je dejstvo, da so divji prašiči čuteča bitja z zmožnostjo zavedanja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2020 spodbudilo večjo rejo domačih prašičev, torej s tem večjo proizvodnjo koruze za hrano živali, torej še več obdelovalnih površin na račun življenjskih površin prostoživečih živali.

Povečano pridelovanje koruze z višjo energetsko vrednostjo vodi tudi k povečanemu razmnoževanju divjih prašičev in pospešuje plodnost pri divjih prašičih. Monokulture koruze na velikih površinah imajo hude posledice na rodovitnost zemlje in biotsko raznolikost. A koruza je na njivah na razpolago le nekaj mesecev na leto, zato v drugih mesecih lovci nastavljajo v gozdove velike količine hrane. Krmišča so živalim na razpolago tudi v času od novembra do januarja, torej v času parjenja. Dodatno hranjenje pa ravno pri mladih samicah divjega prašiča zvišuje spolno zrelost s 30 % na 70 %, tako krmljenje odločilno vpliva na skupno povečanje populacije. Največjo nevarnost za prenašanje bolezni med živalskimi vrstami predstavljajo predvsem krmišča.

Evropska komisija v dokumentu Nadzor afriške prašičje kuge v EU svetuje, naj lovci na področjih pojava prašičje kuge in morebitnih ogroženih območjih ne hranijo divjih prašičev. Prav ta ukrep bi bilo potrebno izvesti v Sloveniji in ne predvidevati povečan odstrel divjih prašičev, da bi bolezen, če bi izbruhnila tudi pri nas, lažje obvladovali.

Z odstrelom divjih prašičev se do sedaj še ni rešilo problematike. Lov vodi do nenadzorovanega razmnoževanja divjih prašičev. V francoski dolgoročni raziskavi so dokazali, da intenziven lov vodi v izrazito povečanje razmnoževanja in stimulira plodnost divjih prašičev. 22 let so znanstveniki primerjali povečanje števila divjih prašičev v gozdnem območju departmaja Haute Marne, v katerem se je izvajal intenziven lov na divje prašiče, z območjem manj intenzivnega lova v Pirenejih. Rezultat je bil objavljen v priznanem Journal of Animal Ecology.

S povečanim odstrelom divjih prašičev, ki so hrana zveri, morajo npr. volkovi iskati hrano v bližini naselij, s čemer prihaja do povečanja škode, ki jo volkovi povzročijo. Če zmanjšamo plensko bazo velikim zverem, sledijo nato odstreli velikih zveri, ki so zaščitene vrste?

V zakonu ni zaslediti jasno opredeljenih ukrepov glede laboratorijskih in drugih preiskav vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev, rezultatov opravljenih epizootioloških poizvedb in geografske razširjenosti bolezni. Ukrepi za zmanjšanje gostote populacije divjih prašičev ne opredeljujejo ciljnega odstotka odraslih in skoraj odraslih samic, kajti razmerje odstrela po spolu je 1 samec : 2 samicama.

Ni opravljene strokovne študije na podlagi genetike, kar dopušča, da se divje prašiče strelja vse vprek ne glede na genetski material za nadaljnji razplod zdravih živali oziroma legel divjih prašičev, tako, da se ne da predvideti kakšna škoda bo povzročena v populaciji teh živali v naprej.

Takšni posegi v naravno okolje, ki jih ta zakon dovoljuje oziroma predpisuje so nedopustni, neetični, kajti uporaba vojaške opreme pri lovu na živali je najhujši možni prestopek, saj po lovskih etičnih normah, je treba tudi živalim dati nekaj možnosti, da preživijo lov, da se biotska raznovrstnost ohrani za naše zanamce.

PUSTITE MATERI NARAVI VSAJ ŠE MALO DOSTOJANSTVA!

Povezava:

POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

AAG in pobudnica peticije ustrezno zaščito Udin boršta posredovala pobude v zvezi z obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot s prvim letom veljavnosti 2022 na ZGS enoto Kranj


udiboršt

Na podlagi poziva k oddaji pobud v zvezi z obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot s prvim letom veljavnosti 2022 je mednarodna nevladna organizacija za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green in pobudnica Peticije za ustrezno zaščito Udin boršta v imenu vseh podpisnikov poslala na Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Kranj predloge, ki se navezujejo na gozdni kompleks Udin boršt oziroma na Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Preddvor.

Peticijo za ustrezno zaščito Udin boršta je do dne 24. maja 2021 podpisalo 1025 posameznikov (podpise prilagamo v prilogi), povečini prebivalcev občin Kranj, Naklo in Tržič. Podpisniki peticije in Alpe Adria Green si želimo, da bi gozdni kompleks Udin boršt pridobil strožji varovalni režim, ki bi upošteval strokovna spoznanja o njegovi visoki ekološki, socialni, biotski in krajinski vrednosti.

panorama1_PETICIJA - uniborst

Naši predlogi so sledeči:

1. Celotno območje gozdnega kompleksa Udin boršt naj pridobi na prvi stopnji poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot. Celotno območje Udin boršta je namreč naravna vrednota državnega pomena ident. št. 1878 Udin boršt – osameli kras. Poleg navedene vrednote pa o izjemni naravni dediščini Udin boršta govori tudi dejstvo, da je na njegovem območju zabeleženih še 20 drugih naravnih vrednot (19 lokalnega in 1 državnega pomena), med njimi tudi zavarovan gozdni rezervat Kriva jelka. Ker glede na Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo „poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, zavarovana območja ter izjemna drevesa v gozdnem prostoru,“ menimo, da je dodelitev funkcije varovanja naravnih vrednot gozdnemu kompleksu Udin boršt smiselna in potrebna.

2. Zaradi izjemno poudarjene socialne funkcije Udin boršta predlagamo, da se na območju s to funkcijo (1) v širšem pasu ob pohodnih poteh pušča drevje, da doseže zelo visoko starost in večjo debelino, (2) da se sečni ostanki odstranijo v območju desetih metrov levo in desno od pohodnih poti, (3) da se vzpostavi površine sestojev, kjer bo proizvodna doba daljša – za povečanje deleža starega, debelega drevja, ter (4) da se prepove lovljenje prostoživečih živali.

3. Celotno območje gozdnega kompleksa Udin boršt naj pridobi funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, saj kot pomemben otok sredi kmetijske in urbanizirane krajine zagotavlja življenjski prostor rastlinskim in živalskim združbam, tudi številnim redkim in ogroženim vrstam (pikčastoplodni šaš, gozdni jereb, beloprsi jež, zelena žaba, planinski pupek, kanja, kragulj, veliki studenčar, jamski hrošči, netopirji,…). Njegova posebnost so raznoliki gozdni habitatni tipi, ki se pojavljajo malopovršinsko ob potokih in zamočvirjenih predelih v dolinah ter na njihovih strmih pobočjih. Nekateri od njih so prednostni. Tako je Zavod za varstvo narave Kranj v Strokovnem predlogu za zavarovanje Udin boršta (2009) zapisal: „Poleg značilnih geomorfoloških oblik daje pomen Udin borštu strnjen kompleks gozda s poudarjenim pomenom biotske raznovrstnosti sredi urbanizirane in kmetijske krajine. Naravovarstveni pomen in vrednost območja povečujejo tri ekološko pomembna območja, prisotnost habitatnih tipov, med katerimi so nekateri prednostni in nekatere redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste.“ Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti oziroma vzpostavljanja primernih habitatov za živalske vrste, predlagamo, da se določijo ekocelice (prepuščanje posameznih dreves in manjših skupin drevja staranju in naravnemu razkroju) oziroma da se njihovo število poveča.

4. Na njegovem južnem delu (odseki št. 06169, 06166, 006168, 006167, 006245, 006244, 06179, 06230, 06231, 06232, 06233) naj se ohranijo že obstoječe funkcije na ravni prve stopnje poudarjenosti: rekreacijska, zdravstveno-higienska, klimatska in estetska funkcija.

5. Ker so nižinski gozdovi s prevladujočim borovjem na območju kranjske občine zelo redki in da Udin boršt v tem oziru nudi sprehajalcu edinstveno izkušnjo, predlagamo, da bi bili načrti za Udin boršt (ali vsaj njegov južni del s socialno funkcijo) usmerjeni k ohranitvi nadpovprečnega deleža borovja.

udiboršt1

Podpisniki peticije in društvo upamo, da bodo naši predlogi upoštevani. Želimo si, da bi pristojni organi, torej tudi Zavod za gozdove, prepoznali visoko ekološko in socialno vrednost Udin boršta, ter da bi njegov režim gospodarjenja za obdobje 2022-2031 zasnovali z zavedanjem o pomenu, ki ga ta gozd ima za prebivalce Gorenjske in osrednje Slovenije, in z odgovornostjo do vloge, ki jo gozdovi imajo v boju proti podnebnemu segrevanju in vse bolj perečem izginjanju živalskih ter rastlinskih vrst. Gozdnogospodarski načrti za naslednjih 10 let morajo imeti bolj kot kadarkoli prej pred očmi širšo funkcijo gozdov in v tem smislu ciljati visokoleteče, saj bodo v nasprotnem primeru vse podnebne in okoljske strategije (na evropski ter svetovni ravni) o zmanjšanju toplogrednih plinov in obnovi biotske raznovrstnosti obsojene le na prazne besede.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Mednarodni dan biološke raznovrstnosti


Letošnja tema mednarodnega dneva biološke raznovrstnosti je

“Mi smo del rešitve”

Unescova medsektorska strategija za biotsko raznovrstnost temelji na treh stebrih: obnoviti odnos med človekom in naravo ter obnoviti ekosisteme; ohraniti harmonijo naših ekosistemov; in okrepiti moč mladosti. Hrbtenica te strategije so mesta, ki jih je določil Unesco (1.121 svetovne dediščine, 714 biosfernih rezervatov in 161 globalnih geoparkov), ki pokrivajo 6% zemeljske kopne mase in so ključna področja, kjer se ljudje naučijo živeti v sožitju z drugimi živimi vrstami in si izmenjujejo izkušnje. v dobro vseh.

Metulj | Ars Infinitum

Biotska raznovrstnost je živo tkivo našega planeta. Podpira dobro počutje ljudi v sedanjosti in prihodnosti, njegovo hitro upadanje pa ogroža tako naravo kot ljudi. Glede na poročilo o globalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki ga je leta 2019 objavila Medvladna znanstveno-politična platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) pri Unescu, so glavni globalni dejavniki izgube biotske raznovrstnosti podnebne spremembe, invazivne vrste, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in urbanizacija. Globalno poročilo je pokazalo odgovornost človekovih dejavnosti za izgubo biotske raznovrstnosti, ki je za kopenske ekosisteme znašala 75%. Ta ocena je tudi pokazala, da obstajajo rešitve in da še ni bilo prepozno za ukrepanje.

Za zaustavitev ali zaustavitev tega upada je bistveno spremeniti vloge, ukrepe in odnose ljudi z biotsko raznovrstnostjo. Obstaja veliko rešitev: Unescove raznolike mreže, programi in partnerji so opazili pozitivna in navdihujoča semena sprememb po vsem svetu. Unesco države članice in njihove ljudi spremlja tudi pri njihovih prizadevanjih za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti z razumevanjem, vrednotenjem, varovanjem in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti.

Zdaj je čas, da si prizadevamo za biotsko raznovrstnost! Združeni narodi so 22. maj razglasili za mednarodni dan biološke raznolikosti (IDB) za povečanje razumevanja in ozaveščenosti o vprašanjih biotske raznovrstnosti.

Ta mednarodni dan je del leta 2020, ki je opredeljeno kot dobro leto za biotsko raznovrstnost, pri čemer so načrtovani pomembni dogodki (in za večino preloženi na kasnejši datum), kot so Svetovni kongres za ohranjanje IUCN, 15. konferenca pogodbenic (COP15) Konvencije o biološki raznovrstnosti ali Forum ZN o biotski raznovrstnosti.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO MOBILNE BANKE

QR CODA ČLANARINA AAG

v AAG smo uspešno zaključili projekta E-voziček: Dimenzioniranje e – pogonov za poklicne šole – invalidski vozički


E-VOZ22

V maju 2021 smo v AAG , kljub omejitvam zaradi epidemije, zaključili še z enim v seriji ozaveščevalno –izobraževalnih projektov na področju trajne mobilnosti, s katerimi skušamo ciljnim skupinam približati koncept trajne in e-mobilnosti.

V dvoletnem izobraževalnem projektu, ki sta ga poleg AAG sofinancirala tudi Okoljski sklad RS ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe, je sodelovalo več kot 15 srednjih tehniških in družboslovnih šol iz celotne Slovenije, v vse aktivnosti projekta pa je bilo vključenih čez 600 dijakov in učiteljev ter mentorjev strokovnih učnih programov.

Cilj projekta je poleg dviga ozaveščenosti o pomembnosti in nujnosti uveljavitve trajne mobilnosti tudi seznaniti, usposobiti in izobraziti dijake srednjih tehniških šol za načrtovanje in ravnanje z različnimi vozili na električni pogon in ne samo z električnimi avti. Še posebej zaželjeno je poznavanje električnih vozil – invalidskih vozičkov, na katerih lahko inovacije in predelava prinese lažjo uporabo in večje zadovoljstvo tudi njihovim uporabnikom – invalidom.

E-VOZ20e-voz12

e-voz11e-voz13

Tokrat so se dijaki še posebej izkazali. V okviru usposabljanja so predelali in nadgradili invalidske vozičke svojih sošolcev, prijateljev ali drugih mladih, ki jih je bodisi bolezen ali pa nesreča prikrajšala za normalno mobilnost. Tako so na primer zamenjali stare svinčene akumulatorje z novimi litijevimi baterijami, nadgradili vozek z električnimi priključki ali pa celo dogradili senčno streho z vgrajenimi fotovoltaičnimi paneli.

Tako je, med drugim, svojo izkušnjo s predelanim invalidskim vozičkom opisal tudi Gal Skuk:

»S predelavo vozička sem zelo zadovoljen. Še največ veselja imam z novim akumulatorjem, ki mi omogoča hitrejšo vožnjo po klancu navzgor, pri kateri zlahka dosegam hitrost 11 km/h, kar je velika razlika od prejšnjih 9 km/h. Velika prednost novega akumulatorja je tudi njegova vzdržljivost, saj z njim lahko prevozim daljšo razdaljo, kljub manj pogostemu polnjenju.

Velika pridobitev je tudi možnost polnjenja telefona, računalnika ter drugih naprav, saj mi omogoča svobodno gibanje ob uporabi pripomočka med polnjenjem.

Gretja sedežev sem se sprva najbolj bal, saj sem mislil, da bo vplivalo na udobno sedenje. K sreči temu ni tako in v hladnih zimskih dneh mi pride zelo prav«.

E-VOZ21

V AAG smo veseli in ponosni, da imamo v Sloveniji take mlade, ki jim poleg želje do pridobivanja znanja veliko pomeni tudi skrb do okolja (skozi nove tehnologije) in tudi sočutje do tistih, ki potrebujejo pomoč. Zato še enkrat hvala vsem deležnikom in sofinancerjem projekta, hkrati pa se veselimo novih projektov.

e-voz3e-voz14

e-voz2e-voz1

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

NA JESENICAH ZOPET POTREBNO PREKUHAVANJE VODE


slap peričnik

Prebivalci Jesenic smo bili 18.05.2021 preko medijev obveščeni, da zaradi obilnih padavin voda iz vodovoda “PERIČNIK” motna in jo je potrebno pred uporabo v prehranske namene preventivno prekuhavati ker se je zaradi povišane motnosti dezinfekcija začasno ustavila.  Da je pitna voda primerna za prehranske namene morajo na Jesenicah na območjih Mejnega platoja, Hrušice, Podmežakle in Jesenic, do vključno Tomšičeve ulice (velja za vse ulice in naselja do Slovenskega Javornika), vodo prekuhavati vsaj 3 minute.

Taka obvestila dobivamo vse pogosteje, zato je AAG je občini na sestanku z Županom, že pred časom predlagal rešitev, da bi pri vodnem viru Peričnik postavili ultrafitracijo, ki bi surovo vodo prefiltrirali v čisto. Od Župana smo dobili odgovor, da bodo najprej poizkusili z drugimi rešitvami. Res je, da je postavitev ultrafiltracije drago, res pa je tudi, da je najdražje človeško zdravje. Na občini očitno ne vedo, da je čista pitna voda za vse državljane Slovenije ustavna pravica in ne dobra volja občinske politike. Z ultrafiltracijo uspešno čistijo vodo med drugimi tudi v Rižanskem vodovodu Koper.


My beautiful picture
eko patrulja KRAS

eko patrulja KRAS9eko patrulja KRAS3

Foto AAG: AAG organizira za učence 2. triade osnovnih šol izlet z eko-patruljo na vodonosnikih Slovenske Istre. Na koncu pa kot primer pravilne priprave čiste pitne vode iz motne, obiščemo Vodarno Rižanskega vodovoda, kjer po ultrafiltreaciji surovo vodo pošljejo v vodovodno omrežje. V vodarni z učenci analiziramo stanje vode, pred in po ultrafiltraciji.

Mesto Jesenice nima niti rezervnega vodnega vira, ki bi nadomestil dotrajan vodovod iz Peričnika, lahko pa bi se uporabil tudi v primerih izpada glavnega in drugih vodnih virov v mestu Jesenice.

KAJ JE ULTRAFILTRACIJA?

Ultrafiltracija je metoda ločevanja snovi z uporabo membran z velikostjo por v razponu od 0,1-0,001 mikrona. Z ultrafiltracijo odstranijo snovi z visoko molekulsko maso, koloidne materiale ter organske in anorganske polimerne molekule, od molekul z nizko molekulsko maso organskega izvora in ionov kot so natrij, kalcij, magnezijev klorid in sulfat . Ker se odstranijo le molekule z visoko molekulsko maso, je razlika v osmotskem pritisku po površini ultrafiltracijske membrane zanemarljiva, zato že aplikacija nizkih tlakov zadošča za doseganje visoke stopnje pretoka skozi membrano. Pretok skozi membrano je opredeljen kot količina prepuščene tekočine, ki je proizvedena na enoto površine membrane na časovno enoto. Na splošno je tok izražen v enoti »litri na kvadratni meter na dan« (GFD) ali »kubični metri na kvadratni meter na dan«.

Ultrafiltracija je, tako kot reverzna osmoza, proces ločevanja na osnovi navzkrižnega toka. Pri tej metodi vhodne tekočine tečejo vzdolž membranske površine, s čimer proizvajajo dva manjša toka. Tok tekočine, ki prihaja skozi membrano imenujemo permeat. Vrsta in količina snovi, ki ostane v permeatu, je odvisna od lastnosti membrane, pogojev delovanja in kakovosti vhodne tekočine. Drugi tok je tisti, ki ne preide membrane in se imenuje koncentrat. Postopno postaja bolj koncentriran s tistimi snovmi, ki ne prehajajo membrane. V takšni ločitvi na osnovi navzkrižnega toka, membrana sama po sebi ne deluje kot zbiralec ionov, molekul, ali koloidov, ampak predstavlja zgolj oviro za prej naštete vrste.

Ultrafiltracijsko ločevanje se uporablja v industriji in v raziskavah za čiščenje in koncentracijo makromolekulskih (103-106 Da) raztopin, zlasti beljakovin. Ultrafiltracijske membrane lahko dosegajo izjemno velike pretoke, vendar se v praksi pretok po navadi giblje med 50 in 200 GFD pri delovnem tlaku približno 50 psig, kar je še vedno zelo veliko v primerjavi z reverzno osmozo, kjer je membranski pretok med 10-30 GFD ob 200-400 psig. Ultrafiltracija se bistveno ne razlikuje od mikrofiltracije in nanofiltracije, razen glede velikosti molekul, ki jih zadrži. Ločevanje z ultrafiltracijo je podvrženo koncentracijski polarizaciji.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Bi bila rešitev ultrafiltracija

V okoljski organizaciji Alpe Adria Green predlagajo uvedbo ultrafiltracije na vodnem viru Peričnik.

Jesenice – V začetku minulega tedna so občani Jesenic ponovno dobili obvestilo javnega komunalnega podjetja Jeko, da je vodo iz vodovodnega sistema Peričnik treba preventivno prekuhavati. To se v zadnjem obdobju dogaja zelo pogosto, ob vsakem deževju, kar med občani povzroča čedalje več nejevolje. Iz vodovodnega sistema Peričnik se namreč s pitno vodo oskrbuje velik del občine od mejnega platoja, Hrušice, Podmežakle, Jesenic do vključno Tomšičeve ulice.

Zaradi problematike so v jeseniški okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) predlagali uvedbo ultrafiltracije, ki bi surovo vodo prefiltrirala v čisto. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, z ultrafiltracijo uspešno čistijo vodo med drugim tudi v Rižanskem vodovodu Koper.

»Res je, da je postavitev ultrafiltracije draga, res pa je tudi, da je najdražje človeško zdravje. Na občini očitno ne vedo, da je čista pitna voda za vse državljane Slovenije ustavna pravica in ne dobra volja občinske politike,« je oster Bernard.

V javnem komunalnem podjetju Jeko so potrdili, da je ob močnih nalivih motnost vode iz zajetja Peričnik povišana in jo je zato treba preventivno prekuhavati. Problema se zavedajo, opravljajo redno vzdrževanje na zajetju in na omrežju, da bi preprečili vdor onesnažene vode v sistem. Poleg tega trenutno potekajo hidrogeološke analize, na osnovi katerih bodo predlagali strokovne ukrepe za ureditev zajetja.

Občina Jesenice pa je v letošnjem proračunu zagotovila tudi sto tisoč evrov za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo vodohrana in obnove zajetja Peričnik, s katero se bo prijavila na razpis za sofinanciranje v sklopu finančne perspektive 2020 – 2027.

Glede uvedbe ultrafiltracije v Jeko oziroma na Občini Jesenice še niso sprejeli odločitve, gre pa za veliko investicijo, vredno od dva do tri milijone evrov.

So se pa odločili, da bodo predvidoma do prihodnjega poletja opustili kloriranje pitne vode iz sistema Peričnik in uvedli UV-dezinfekcijo, ki je uporabnikom bolj prijazna metoda. Občina Jesenice je tako že naročila izdelavo projektne dokumentacije za vgradnjo. Vendar pa poudarjajo, da to ne bo rešilo problema motnosti, za kar bo potrebna že omenjena temeljita sanacija zajetja.

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Stop onesnaževanju zraka, vode in tal v EU


The little girl embraces a trunk of a big tree

Evropska komisija je 12.05.2021 sprejela akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki je ključni rezultat evropskega zelenega dogovora in glavna tema letošnjega Zelenega tedna EU. V načrtu je določena celostna vizija za leto 2050, tj. svet, v katerem je onesnaževanje zmanjšano na raven, ki ni več škodljiva za zdravje ljudi in naravne ekosisteme, predstavljeni pa so tudi ukrepi za uresničitev tega cilja. Načrt povezuje vse ustrezne politike EU za boj proti onesnaževanju in njegovo preprečevanje, poseben poudarek pa daje uporabi digitalnih rešitev za boj proti onesnaževanju. Predvideni so pregledi ustrezne zakonodaje EU, da se ugotovi, kje so še vrzeli in kje je potrebno boljše izvajanje za izpolnjevanje pravnih obveznosti.

Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Cilj zelenega dogovora je zdrav planet za vse. Toda da bi ljudem in planetu zagotovili okolje brez strupov, moramo ukrepati takoj. Ta načrt bo usmerjal naša prizadevanja. Obstoječe zelene tehnologije lahko pomagajo zmanjšati onesnaževanje in ponudijo nove poslovne priložnosti. Evropska prizadevanja za okolju prijaznejšo, pravičnejšo in bolj trajnostno obnovo gospodarstva morajo prispevati tudi k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja.“

Evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: „Onesnaževanje okolja negativno vpliva na naše zdravje, sploh na zdravje najranljivejših in socialno prikrajšanih skupin, poleg tega je eden od glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti. EU ima več razlogov kot kdaj koli doslej, da prevzame vodilno vlogo v svetovnem boju proti onesnaževanju. Z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje bomo ustvarili zdravo življenjsko okolje za Evropejce in Evropejke, prispevali k odpornemu okrevanju ter spodbudili prehod na čisto, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo.“

Akcijski načrt določa ključne cilje za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja pri viru v primerjavi s trenutnim stanjem. Ti cilji bodo EU usmerjali na poti do zagotovitve zdravega planeta za zdrave ljudi do leta 2050 in vključujejo:

  • izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za 55 %,
  • izboljšanje kakovosti vode z zmanjšanjem količine odpadkov, plastičnih odpadkov v morju (za 50 %) in mikroplastike, ki se sprošča v okolje (za 30 %),
  • izboljšanje kakovosti tal z zmanjšanjem izgub hranil in uporabe kemičnih pesticidov za 50 %,
  • 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost,
  • 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu,
  • znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov in zmanjšanje ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.

V načrtu je določenih več vodilnih pobud in ukrepov, ki vključujejo:

  • tesnejšo uskladitev standardov kakovosti zraka z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije,
  • pregled standardov kakovosti vode, vključno z rekami in morji v EU,
  • zmanjšanje onesnaževanja tal in spodbujanje obnove,
  • pregled večjega dela zakonodaje EU o odpadkih, da bi se prilagodila načelom čistega in krožnega gospodarstva,
  • spodbujanje ničelnega onesnaževanja zaradi proizvodnje in potrošnje,
  • predstavitev prikaza zelenih dosežkov v regijah EU za spodbujanje ničelnega onesnaževanja na ravni regij,
  • zmanjšanje neenakosti v zdravju, nastalih zaradi trenutno nesorazmernega deleža škodljivih vplivov na zdravje, ki prizadene najranljivejše skupine,
  • zmanjšanje onesnaževalnega odtisa EU zunaj njenih meja z omejitvijo izvoza proizvodov in odpadkov s škodljivimi in strupenimi učinki v tretje države,
  • ustanovitev živih laboratorijev za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje,
  • okrepitev središč znanja EU za ničelno onesnaževanje in povezovanje deležnikov v okviru deležniške platforme za ničelno onesnaževanje,
  • strožje izvrševanje ničelnega onesnaževanja v sodelovanju z okoljskimi in drugimi organi.

Ta načrt je skupaj z lani sprejeto trajnostno strategijo za kemikalije podlaga za uresničevanje cilja EU glede ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov. Skladen je s cilji EU glede podnebne nevtralnosti, zdravja, biotske raznovrstnosti in učinkovite rabe virov, prav tako pa nadgrajuje pobude na področju energije, industrije, mobilnosti, prehrane, krožnega gospodarstva in kmetijstva. 

Letošnji Zeleni teden EU, največji letni dogodek na področju okoljske politike, ki bo potekal med 1. in 4. junijem, bo državljankam in državljanom iz vse EU omogočil, da na osrednji konferenci v Bruslju, na spletu ali na enem od več kot 600 partnerskih dogodkov razpravljajo o številnih vidikih ničelnega onesnaževanja.

Ozadje

Onesnaževanje je največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi. Ljudje, ki živijo na bolj prikrajšanih območjih, so pogosto bližje onesnaženim ali zelo prometnim območjem. Okolje brez strupov je ključno tudi za zaščito naše biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Onesnaževanje je namreč eden od glavnih razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti, saj zmanjšuje zmožnost ekosistemov za zagotavljanje storitev, kot sta sekvestracija ogljika ter dekontaminacija zraka in vode.

V nedavnem poročilu Evropske agencije za okolje o zdravju in okolju je navedeno, da je v EU vsako leto več kot 400 000 prezgodnjih smrti (tudi zaradi rakavih obolenj) mogoče pripisati onesnaženosti zunanjega zraka, 48 000 primerov ishemične bolezni srca in 6,5 milijona primerov kroničnih motenj spanja pa hrupu, kar ne vključuje drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati obema vzrokoma.

EU je že določila številne cilje v zvezi z onesnaževanjem. Obstoječa zakonodaja o zraku, vodi, morskem okolju in hrupu določa cilje za kakovost okolja, številni zakoni pa obravnavajo vire onesnaževanja. Poleg tega je Komisija v strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost napovedala nekatere splošne cilje za zmanjšanje izgub hranil in uporabe pesticidov, ki naj bi prispevali k uresničitvi naših ciljev glede biotske raznovrstnosti.

Več informacij

Sporočilo „Akcijski načrt EU: za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal“

Vprašanja in odgovori o akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal

Informativni pregled „2050: zdrav planet za vse“

Delovni dokument služb Komisije „Digitalne rešitve za ničelno onesnaževanje“

Delovni dokument služb Komisije: „Okviru spremljanja in napovedovanja naproti za uresničitev cilja ničelnega onesnaževanja“

Spletna stran o akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje

Zeleni teden EU 2021 na temo ničelnega onesnaževanja

VIR: https://ec.europa.eu/slovenia/news/zero-pollution-action-plan_sl

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Iščejo prostovoljce z dobrim nosom


SPLETNO UREDNIŠTVO PRIMORSKI DNEVNIK – ITALIJA

Skušali bodo razumeti izvor smradu, nad katerim se pritožujejo v Štandrežu

ŠTANDREŽ

Ptičji pogled na Štandrež (ARHIV)

Goriška občina in deželna okoljska agencija Arpa iščeta prostovoljce, ki jima bodo pomagali pri ugotavljanju izvora smradu, nad katerim se v Štandrežu pritožujejo kar nekaj časa. Domačini opozarjajo, da v vasi vse bolj pogosto smrdi po katranu, vendar doslej še niso ugotovili, od kod prihaja neznosen vonj. Predstavniki skupine EkoŠtandrež in zveze Legambiente sta na težave opozorili občinsko upravo, ki je v ponedeljek sklicala srečanje, na katerem so bili navzoči tudi predstavniki agencije Arpa in zdravstvenega podjetja Asugi.

»Pred leti smo prosili za pomoč krajane v Svetogorski četrti, kjer je bilo kar nekaj težav z neprijetnimi vonjavami. Takratno preverjanje je bilo eksperimentalne narave, vendar se je tako dobro obneslo, da ga je agencija Arpa zatem izkoristila za druge podobne primere,« pojasnjuje goriški občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da tudi v Štandrežu kličejo na pomoč domačine. »Na srečanju smo se pogovorili s predstavniki skupine EkoŠtandrež in zveze Legambiente, ki so nas opozorili na težave in na katere seveda računamo tudi pri iskanju prostovoljcev za ugotavljanje izvora smradu. Preverjanje bo trajalo vsaj tri mesece, verjetno tudi več, saj so nas krajani opozorili, da je v zimskih mesecih problem bolj pereč. Kakorkoli, prostovoljci bodo dobili polo, v katero bodo vpisali dan in uro, ko začutijo smrad. Ob tem ga bodo tudi opisali, saj je človeški nos v tem primeru boljši od tehnologije. Ko bomo zbrali dovolj podatkov, bomo lahko bolje določili območje, kjer je smrad razširjen, nakar bomo lahko enostavneje preverjali, kaj bi ga lahko povzročalo,« pojasnjuje Del Sordi.

V društvu EkoŠtandrež so nad korakom naprej v reševanju težav s smradom zelo zadovoljni. Sočasno pozivajo domačine, naj sodelujejo pri projektu. Dobro bi bilo, da bi prostovoljci živeli na čim večjem območju Štandreža in tudi Rojc, saj bi tako boljše ugotovili, do kam sega smrad. Kdor želi sodelovati kot prostovoljec pri ugotavljanju izvora smradu, lahko naveže stik s skupino EkoŠtandrež oz. lahko pošlje sporočilo na naslov okoljskega urada goriške občine ambiente@comune.gorizia.it. Skupina EkoŠtandrež se je v prejšnjih tednih postavila v stik tudi s Civilno iniciativo (AAG), ki si prizadeva za umik asfaltne baze iz Vrtojbe, od koder se med pripravo asfalto širi neznosen smrad po katranu. Ali sega tudi do Štandreža, doslej še ni bilo ugotovljeno. Mogoče bo dvom razčiščen ravno s pomočjo bodočih štandreških prostovoljcev z dobrim nosom …

primorski-goriška2

Župan Občine Šempeter-Vrtojba, Milan Turk, pozdravlja prizadevanja deželne okoljske agencije Arpa, Goriške občine ter tamkajšnjih okoljevarstvenikov, da se razišče izvor smradu, ki moti prebivalce Štandreža. »Osebno sicer mislim, da smrad, ki ga zaznavajo, ne prihaja z naše smeri. Za to smo predaleč, vendar tega ne izrecno trdim. Veseli pa me, da bodo to preverili,« je za Primorski dnevnik povedal Turk.

Smrad, ki ga zaznavajo Štandrežci, bi po njihovem mnenju lahko prihajal tudi z druge strani meje, iz asfaltne baze v Vrtojbi, ki je v lasti novogoriškega Kolektorja CPG. Vrtojbenci namreč že leta tožijo zaradi nevzdržnih vonjav, ki prihajajo iz obrata, kadar tam pripravljajo asfalt, motita jih tudi hrup in prah. Pred nekaj leti so ustanovili civilno iniciativo, ki si prizadeva za izselitev asfaltne baze iz njihovega okolja, saj je postavljena v neposredno bližino stanovanjskih hiš. S problematiko so se obrnili tudi na pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Lastniki obrata so že večkrat pojasnili, da imajo za delovanje vsa potrebna dovoljenja ter da bi selitev prišla v poštev le, če se najde nadomestno lokacijo nekje na območju Posočja.

Prizadevanja civilne iniciative podpira tudi občina. Župan Milan Turk je problematiko predstavil minuli teden na zadnji seji sveta severnoprimorske regije in omenil tudi možnost, ki so jo pretresali na enem od občinskih svetov: selitev asfaltne baze na lokacijo ob Soči med Volčami in Tolminom, kjer se nahaja separacija gramoza, potrebnega za izdelavo asfalta. Vendar se s tem ne strinjajo tamkajšnji prebivalci, proti so tudi vsi tisti, ki se ukvarjajo s turizmom in ribolovom. Tolminski župan Uroš Brežan je na seji sveta regije ponovil že znano stališče tamkajšnje lokalne skupnosti: širitvi dejavnosti na separaciji odločno nasprotujejo, saj asfaltna baza ne sodi v trajnostno naravnano okolje.Župan Milan Turk nam je včeraj povedal še, da bodo na občini nadaljevali s prizadevanji, da se najde druga lokacija v Posočju, ki ne bi bila moteča za domačine in ki bi ustrezala potrebam podjetja, vendar se zaveda, da se zadeva ne bo uredila »čez noč«.

Pripis AAG: Konec meseca maja smo sklicali sestanek v Vrtojbi za skupno z CI Vrtojba, društvom EkoŠtandrež in AAG za skupno delovanje v zvezi smradu na tem območju.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Pripombe AAG na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah OPN Občine Kamnik št.3


V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave smo skupaj s Civilno iniciativo Kamnik v zakonitem roku, na podlagi javnega povabila,  poslali pripombe na  Odlok o spremembah in dopolnitvah OPN Občine Kamnik.

strahovica1

Foto: AAG – kamnolom Stahovica

V AAG imamo naslednje zahteve, pomisleke in pripombe v zvezi s predlaganim odlokom:

1. Na javni predstavitvi nas je občina Kamnik pozvala, da podamo pripombe tudi v pisni obliki. 

Občino Kamnik prosimo, da pri pripravi dokončnega akta upošteva tudi sledeče pripombe, ki smo jih podali že na javni razgrnitvi v prostorih Občine Kamnik dne 21.4.2021.

Širitev dejavnosti kamnoloma – Grohat ter izkoriščanje mineralne snovi vpliva na tri bistvene sestavine okolja, ki bodo močno vplivali na obstoječe stanje in kvaliteto življenja tako vseh občanov Kamnika kot prebivalcev področja, na katerega neposredno vpliva delovanje kamnoloma. Že obstoječa situacija je za prebivalce vplivnega območja kamnoloma dolgoročno nevzdržna, zato so že večkrat poizkušali najti skupne rešitve z lastnikom kamnoloma z namenom omilitve vplivov na okolje, vendar žal neuspešno. Predvsem ljudje, ki živijo v neposredni bližini kamnoloma, trpijo vsakodnevne posledice obratovanja kamnoloma – hrup, povečan tovorni promet, tresljaji, prašenje- kar negativno vpliva tako na njihovo zdravje kot tudi na njihovo premoženje. Namen širitve področja kamnoloma kljub drugačnim zagotovilom predstavlja podaljšanje in potencialno tudi poslabšanje takšnega stanja.

Omilitveni ukrepi, ki jih predvideva predmetni odlok, ne zadoščajo za odpravo ali izboljšanje tega stanja, kar negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Tudi okoljsko poročilo, ki ga je pripravilo Zavita svetovanje d.o.o. kot elaborat za pripravo projektne naloge za širitev kamnoloma ugotavlja korenite posege tako na področje narave kot tudi okolje. Sami jih sicer ocenjujejo kot nebistvene, kar pomeni, da naj bi predvideni omilitveni ukrepi zadoščali proti negativnim vplivom na okolje in naravo.

kamnolom-v-stahovici

Foto: AAG – kamnolom Stahovica

2. Vplivi na naravo

Predvidena širitev kamnoloma na področje zaščitenih habitatov in vrst. S SD OPN 3 je predviden poseg v posebno območje varstva Grintavci (SI5000024) in ekološko pomembno območje 11300 Kamniško – Savinjske Alpe. V novo nastali EUP je tudi del POO Stahovica – Melišča (SI3000043). Na območju obstoječega posega se nahaja tudi naravna vrednota 5320 Stahovica – nahajališče kalcita in apnenca.

Poseg predviden v okviru izvedbe SD OPN Kamnik 3 pomeni zmanjšanje površine posebnega območja varstva Grintovci (SI5000024) za 20,05 ha, kar pomeni 0,063% površine cone planinskega orla, 0,08% površine cone črne žolne in 0,85 % površine cone malega muharja.

To pomeni, da se sedanje področje kamnoloma, ki je bilo na sami meji območja Natura 2000 širi tudi neposredno na sam teritorij območja. Poleg tega pa seveda sama dejavnost vpliva tudi posredno precej dlje na sam teritorij območja, kar pomeni da razne emisije v obliki hrupa in tresljajev negativno vplivajo na zaščitne vrste na tem območju.

Prav tako širjenje kamnoloma posega tudi v kvaliteto tal in gozda samega. Že v postopkih raziskav na področju novega področja kamnoloma stanje na terenu kaže, da je prišlo do velikih golosekov ter posledično tudi do nevarnosti plazenja tal predvsem proti področju potoka Gohati potok. Potok je eden izmed delov povirja Kamniške Bistrice in tudi del VVO Ivrje.

3. Vplivi na VVO Ivrje

Na območju pobude za spremembo namenske rabe se nahaja vodovarstveno območje vodnega vira Iverje, ki je zavarovan z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje (Ur. l. SRS, št. 3/86). Voda iz zajetja Iverje oskrbuje vodooskrbna sistema Iverje Kamnik in Iverje Komenda in je eno izmed 2 najbolj pomembnih vodnih virov za celotno Občino Kamnik.

Že v preteklosti je prišlo do določenih težav, s katerimi je bil ogrožen vodni vir Ivrje. Ne samo prisotnost kamenine v vodi ( voda je belo obarvana) temveč tudi umik vodostaja v nižje plasti kot posledica določenih geoloških premikov sta bili že dokazani dejstvi. Zakaj je prišlo do teh pojav kljub opozorilom pristojnim službam Občine Kamnik do danes ni pojasnjeno – izključeni niso niti vplivi posledic miniranja v kamnolomu.

Analiza verjetnih scenarijev obratovanja kamnoloma v Okoljskem poročilu opredeljuje precejšnje vplive na stanje in kvaliteto voda vodooskrbnega sistema Ivrje. V primeru nesreč in okvar mehanizacije je mogoče razlitje naftnih derivatov, olj , maziv ter kemikalij, potrebnih za miniranje in predelavo kamnine. V teh primerih je možno onesnaženje podzemne vode in pitne vode izvira Iverje kar ima lahko za posledico moteno oskrbo s pitno vodo za vodooskrbni sistem Iverje Kamnik in Iverje Komenda.

strahovica kamnolom

Foto: AAG – kamnolom Stahovica

4.  Vplivi na okolje

Emisije hrupa zaradi vrtanja, razstreljevanja in manipulacij, predelave in transporta odkopanega materiala na območju širitve kamnoloma lahko vplivajo na obremenitev bivalnih območij s hrupom in s tem na zdravje in počutje ljudi. V neposredni bližini obstoječega kamnoloma se nahaja kar nekaj bivalnih objektov. Kamnolom ima lahko negativen vpliv na počutje in zdravje ljudi zaradi povzročanja onesnaževanja zraka, emisij hrupa, vplivov na pitno vodo in zaradi povzročanja vibracij. Širitev kamnoloma bo pomenila nadaljevanje vplivov zaradi nadaljnjega povzročanja onesnaževanja zraka, emisij hrupa, vplivov na pitno vodo in zaradi povzročanja vibracij.

V AAG predlagamo, da se pred sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah OPN Občine Kamnik št.3 popravi in dopolni predlagan akt na način, da bodo upoštevani vse naše pripombe in da se dopolni predmetni odlok s dodatnimi omilitvenimi ukrepi, ki bodo zaščitili predvsem neposredno prizadete krajane področja Stahovica z namenom varovanja njihovega zdravja in zaščite njihovega premoženja.

Občini Kamnik tudi predlagamo, da izvede neposredni ogled in posvet s krajani najbolj prizadetih območij ter jim ponudi rešitve za nastale probleme zaradi izvajanja dejavnosti v kamnolomu.

Povezava:

Eko patrulja AAG: Kamnolom Strahovica

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

ČEZMEJNI POZIV: Ustavimo projekt gradnje drugega tira


Iz Italijanskega Boljunca poziv skupine posameznikov 2TIRailway italijanskim državljanom, Deželi FJK in rimski vladi, naj ukrepa za zaščito okolja

 

dolina-pri-trstu-boljunec-in-zacetek-doline-glinscice_z

»Še ni prepozno, da se oglasimo in da ustavimo projekt gradnje drugega tira, kakršen je.« To je poziv, ki ga skupina posameznikov 2TiRailway – za celovito novo ovrednotenje železnice Divača – Koper in železnic RS – prebivalce v pokrajini, italijanske državljane, Deželo FJK in rimsko vlado nasploh, z željo, da bi se jim v tej bitki za zaščito okolja pridružili in skupno prekinili milijardo (najbrž veliko več) vreden nevzdržen načrt.

Člana skupine Tomaž Štebe in Vili Kovačič sta pred boljunskim gledališčem Franceta Prešerna v družbi predstavnika Zelenih, občinskega svetnika dolinske občine Alena Kermaca predstavila svoj pogled na nepovratno škodo, ki jo gradnja drugega tira napoveduje okolju. Že nekaj let se skupina zavzeto posveča investiciji in o njej seznanja oz. poziva k razmisleku tako naslovnike v Sloveniji kot v Evropski uniji. »Pred tednom dni smo na ustavno sodišče vložili nov priziv, že tretji po vrsti. Gre za pritožbo za absolutno prednostno presojo ustavnosti in zakonitosti glede investicije drugega tira železniške proge Divača – Koper (2TDK), za takojšnjo ustavitev vseh dejanj, zaradi neskladij z akti in postopki za udejanjanje prava, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter varstvo najvišjega dobrega države in državljanov,« je pojasnil Štebe.

Vložitev priziva je potrebna, da preprečijo nepotrebna in nedopustna tveganja nepovratne, trajne škode v okolju ter družbenih in čezmejnih negativnih vplivov projekta, ki je povsem nezakonit, nestrokoven, zastarel in nesmiseln po njihovi oceni. Slednji je bil namreč zasnovan pred dvema desetletjema in prezrl je marsikateri predpis oz. EU direktivo, posledica tega je danes vsem na dlani – dolga trasa s številnimi tuneli (dvema daljšima 30 metrov pod zemljo) in viadukti ter izjemno tvegani poseg v gost podzemni kraški svet z jamami in vodooskrbnimi vodnimi bazeni.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL