e-novice AAG: HRAST 3/2021


E-NOVICE AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodMAREC/2021 /20LET 1474-Document1

This is the divider

EKO PATRULJA AAG v Kamnolomu Griža, podlaga za prijavo zasute kraške jame.

Kamnolom_Griža_jamski_vhod

V AAG smo s strani občanov ter Civilne iniciative Kamnolom Griža pri Rižani dobili 17.02.2021 dobili obvestilo da se na območju kamnoloma Griža pri Rižani, v Mestni občini Koper nahaja odprti vhod v jamo, katere lokacija je v zgornji tretjini, pod vrhom pridobivalnega  …Nadaljujte z branjem→

This is the divider

NOVI PREDLOG PORABE SREDSTEV PODNEBNEGA SKLADA 2021 – 2023

dimni plini

Do torka, 2. 3. 2021 je potekala javna razprava o novem predlogu programa porabe sredstev podnebnega sklada. Predlog porabe sredstev za podnebni sklad je zgrešil zakonsko določen namen, kakor ga opredeljujeta 128. in 129. člen ZVO. Iz opravljene analize ukrepov … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

VSEM ŽENAM IN DEKLETOM V ALPE ADRIA GREEN ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK!!!!

vrtnicaSo dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi;
so trenutki, ko je treba na novo začeti
in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.

Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš;
ta svet je lep, če nekoga rad imaš,
če stisneš roko komu, ki ga kaj boli;
ta svet je lep, če si človek do ljudi.
Tone Pavček

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Spletna platforma za evropsko okoljsko pravo – Enviromental applicable law online platform

sončni zahod

Izjava za javnost

Alpe Adria Green v okviru Okoljskega centra AAG zadnjih 5 let pospešeno izvaja brezplačno okoljsko pravno svetovanje za civilne iniciative in posameznike, ki se soočajo z okoljskimi problemi, nastalimi zaradi preteklih ali nameravanih prekomernih posegov v okolje… Nadaljujte z branjem→This is the divider

Vlada: Projekt oskrbe Istre s pitno vodo je državnega pomena

padez-potok1

 

STA 11. 03. 2021

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da je zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ki so pomembne za razvoj Slovenije, projekt ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo prostorska ureditev državnega pomena. Pri tem je predvidena uporaba vodnega zajetja Padež.

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Ali bomo po pandemiji imeli bolj zdrav ali bolan planet?

Ko se cepljenja proti COVID-19 vse bolj širijo, in ne da bi pri tem pozabili, da je pandemija še dolga, se je kljub temu treba spomniti, da imamo še vedno obstoječo težavo, ki se ni zmanjšala: poslabšanje okolja , in zlasti podnebne spremembe. Zdi se jasno, da bo svetovna … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EKO PATRULJA AAG – 03.03.2021 – Veliko odlagališče odpadkov v Klancu pod Kozino

odpadki v Klancu pod Kozino4

Krajanka  je AAG opozorila na veliko odlagališče odpadkov v Klancu pod Kozino, na začetku soteske Glinščice, desno od prvega slapu Glinščice, desno od mosta, po katerem pelje cesta do Klanca. Odlagališče se nahaja v občini Občina Hrpelje-Kozina.

Po naših informacijah ni bil s strani občine izdan …     Nadaljujte z branjem→

This is the divider

AAG EKO-PATRULJA PRIVEDLA DO PRIJAVE KRŠITEV ODLAGANJA GRADBENIH ODPADKOV V KAMNOLOMU GRIŽA, MESTNA OBČINA KOPER

clip_image003

Ekološka patrulja CI Kamnolom Griža pri Rižani in AAG je v 14.  marca 2021 opravila pregled na parcelah štev. 1707/106, 1707/107, 1707/50, 1707/123, 1707/137, 1707/124 in 3881 vse katastrska občina Kubed ter ugotovila naslednje:

– Na že omenjenih parcelah je odložen gradbeni material pripeljan na to območju v času, ko je Primorje d.d. iz Ajdovščine upravljala kamnolom in zato…Nadaljujte z branjem→This is the divider

PREJELI SMO: JAVNA RAZPRAVA BREZ REKLAME

Pokrajinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja je poskušal organizirati javno razpravo o drugi študiji o presoji vplivov na okolje dela bodoče tovarne pnevmatik kitajskega Linglonga v Zrenjaninu… Nadaljujte z branjem→This is the divider

Nova Uredba, ki jo predlaga MKGP, bo zaradi ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila!

Na spletni strani e-uprave je objavljen ter v medresorsko usklajevanje posredovan predlog spremembe Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Komentarji se lahko oddajo do 1.4.2021. Kot predlagatelj je navedeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S to spremembo bo ob…  Nadaljujte z branjem→This is the divider

AAG je postala nova članica čezmejne koalicijske mreže Citizens Take Over Europe

AAG je postala uradna članice povezovalne mreže Citizens Take Over Europe. Apolitična mreža, ki deluje na podlagi načel sodelovanja,.. Nadaljujte z branjem→

This is the divider

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB: DZ RS bo po hitrem postopku “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” obravnaval Predlog Zakona o o vodah

SAVA

Z gospodarskim razvojem in naraščajočim svetovnim prebivalstvom postajata kmetijstvo in industrija žejne, poraba vode pa intenzivna, da bi zadostila povpraševanju, so OZN opozorili pred svetovnim dnevom voda, ki ga bomo opazovali 22. marca. bolj neredno in prispeva k onesnaževanju…

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

kam greš, človek? – UČNE URE AGROTERORIZMA

Anton Komat – strokovni sodelavec pri UO AAG: Zaradi prenesenih škodljivcev in gensko spremenjenih patogenov nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo neki agens ogrozil pridelek na ogromnih površinah in povzročil hudo lakoto. Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Earth-Hour-logo-3

Letos poteka 10 leto odkar je je AAG priključil akciji “URA ZA ZELJO”. Akcija se je pričela 2007 leta v Sydneyju, ko so za eno uro ugasnili luči, zdaj pa je eno največjih svetovnih gibanj za okolje. Vsako leto v soboto v marcu za eno ugasnemo luči, pri tem dogodku sodeluje milijon ljudi v več kot 180 državah in ozemljih, pri čemer …Nadaljujte z branjem→This is the divider

Strokovno stališče AAG glede Pobude za DPN za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu,  je v zakonskem roku poslal na Ministrstvo RS za okolje in prostor pripombe na “Pobuda MOP za Državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva …Nadaljujte z branjem→

 

This is the divider

STALIŠČE AAG NA ČLANEK: MOK rešuje problematiko na območju IC Laze

26. 03. 2021 je Mestna Občina Kranj na svoji spletni strani objavila članek: MOK rešuje problematiko na območju IC Laze

Mestna občina Kranj je na novinarski konferenci predstavila zadnje aktivnosti in novosti v zvezi  z območjem IC Laze. Pred …

  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Letno poročilo AAG za leto 2020

glava aag

Poročilo o delu mednarodnega društva Alpe Adria Green za zaščito okolja in narave za leto 2020, ki v Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu na področju narave in na področju okolja in narave Nadaljujte z branjem→

This is the divider

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

Voda_skozi_kras_predstavitev_0_vzorec_DSC_0131

Svoje delovanje AAG financira tudi s pomočjo občanov preko dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi in tako zagotovite, da bo vaš denar namenjen zagotavljanju vaše in prihodnosti vaših otrok, da bodo živeli v čistem in zdravem okolju. Še do 31.05.2021 imate čas, da del dohodnine (1,0%) za 2020…  Nadaljujte z branjem→This is the divider

PLAČILO ČLANARINE AAG

Položnica članarina 2021-page-001

Za člane AAG letna članarina znaša 5 EUR.

Članarino lahko poravnate preko položnice ( KODA QR JE PRAVILNA!), spletne banke na TTR: SI56 3300 0000 6508 788

Članarino lahko preko plačate tudi preko PayPal.

PROSIMO VAS DA ČLANARINO PORAVNATE NAJKASNEJE DO 01.06.2021

Nadaljujte z branjem→This is the divider

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

This is the divider

E-NOVICE HRAST Hrastov list in plod - želodIZDAJA:

ALPE ADRIA GREEN  MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI DELUJE V SLOVENIJI V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVE

NASLOV ZA POŠTO: PREŠERNOVA 26, 4270 JESENICE, SLOVENIJA, EU;

PISARNA: CESTA BORISA KIDRIČA 37C, JESENICE, SLOVENIJA, EU

TEL. ŠT. MOBITEL: 051 311 450, E-POŠTA: INFO@ALPEADRIAGREEN.COM

SPLETNA STRAN: HTTPS://ALPEADRIAGREEN.WORDPRESS.COM/; HTTP://INFO630882.WIXSITE.COM/ALPEADRIAGREEN

TTR: SI56 3300 0000 6508 788

MAREC  2021

STALIŠČE AAG NA ČLANEK: MOK rešuje problematiko na območju IC Laze


26. 03. 2021 je Mestna Občina Kranj na svoji spletni strani objavila članek: MOK rešuje problematiko na območju IC Laze

Mestna občina Kranj je na novinarski konferenci predstavila zadnje aktivnosti in novosti v zvezi z območjem IC Laze. Pred kratkim je namreč prejela  rezultate vzorčenja in preiskave vode ter sedimenta s tega območja. Prejšnji teden pa je v ponovljenem postopku pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo 1. faze fekalne kanalizacije. Podžupan Janez Černe je na  njej med drugim tudi opozoril : »Civilna iniciativa in AAG imata seveda pravico do pritožbe, a upamo na njihovo konstruktivnost. Zavedati se moramo, da zamikanje izgradnje kanalizacije pomeni, da se ta potencialno onesnažena voda še naprej izliva v okolje. To odgovornost mora sprejeti AAG«.

20090226_1446

Za razjasnitev tega podajamo naslednjo izjavo za javnost:

1. Način komunikacije MOK:

Niti člani Civilne iniciative za zeleno Stražišče niti Alpe Adria Green nismo bili obveščeni o tiskovni konferenci MOK 26. 3. 2021. Povezavo na tiskovno konferenco smo dobili preko novinarjev; Na tiskovni konferenci so besedo dobili le občinski govorci in (v naprej prijavljeni) novinarji. Kot obiskovalec je bil prisoten tudi naš član UO AAG, ki je dobil besedo po posredovanju novinarja iz gorenjskega glasa, postili pa so mu povedati samo nekaj stavkov. Človek težko verjame, a leta 2021 institucija, ki naj bi zastopala javni interes, komunikacijsko ne more več niže. Čeprav je Alpe Adria Green stranski udeleženec v postopku ugotavljanja okoljske škode v Lazah, se mestni oblastniki niti enkrat (!) niso obrnili nanjo, kaj šele da bi se usklajevali glede najboljših mogočih rešitvah za sanacijo opustošenega območja. Stopnjujejo pa se skriti pritiski na CI za zeleno Stražišče, ki so v zadnjem času zrasli preko meja dostojnega.

Upoštevaje kronologijo stikov pa ni težko zaključiti, kdo je bil večni pobudnik sodelovanja in kdo je ves čas izključeval:

− aprila 2018 ekipa župana Trilarja poda zahtevek za gradbeno dovoljenje 1. faze fekalne kanalizacije. S tem požre VSE obljube o predstavitvi in t. i. usklajevanju s CI za zeleno Stražišče glede okoljskih standardov;

− sledi zahteva po zboru krajanov na Svetu KS Stražišče, ki ga člani Sveta zavrnejo (edini, ki je bila za sklic zbora, je bil Ciril Jereb);

− zato CI zbere 500 podpisov pod zahtevek (med katerimi je tudi rešitev z dvocevno kanalizacijo od izliva do izvira);

− občinska uprava se požvižga na statutarni rok treh mesecev, g. Trilar se izogne odgovornosti za solistično in tendenciozno rešitev MOK;

− nova občinska uprava šele 15. 1. 2019 skliče zbor krajanov pod skrajnimi varnostnimi ukrepi. Izločiti želijo novinarje (tudi take, ki so danes polni kritike na račun CI, in lastnike parcel, ki nimajo stalnega prebivališča v Stražišču);

− prisotni občani soglasno podprejo razširitev projekta MOK z dvocevno kanalizacijo in so PROTI kratkoročnim in kratkovidnim posegom v prostor;

− oblasti ključne predloge in nujne zahteve prebivalcev Laz in krajanov zavrnejo;

− na sestanku in v mestnem svetu občinske oblasti kmalu pozabijo na predvolilne obljube o selitvi najbolj spornih obratov iz Laz in zatrdijo, da je fekalna kanalizacija zadostna rešitev za Laze;

− od silnih »odprtih vrat« in »ponujenih rok« ostane en in edini sestanek v letu 2020, na katerega je bil član CI in AAG vabljen zgolj kot član KS. Na njega  pa se zgrnili nedostojni pritiski številnih predstavnikov mestne uprave (prvotna kvota je bila omejena – in zlorabljena), da bi vplivali na umik tožbe AAG zoper izdano gradbeno dovoljenje UE Kranj na Upravnem sodišču. Župan pol ure zamudi, prepove snemanje pogovora in po svojem ultimativnem govoru – odide. Dialog ga ne zanima, ko se potek bliža popolnemu fiasku, predsedstvo KS Stražišče brez mandata vseh članov KS ali predhodne razprave podpre parcialni občinski predlog reševanja kanalizacije. To dejanje je v nasprotju s plebiscitarno izglasovanim predlogom na zboru krajanov, ki ga podpre AAG, podpiše 500 krajanov in je okoljsko še sprejemljiv;

predsednika KS Stražišče in KS Bitnje sta izrekla na tiskovni konferenci, 26. 3. 2021, javno podporo projektu svojih krajevnih skupnosti. Za kaj takega vsaj predsednik KS Stražišče, g. Šprajc ni imel nobenega mandata, ne sklepa. Še več, člani KS Stražišča so enotno podprli gradnjo kanalizacije od izliva do izvora v Lazah in ne obratno. S svojim osebnim stališčem sta se predsednika KS oddaljila od sklepov in volje Strašanov. Prav tako ne more imeti predlog razširitve iz fekalne v dvocevno prav ničesar z nezaupanjem stroki (razen financerja ta predlogu ni nasprotovala) ;

− na tiskovni konferenci župan Rakovec končno udejanji svoje besede iz priloge Gorenjskega glasa Kranjske novice (26. 3.) »o tem, kako je bolj pravilno položena kanalizacija, se lahko prepiramo do neskončnosti. Zaključimo že s tem – v dobro ljudi in okolja!« V resnici je zaključil razpravo kar sam, saj je v Dnevnikovem Objektivu (20. 3.) ugotovil, da »ostaja AAG preveč vkopana na svojih okopih, da bi bilo usklajevanje smiselno«. Pri čemer z AAG MOK sploh ni izmenjeval pogledov. Niti enkrat! Verjetno se ni zavedal projekcije lastnega stanja v svojih strelskih rovih, od koder se težko vidi do katerih koli okopov. Kaj šele do ljudi, ki so nas pooblastili, da obranimo njihovo dostojanstvo in osnovne pravice.

2. Preiskava nekaterih iztokov (sedimentov) in predzgodovina le-teh

Vsaj delno zavajanje javnosti se je začelo že z bliskovito vključitvijo že »prepričanih« akterjev iz MOK in Stražišča ob nedavni analizi voda. Nihče iz CI, kaj šele AAG ni bil prisoten pri opravljanju analiz, je bil pa prisoten g. Šprajc, predsednik KS. Vse v stilu Churchilowe definicije komisije: »Izberite mi komisijo, pa dokažem, kar hočete.«

Že izbor lokacij vzorčenja voda je bil s strani občinarjev izbran tako, da ni mogel pokazati drugega, kot je pokazal. Izbrali so tri iztoke NAD IC Laze, kjer je že dobra raziskava družbe Geomet iz leta 2014 predvidevala prisotnost starih bremen. Raziskava NLZOH je domneve podkrepila, a šele izkop (seveda na državne stroške) bi to res potrdil. Enako je s sanacijo, ki se glede na naše izkušnje izvrši ali pa tudi ne. Čeprav kake huronske prekoračitve parametrov nismo zaznali, (kot je običajno na podobnih lokacijah), ne gre dvomiti o tem, kar že vemo.

Nobeno presenečenje tudi ni, da je na zadnjem – četrtem odvzemu v Sorški reki prevladovala onesnaženost s komunalnimi vodami. Ta potok ima zaradi dotokov čiste vode (tudi nedovoljenih posegov podjetnikov, ki so v preteklosti z vednostjo MOK prestavljali rečne tokove in povzročajo še danes poplave) velik pretok in hitro samoočiščevalno funkcijo. Preden smo se z njo začeli ukvarjati okoljevarstveniki, je bil obravnavan iztok iz industrijske cone vsak dan drugačne barve – od črne do škrlatno-zelene ter oljnimi filmi. In to niso bile barve fekalij.

Bistveno je, da meritve NLZOH z enim odvzemom in le enim OD KAR ŠESTIH IZTOKOV POD IC Laze niso mogli (ali pa želeli) dokazati onesnaženosti zaradi delovanja industrije. Še dva izmed njih je zelo natančno obdelala omenjena raziskava pred leti. Pri natančno opisanem iztoku pod tlačno livarno aluminija Blisk, Laze 20, so izmerili alarmantne vrednosti aluminija (16-krat presežena vrednost, 8-krat železa, razmere za življenje pa so bile alarmantne). Veliki studenčar in navadni koščak sta bila nekoč živi indikator čistosti zaščitenega okolja. Danes sta po trditvah eminentnega Zavoda za naravo le še spomin, še več večina habitatov je prizadeta in ogrožena (vključno s človekom). Za ta iztok je tudi ribiška družina Kranj podala svarilno mnenje zaradi ogroženosti ribjega staleža ob nameri namestitve nove naprave livarne. Mestna komunala je pobudo Bliska brez presoje vplivov na okolje – podprla, MOK pa se, sicer obveščen, ni vpletal. ARSO je dovoljenje, brez presoje vpliv na okolje, za poseg Blisku že izdal AAG pa se je na to dovoljenje pritožil ter zahteval, da se izvede presoja vplivov na okolje. Nova Bliskova naprava v Lazah bi namreč imela potencialno nevarni učinek (aluminij je eksplozivna in zdravju močno nevarna kovina). Še nikoli nismo prejeli povratnih informacij, ko so člani CI prijavljali izlive POD cono Laze. Še več, dostop do njih (pod Bliskom) je onemogočen s kupom vejevja in druge navlake, kar se je zgodilo po 5. aprilu 2020, ko je član CI prijavil izliv zaoljene emulzije. Rezultati javnosti niso znani.

Treh od šestih iztokov pa zaradi nerednih dotokov ni bilo moč raziskati.
Podobnih evidentnih dokazov beležimo še nekaj (npr vsaj 20 kubikov kontaminirane vode ob požaru (december 2019) v Sorški reki, izliv olj, velik požar v istem objektu pred letom 2014, groba kršitev okoljske zakonodaje predelovalca nevarnih odpadkov iz leta 2010, ki je povzročila selitev tega podjetja …).

Zakaj pasivnost MOK, če vse to vedo?

Seveda ni res, da bi bilo treba stara okoljska bremena iskati zgolj izven IC Laze. In v AAG močno upamo, da bo to, česar noče storiti MOK, storil ARSO po pobudi AAG, ki je šele po sklepu upravnega sodišča privedla do ugotovitve lokalno velike okoljske škode. Škodo pa plača tisti, ki je odgovoren. In znesek ne bo majhen.

17. 12. 2017 je MOK prejel dopis ARSA, v katerem občino Kranj prepoznava kot odgovorno za škodo ZARADI MALOMARNOSTI. Šele po tem dopisu se je občini začelo muditi. Kljub temu, kot pravi župan, da je tu prevladoval sistem nepretočnih greznic, se okoljski pogrom ob delujočih občinskih službah ne bi smel zgoditi. In to ne velja le za stanovanjske greznice. Ve se, da je je morala odpadna industrijska voda nekje počakati na obdelavo ali izlitje. Tako kot državi ni najbolj v interesu raziskovati starih bremen na državnih zemljiščih, tudi občini ne glede na zakonsko dolžnost ni v interesu brskati po ne tako starih bremenih podjetij v industrijskih conah, za katere je pristojna.

Nekje vmes med tema dvema ognjema ostajajo stanovalci sami, večne tihe žrtve. Z naraščajočo pojavnostjo demence, respiratornimi boleznimi in s tumorji. Njihovo življenje ni vredno človeka, če se celo hude zastrupitve z ogljikovim monoksidom po velikem požaru mora prikrivati in reševati po sodiščih, daleč stran od oči javnosti.

3. Ponovno pridobljeno gradbeno dovoljenje MOK za 1. fazo fekalne kanalizacije v Lazah

V predstavitvi je bilo kar nekaj napačnih sklepov, ki zahtevajo vsaj komentar. Ene od zahtev, ki jih je v ponovnem postopku upravno sodišče naložilo UE Kranj, je razjasnitev ali celo argumentacija (ne)ustrezne količine odpadnih voda, ki bodo iz Laz potovale v kanalizacijo Ješetove ulice. Neizpodbitno dejstvo je, da v nasprotju s trditvami o urejenosti poslovanja, ki jo občinski odvetniki prodajajo kot čisto zlato, mnoge posledice delovanja podjetij s črnimi gradnjami (Ekol, Don don, …) niso jasne. Posledično je dejanska količina odpadne industrijske vode, primerne kakovosti za fekalno kanalizacijo, težko izračunljiva. Zato argumentacija ni mogla slediti napotilu upravnega sodišča. In je tu o neki novi vsebini, argumentaciji – težko govoriti. Podobno je bilo z meteornimi vodami, ki žal niso predmet postopka (bi pa bili, če bi upoštevali pripombe AAG). Vsaj tu nam postopek ni mogel prinesti nobenih potrditev ali ovreči česar koli. Bilo bi torej korektno, da bi se takim zavajanjem v bodoče izognili.

Druga, silno vprašljiva predpostavka je očitna prepričanost MOK o izključitvi industrijskih deležnikov v Lazah kot potencialnih onesnaževalcev. Posebej še, če to ni v pristojnosti MOK, ampak v ARSO- vi. Če meteorne cevi in iztoke pustimo take, kot so – odslužene in zapuščene, je logično tveganje za vodovarstveno področje, kamor se bodo zlivale vode iz manipulativnih površin, veliko. Preveliko za stanovalce, ki bodo morali očitno svoje travme ponovno podoživeti. Podobno je z meritvami zraka MOK, s katerimi se rada pohvali. Ko smo pred časom prijavili večdnevno 24 ur trajajoče (tudi kritično) preseganje dovoljene ravni dušikovega dioksida, so rezultate na MOP interpretirali kot nezadosten dokaz onesnaženja zaradi (ne)kakovosti in neumerjenosti naprave. Le- ta je bila potem prestavljena dobesedno med veje drevesa na robu stanovanjskega dela Laz.

Pojasnilo podžupana Janeza Černeta, da nekateri predeli Kranja sploh še nimajo nobene kanalizacije in jim je treba najprej pomagati, pomeni za nas drugorazredno obravnavo. Prebivalci živeči na tem območju so kaznovani zato, ker so v Stražišču prej kot drugje imeli povsem legalno kanalizacijo. Ni pa nikoli kaznovan tisti, ki na dotrajane sisteme do nezavesti dovoljuje nove priključke in − kot vidimo − celo industrijske cone (z novim OPPN se v IC Laze predvideva celo nova gradnja stanovanj). Srednjeročni obeti celostne ureditve kanalizacije pa v kranjski politični latovščini pomenijo – nikoli.

Odgovornost za nastalo situacijo se vztrajno poriva kar Alpe Adria Green, čeprav je desetletje dolgo opozarjala na onesnaževanje in nevzdržno stanje za ljudi in okolje. MOK verjetno sploh ne bi šel v izgradnjo kanalizacije, če tega opozarjanja ne bi bilo. V mestni upravi delajo v nasprotju z večinsko voljo Strašanov, in ker delajo z večjim tveganjem za okolje (res je pa tudi z manjšim finančnim vložkom), te odgovornosti v AAG niti malo ne prevzemamo.

Komaj verjeten je tudi spin MOK o »podpori KS Stražišče občinskemu projektu«. Naš član in član KS Stražišče zagotavlja, da takega sklepa nikdar niso sprejeli. Še več, kadar koli lahko to dokaže z zapisniki sej sveta KS. Zahteva javno opravičilo članom Sveta KS Stražišče in Strašanom, predsedniku KS Bitnje pa predlaga, da predloži sklep podpore sveta KS.
Končno tudi pravnomočno pridobljeno dovoljenje ne zadošča za priključitev kanalizacije na Ješetovo ulico. Kdo bo prevzel odgovornost, če bo pol milijona vredna infrastruktura prve faze realizirana, druga faza pa iz takega ali drugačnega razloga neizvedena? Bodo tudi takrat na MOK-u iskali zunanje krivce ali pa bodo pokazali s prstom na svoje in zahtevali od njih kazensko odgovornost in odškodnino?

Samo nekaj povezav v zvezi s to problematiko:

AAG uspel na upravnem sodišču v zadevi “INDUSTRIJSKA CONA LAZE”

Vlada RS zahteva odgovor na odprto pismo AAG v zvezi z problematiko LAZE – KRANJ

AAG JE PO DVEH LETIH DOBILA SKLEP IZ ARSO, DA JE STRANSKI UDELEŽENEC V POSTOPKU V PRIMERU “LAZE”

Neekonomičen in slabo upravljan postopek ugotavljanja odgovornosti za sanacijo okoljske škode v IC Laze

 

AAG na Upravnem Sodišču dobilo tožbo v zadevi razveljavitve gradbenega dovoljenja za gradnjo fekalne kanalizacije v Industrijski coni Laze in gradnjo NN priključka s črpališčem v k.o. Stražišče

 

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Strokovno stališče AAG glede Pobude za DPN za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo


voda_4

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu,  je v zakonskem roku poslal na Ministrstvo RS za okolje in prostor pripombe na “Pobuda MOP za Državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo”.

Alpe Adria Green je oblikovalo strokovno stališče glede Državnega prostorskega načrta (DPN) za ureditev prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo.

Pripombe in stališča AAG so:

1) Mnenje strokovnega sveta Alpe Adria Green (AAG) za naravo o načrtovanem posegu je odklonilno.

2) AAG je kot mednarodno društvo za varstvo okolja in narave dolžno opozoriti, da ima načrtovani poseg neposredni vpliv na vodni režim reke Reke, kar je v neskladju z Zakonom o ohranjanju narave – ZON.

3) Mnenje strokovnega sveta AAG je, da projekt zajezitve Suhorce in Padeža ni primerna investicija, saj s črpanjem vode samo v poletnih mesecih ne bi zagotavljala zanesljivega vodnega vira Istri, sploh pa ne Krasu in Brkinom.

4) Predvidena umetna akumulacija bo vplivala na naravne procese na območju svetovne dediščine, saj je načrtovani poseg tudi v neskladju z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame, ki je svetovna dediščina UNESCO-a, je mednarodno pomembno podzemno mokrišče (Ramsar) in biosferno območje (MAB). Predlagamo, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) o načrtovanih posegih uradno obvesti Unesco – Center za svetovno dediščino ter sekretariata Ramsarske konvencije in Programa MAB – Človek in biosfera. Z vidika ohranjanja čim bolj naravnega stanja porečja Reke, v AAG podpiramo trajno rešitev oskrbe s pitno vodo iz kraških vodonosnikov izven vplivnega območja svetovne dediščine, kar v zadnjem času izpostavlja del stroke. Opozarjamo, da bo poseg neposredno vplival na vodni režim Reke.

5) AAG poziva k upoštevanju standardov za svetovno dediščino, kot jih določa Unesco in poziva pobudnika načrtovanih ureditev, da izvede ponovno vrednotenje vseh možnosti, podrobneje pa načrtuje le tisto, ki ne bo škodljiva za svetovno dediščino. Pobudnik ureditev naj izvede celovito okoljsko presojo vseh možnih rešitev oskrbe Kraško-obalne regije s pitno vodo iz drugih virov.

6) Ni dvoma, da se bodo v novo nastalo vodno telo naselile cianobakterije, ki sproščajo cianotoksine, saj naj bi rezervna voda novega vodnega vira, akumulacija, služila kot vodni vir za celotno območje krasa in južne primorske. Predlog nove direktive Evropskega parlamenta in Sveta Evrope prinaša kot posebno prednostno nalogo skrb za javno zdravje in varovanje naravnih virov. V 14. členu posebej izpostavlja ugotavljanje navzočnosti fitoplanktonskih cvetenj (COM(2002)581; 2002/0254 (COD)). Evropska direktiva 2000/60/EC, ki vzpostavlja okvir za delovanje skupnosti na področju upravljanja z vodami, predvideva nadzor in zaščito vseh vodnih virov in vzpostavitev »dobrega stanja« v 15 letih. V točki 4.5 Vzpostavljanje standardov in metode analize, posebej opozarja na dejstvo, da so toksična cvetenja pojav, ki narašča. Fitoplankton, njegova toksičnost, ekotoksičnost in toksičnost za ljudi so eden izmed osrednjih parametrov pri ugotavljanju primernosti voda.

7) Vsako novo nastalo vodno telo z leti vzpostavi sebi lasten ekosistem. Podobno se bo zgodilo tudi v primeru zajezitve Padeža in Suhorce. Vodne ptice in ptice selivke bodo novonastalo vodno telo kmalu opazile in na svojih telesih prenesle bakterije, bakterifage in cianobaakterije. Vodni viri v tem primeru ne bodo varni.

8) Zakonodaja ES namenja posebno skrb toksičnim cvetenjem, saj povzročajo velike ekonomske izgube za gospodarstvo. Poseben poudarek je na nepravilnem upravljanju s površinskimi vodnimi telesi, ki vodi v vse večjo evtrofikacijo voda. Vode, v katerih se prekomerno namnožijo cianobakterije, so neuporabne celo v industrijske namene. Vse večja evtrofikacija voda tudi v Sloveniji povzroča redna in obsežna cvetenja cianobakterij, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Cianotoksini so citotoksični, poškodujejo celice in povzročajo različne oblike raka. Zato v AAG menimo, da je načrtovan način pridobitve rezervnega vodnega vira najmanj primeren način reševanja oskrbe s pitno vodo. Vodni viri naj bodo tudi varni, a v tem primeru ne bo tako.

9) Upadanje populacije potočne postrvi je opazna v vodah, kjer so reke regulirane. Na populacijo potočne postrvi negativno vplivajo takšni posegi, zaradi katerih se spreminja vodostaj v rekah. Kot opredeljuje alineja (i) 1. člena Direktive Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) pomeni stanje ohranjenosti vrste skupek vplivov, ki delujejo na to vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na ozemlju držav članic. Stanje ohranjenosti vrste se šteje kot ugodno, če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij. V nasprotnem primeru je stanje ohranjenosti vrste neugodno. Varstveni status Soška postrv je z Direktivo o Habitatih domorodna vrsta, ki je na območju držav članic Evropske skupnosti v okviru skupnega pravnega reda opredeljena kot vrsta v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja (priloga II Direktive).

10) V Sloveniji je soška postrv zavarovana tudi z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 102/2011, 15/2014). Navedena je v njeni prilogi 2, v poglavju A, kjer so določene in označene domorodne živalske vrste za katere so določeni ukrepi varstva habitatov ter smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002, 42/2010) soško postrv opredeljuje kot prizadeto vrsto (E), zato AAG poziva k upoštevanju zakonodaje.

11) Populacije soške postrvi ogroža predvsem gradnja hidroenergetskih objektov in drugih ovir na reki, izkopavanje proda, regulacije in onesnaževanja vodotokov. Posledice teh posegov so fragmentacija in izolacija ustreznega življenjskega okolja, uničenja drstišč, manjšanje števila ustreznih skrivališč in pogini.

Vir:

· Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 96/04)

· Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 46/14 – ZON-C)

· Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on The Conservation of Natural Habitats and of Wild fauna and flora

· ZZRS, 2014. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Soška postrv

· Toksične cianobakterije: prebivalstvo proti vodi – medsebojna pretnja http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/sedmak.pdf

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

URA ZA ZEMLJO–27.03.2021 za eno uro ugasnite luči


Earth-Hour-logo-3

Letos poteka 10 leto odkar je je AAG priključil akciji “URA ZA ZELJO”. Akcija se je pričela 2007 leta v Sydneyju, ko so za eno uro ugasnili luči, zdaj pa je eno največjih svetovnih gibanj za okolje. Vsako leto v soboto v marcu za eno ugasnemo luči, pri tem dogodku sodeluje milijon ljudi v več kot 180 državah in ozemljih, pri čemer ugasnejo luči, da bi pokazali podporo našemu planetu.

Toda Earth Hour daleč presega simbolno delovanje izklopa – postalo je katalizator pozitivnih vplivov na okolje, ki je z izkoriščanjem moči ljudi in kolektivnimi ukrepi povzročil velike zakonodajne spremembe. Earth Hour je odprtokodna in pozdravljamo vse in vsakogar, da sodelujejo in pomagajo okrepiti naše poslanstvo, da združimo ljudi za zaščito našega planeta.

LETOŠNJA URA ZA ZEMLJO BO V SLOVENIJI POTEKALA V SOBOTO 27.03.2021 od 20 uri in 30 min do 21 ure in 30 min.

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

kam greš, človek? – UČNE URE AGROTERORIZMA


 

Anton Komat – strokovni sodelavec pri UO AAG

Zaradi prenesenih škodljivcev in gensko spremenjenih patogenov nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo neki agens ogrozil pridelek na ogromnih površinah in povzročil hudo lakoto.

Lakota pa praviloma ruši vlade ter povzroča nemire in vojne. To je osnovni motiv agroterorizma, ki je bistveno cenejši in učinkovitejši kot klasična vojna.

Krompirjeva plesen se hitro razširi po nasadih krompirja z virulenco, ki lahko uniči ves pridelek. Prvi izbruh je bil leta 1845 v ZDA, sledili so po vsej Evropi. Strašna tragedija se je zgodila Ircem, saj je med letoma 1845 in 1849 v času velike krompirjeve lakote umrlo od 750.000 do dva milijona ljudi. Številni zgodovinarji opisujejo to tragedijo Ircev kot genocid, ki ga je sprožil niz kriminalnih odločitev britanske vlade, ki so bile začinjene zaradi verske vojne med angleškimi protestanti in irskimi katoliki. Dve tretjini irske ornice sta bili v lasti angleških veleposestnikov, ki so jo s prisilo spreminjali v bolj donosne pašnike. Ob tem so se morali znebiti Ircev, ki jim je bil krompir glavni vir hrane, saj ga je odrasla oseba pojedla dnevno skoraj kilogram. Poleg te usodne navezanosti le na eno kulturo so zaradi lakote oslabljeno ljudstvo morili še tifus, griža in skorbut. Leta 1948 so nesrečniki potrojili površine pod krompirjem, vendar je gliva spet uničila ves pridelek. Dokončen udar po ubogem ljudstvu je povzročila epidemija kolere, ki je leta 1849 pomorila kar 36.000 ljudi. Leta 1845 je Irska imela 8,1 milijona prebivalcev, ob popisu prebivalstva leta 1851 pa so jih našteli le še 6.552.385. Sledilo je množično izseljevanje v ZDA, ki je do leta 1854 ‘odneslo’ med 1,5 do 2 milijona Ircev. Trpljenje Ircev je opisal pisatelj Liam O´Flaherty v pretresljivem romanu Lakota.

Izbruh krompirjeve plesni se je po desetletju polegel, vendar je spomin na smrtonosno lakoto in bolezni ostal. Morda so vojaški strategi prav na irskem primeru dobili hudičeve zamisli o biološki vojni v obliki agroterorizma. Leta 1916, torej sredi prve svetovne vojne, je bil po dolgem času prvi močnejši izbruh krompirjeve plesni in to v Nemčiji. Nekateri analitiki so prepričani, da je bil to načrtno vodeni agroterorističen napad, kajti veliko pomanjkanje krompirja, osnovne prehrane Nemcev, je nedvomno pripomoglo k njihovemu porazu v prvi svetovni vojni.

Iz Novega sveta je v Evropo kmalu prišla še druga huda nadloga z imenom trtna uš. Prvič so jo našli leta 1863 v Angliji, pri nas se je pojavila leta 1880. Invazija uši je zdesetkala vinograde. Leta 1897 je bilo na Kranjskem okuženih več kot 80 odstotkov vinogradov, ki so jih morali posekati in izkopati korenine trt. Rešitev je bila obnova nasadov na podlogah ameriške trte, ki je naravno odporna proti trtni uši. Pri nas je uničenje vinogradov pomenilo predvsem izpad prodaje vina, kar je bila ločnica med lakoto in preživetjem malih kmetij predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in na Bizeljskem. Zato lahko rečemo, da je trtna uš povzročila prvo množično izseljevanje ‘viškov’ slovenske populacije v ZDA, kar slikovito dokumentira Janez Trdina v svojih knjigah. Miha Seručnik pa je leta 2011 pri Založbi ZRC izdal knjigo Trtna uš, ta strašno drobna pošast.

Še enega Amerikanca moram omeniti in to je koloradski hrošč. Neznanec je skrivno živel na divjem sorodniku krompirja in so ga prvič opisali šele leta 1823. Ko so beli priseljenci začeli saditi krompir, je hrošč preskočil nanj in na poti proti vzhodu začel uničevati krompirjeve nasade. Leta 1874 je prišel do Atlantske obale in kmalu zatem je bil v Evropi. Vsa žarišča so bila uspešno uničena do leta 1922, ko je v Franciji pobegnil izpod nadzora in preplavil Zahodno Evropo. Pri nas se je pojavil leta 1946 in postal ‘razredni sovražnik’ št. 1. Najprej so bile organizirane akcije ročnih pobiralcev, pozneje pa so nam Američani dobavili primerne količine DDT-ja, pri nas je bil to Pantakan, s katerim se je hrošč ‘držal na kratko’. Takrat se še ni vedelo, kako nevaren je DDT za zdravje narave in človeka. Vedelo pa se je, kako izjemen razmnoževalni potencial ima koloradski hrošč. Potomstvo ene samice bi v poldrugem letu štelo 8 milijard osebkov, ki bi potrebovali za prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov. V Sloveniji bi za uničenje vseh krompirišč v poldrugem letu zadostovalo že 40 samic, polnih jajčec, ki bi jih spustili na nekaj njiv. To so počeli Anglosasi, ko so od leta 1938 na območje nacistične Nemčije v maniri agroterorizma izpuščali tisoče ‘brejih’ samic koloradskega hrošča. Na ta način so zahodni zavezniki že drugič ‘napadli’ krompir, osnovo prehrane Nemcev.

“Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen.”

Tudi pri nas smo doživeli desant škodljivca, ki ga je izvajala korporacija Bayer Crop Science. V igri je bila čim hitrejša registracija nove generacije pesticidov pod imenom neonikotinski insekticidi. Ti strupi še niso bili registrirani, torej še niso imeli dovoljenja za uporabo, zato je bilo treba organizirati inv zijo neznanega, vendar dovolj ‘strašnega’ škodljivca, ki bo izničil vse pomisleke glede okoljskih in zdravstvenih tveganj. V jedru vsega dogajanja je bil koruzni hrošč, katerega ličinke objedajo korenine koruze. Od kod se je vzel? Prišel je seveda iz ZDA in se v Evropi pojavil leta 1992 na Balkanu. Bolj natančno v nekaj tednih so ga najprej odkrili v okolici letališč glavnih mest balkanskih držav (Skopje, Beograd, Sofija, Bukarešta, Budimpešta). Oho, zanimiv podatek, saj koruzni hrošč ni mogel prečkati Atlantika v zadostnem številu med letalsko prtljago kot slepi potnik, še manj pa bi bil sposoben ocean preleteti. Kako je torej prišel hkrati v okolico letališč glavnih mest petih balkanskih držav? Dejstvo je, da je skupinski ‘pristanek’ vitalne populacije hroščev na balkanskih letališčih krasno sovpadal z začetkom postopkov za registracijo neonikotinskih insekticidov, ki jih proizvaja Bayer, in planiranim začetkom njihove množične uporabe. Ali je bil koruzni hrošč nosilec agroterorističnega udara v Evropo, tako kot je bil že dvakrat prej koloradski hrošč? Točno to, zadostuje že nekaj stotnij oplojenih samic v škatlici! Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen. In tako se je zgodilo. Ko se je koruzni hrošč približal hrvaško- -slovenski meji, so pristojni zagnali vik in krik in 28. januarja 2005 sprejeli paket ukrepov za zajezitev ‘invazije’. Bojne formacije ‘pristojnih strokovnjakov’ so imele glavni štab v FURS, podporo pa v Uradu za kemikalije RS. Dovolj je bilo nekaj najdenih hroščkov, ki jih je veter zanesel s Hrvaškega, in že je bila suspendirana kemična varnost Slovenije. Izmislili so si šest kilometrov širok ‘varnostni pas’ okrog ‘žarišča’ napada in to tamponsko cono začeli takoj polivati z neonikotinskima insekticidoma tiametoksamom in klotianidinom, ki nista bila registrirana. Torej so uporabili strupa, ki nista imela dovoljenja za uporabo v Sloveniji, sta pa pozneje povzročila štiri katastrofalne pomore čebel. Tako to delajo korporacije in njim priležni prodani lažnivi ‘strokovnjak

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB: DZ RS bo po hitrem postopku “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” obravnaval Predlog Zakona o o vodah


SAVA

Združeni narodi obeležujejo svetovni dan voda 2021 z globalnim javnim pogovorom o tem, kako ljudje cenijo vodo za vse njene potrebe. Voda je izredno ogrožena zaradi naraščajočega prebivalstva, naraščajočih zahtev kmetijstva in industrije ter poslabšanja vplivov podnebnih sprememb.

Z gospodarskim razvojem in naraščajočim svetovnim prebivalstvom postajata kmetijstvo in industrija žejne, poraba vode pa intenzivna, da bi zadostila povpraševanju, so OZN opozorili pred svetovnim dnevom voda, ki ga bomo opazovali 22. marca. bolj neredno in prispeva k onesnaževanju.

Letošnja tema je, kako vodo cenimo nad njeno ceno. Določa način upravljanja in skupne rabe. Pomen vode je medsebojno povezan med gospodinjstvi, kulturo, zdravjem, izobraževanjem, gospodarstvom in celovitostjo našega naravnega okolja. Če bomo katero od teh vrednot spregledali, tvegamo, da bomo s tem končnim, nenadomestljivim virom upravljali nepravilno, so še sporočili iz OZN.

V SLOVENIJI PA BO SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB IN V POSMEH ZDRUŽENIM NARODOM, DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” OBRAVAL:

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) (skrajšani postopek, EPA 1634-VIII)

AAG je imel v letu 2019 pripombe na osnutek Zakona o spremembah, ki pa niti ena s strani zakonodajalca ni bila upoštevana niti nismo prejeli odgovorov od njega. ki smo jih zahtevali.

Ena od predlaganih sprememb v tem zakonu, ki niti ni bila v skrajšani javni obravnavi in je dodana naknadno, je dosedanjo trdno, močno in nedvoumno prepoved gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih omiliti na način, da bi bila gradnja pod določenimi pogoji mogoča, kar je v nasprotju z ustavo.  V Ustavi RS je namreč v 70.a členu izrecno zapisana pravica do pitne vode.

Drugi sporni predlog pa je 2.člen Predloga Zakona in spreminja ter dopolnjuje 37. člen zakona o vodah (ZV-1G) na način, ki nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine.

Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah se obravnava “Z GLOBALNIM JAVNIM POGOVOROM” v DZ po hitrem postopku. V AAG smo imeli premalo časa (uradno 12 delovnih dni, v AAG pa smo izvedeli, da je predlog v obravnavi pred 8. dnevi ) da bi temeljito preučili predlog zakona smo se odločili, da se AAG pridruži pozivu  strokovnih društev, ki Državni zbor Republike Slovenije pozivajo, da iz zakonodajnega postopka umakne oziroma na plenarnem zasedanju Državnega zbora zavrne Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Najprej protestiramo zoper način sprejemanja dopolnitev Zakona o vodah v vladni proceduri. Zakon je bil na vladnem portalu E-demokracija objavljen le 12 delovnih dni, kar je vsekakor odločno premalo za temeljito javno razpravo. Kljub temu je nekaj deležnikov podalo pripombe, vendar so bile vse zavrnjene. Najbolj nesprejemljivo pa je to, da je Vlada RS šele po opravljeni javni obravnavi, torej brez vednosti strokovne in druge javnosti, v predlog zakona vnesla spremembo 69. člena veljavnega Zakona o vodah, ki bistveno, in to na slabše, spreminja predlog zakona, kakršen je bil v javni razpravi. Zato ugotavljamo, da predlog zakona, kakršnega je Vlada RS poslala v Državni zbor, v temeljni določbi dejansko sploh ni bil predmet javne razprave!

Ugotavljamo, da 4. člen Predloga Zakona, ki spreminja 69. člen zakona o vodah (ZV-1G), nedvoumno in bistveno zmanjšuje raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, kot jo poznamo. Opozarjamo, da bodo spremembe bistveno povečale pritisk onesnaževanja na vodovarstvenih območjih in s tem ogrozile doktrino oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki temelji na zajetjih iz kakovostnih podzemnih vodnih virov. Spremembe omenjenega člena imajo torej bistveno bolj dolgoročne in usodne posledice. Vodijo namreč od sedanje doktrine, ki temelji na oskrbi s pitno vodo iz kakovostnih podzemnih virov, k doktrini, pri kateri oskrba s pitno vodo temelji na

»proizvodnji vode« iz bolj ali manj onesnaženih podzemnih in površinskih voda. Nobena vlada in noben parlament si ne moreta vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odločata v okviru skrajšanega zakonodajnega postopka in mimo volje ljudi, še posebej zaradi

70.a člena Ustave RS, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

Odločno nasprotujemo tudi spremembi, ki v 2. členu Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona tako, da mu v 1. odstavku dodaja tretjo točko, s katero razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Predlog s tem v bistvu izenačuje priobalna in celo vodna zemljišča z vsemi drugimi zemljišči, za katera je sicer potrebno vodno soglasje in omogoča tudi gradnjo objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati. Predlog tako odpravlja posebno varovalno vlogo priobalnih zemljišč, ki je v tem, da ščiti površinska vodna telesa s kopnega.

Podpisniki vsekakor menimo, da je potrebno nenehno spremljati normativne okvire upravljanja in ravnanja z vodami in jih po potrebi tudi spreminjati. Vendar se morajo te spremembe dogajati na podlagi strokovnih študij, mnenja javnosti in ciljev upravljanja z vodami in z željo, da se stanje izboljšuje in ne poslabšuje.

Predstavniki strokovnih društev, strokovnjaki in raziskovalci, ki delujemo na različnih področjih voda, smo vedno pripravljeni sodelovati pri razvijanju normativnih okvirov upravljanja voda, vendar smo k temu le redko povabljeni.

Poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo k premisleku, ali naj prav na mednarodni Dan voda, ki naj bi človeško skupnost na planetu spomnil na odgovoren odnos do vode, odprejo pot zakonskim spremembam, ki ogrožajo ne le vodo, ampak tudi kakovost življenja na sploh.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

24.03.2021

Ministrstvo za okolje sporoča: Po opozorilih stroke zakon v 69. členu ne bo spremenjen.

Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je sporno spremembo predlagalo, sta dosegla soglasje, da se 4. člen novele izvzame iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki je sedaj v obravnavi v državnem zboru, sporoča ministrstvo za okolje.

Gre za 69. člen zakona o vodah, s katerim bi bilo pod določenimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Na nedopustno rahljanje varstvenega režima so opozarjali domala vse organizacije, ki se ukvarjajo z vodo. Po prvotnem načrtu bi namreč zakon po novem dovoljeval gradnjo objektov in naprav, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

“MOP je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila,” so sporočili z ministrstva.

DZ je 30.03.2021 s 44 glasovi za in 38 proti potrdil škodljivo novelo zakona o vodah. V vseh poslanskih skupinah so pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, v opoziciji pa so bili kritični do sprememb pri posegih na priobalna zemljišča.

AAG bo do 05.04.2021 sporočil javnosti kakšni bodo nadaljnji koraki AAG v zvezi s tem zakonom!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

AAG je postala nova članica čezmejne koalicijske mreže Citizens Take Over Europe


 

Logo_CTOE

AAG je postala uradna članice povezovalne mreže Citizens Take Over Europe. Apolitična mreža, ki deluje na podlagi načel sodelovanja, vključevanja, deliberacije, transparentnosti, odgovornosti, efektivnosti in drugih vrednot, združuje posameznike in organizacije civilne družbe iz vseh evropskih držav s ciljem spodbujanja evropske demokracije v prihodnosti in opolnomočenja participativnih orodij odločanja ter snovanja deliberativnih in inovativnih pristopov, pri katerih je koncept državljana postavljen v središče vseh komunikacijskih procesov. Mreža v svoji viziji vidi moč v čezmejnem povezovanju in organiziranju ter oblikovanju takšne Evrope, ki bo znala poskrbeti in Evrope, za katero bo istočasno tudi poskrbljeno.

Ena izmed odmevnih akcij mreže je peticija, namenjena Evropskemu Parlamentu, s katero se nagovarja pristojne in odgovorne osebe, da se pri Konferenci o prihodnosti Evrope, ki poteka za zaprtimi vrati institucij EU, aktivno vključi državljane pri določanju prednostnih nalog in ambcij EU ter pri soustvarjanju konference v duhu enakovrednega partnerstva, za kar je potrebno zagotoviti transparentnost in javnost informacij ter pravočasno obveščanje. Trenutno ravnanje evropskih institucij, vezano na Konferenco o prihodnosti Evrope, ni v skladu s političnimi smernicami za Evropsko unijo 2019-2024, ki so predstavljene s strani Ursule von der Leyen in so v nasprotju s:

– Pogodbo o Evropski uniji, ki v svojem prvem členu jasno določa, da je treba odločitve v Uniji sprejemati čim bolj javno in v kar najtesnješi povezavi z državljani in

Pogodbo o delovanju Evropske unije, ki v svojem petnajstem členu zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotavljanja sodelovanj civilne družbe, napotuje institucije, organe, urade in agencije Unije, na čim bolj odprto delovanje.

Ker se Alpe Adria Green zaveda skupne moči povezovanja in nastopanja v odnosu do oblastnih odločevalcev, pa naj si bo to znotraj ali zunaj teritorialnih meja Slovenije, se ponosno priključuje mreži Citizens Take Over Europe, ki se vsakodnevno, med drugim tudi zaradi vse daljše liste članov mreže, vse bolj in bolj krepi ter tako zavzema pomembno mesto soodločevalca oziroma sogovornika na parketu Evropske unije.

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

Nova Uredba, ki jo predlaga MKGP, bo zaradi ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila!


gozd martuljek

Kaj se dogaja z našimi gozdovi? Bomo Slovenci svojim zanamcev pustili zgolj 0,04 % prvinskosti pokrajine?

Na spletni strani e-uprave je objavljen ter v medresorsko usklajevanje posredovan predlog spremembe Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Komentarji se lahko oddajo do 1.4.2021. Kot predlagatelj je navedeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S to spremembo bo ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnih rezervatih omogočena sečnja.

Iz predloga spremembe Uredbe je razvidno, da se s spremembo lastnikom gozdov ob prenamnožitvi podlubnikov v gozdnem rezervatu omogoča izvedba varstvenih del, torej sečnja s podlubniki napadenih dreves, njihove beljenje ter sežig podlubnikov.

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom gozdne rezervate definira kot gozdove s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Osnovni namen določitve gozdnih rezervatov je lepo razviden iz 7. člena Uredbe, ki se glasi: »V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti«.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je leta 2019 površina gozdov v Sloveniji znašala 1.176.754 ha. Iz Priloge 2 Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim je razvidno, da površina gozdnih rezervatov v Sloveniji znaša 9.426,16 ha. To pomeni, da gozdni rezervati predstavljajo zgolj 0,8 % vseh slovenskih gozdov. Pragozdnih ostankov, torej gozdov, kjer »še nikoli ni pela sekira« in so še posebej vredni, je ostalo zgolj 540 ha, kar predstavlja 0,04 % vseh slovenskih gozdov.

Gozdni rezervati so še zadnji košček prvinske narave, ki smo ga uspeli ohraniti. Navedena sprememba Uredbe pa pomeni še zadnji žebelj v krsto trenutno uveljavljenega rezervatnega varstva v Sloveniji ter izgubo biserov oz. najbolj vročih točk slovenske narave.

V Nacionalnem gozdnem programu, ključnem strateškem dokumentu za področje upravljanja gozdov, je v poglavju 5.1 (Stanje gozdov) navedeno, da je v Republiki Sloveniji 9.630 ha gozdov razglašenih za gozdne rezervate, kjer so gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju. Gozdni rezervati prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti v gozdovih ter omogočajo študij naravnega razvoja gozdov.

V poglavju 5.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi) je pod Usmeritev 4 navedeno: Zagotoviti dovolj gozdov, prepuščenih povsem naravnemu razvoju (gozdni rezervati, ekocelice).

V Poglavju 6.2 (Ocena razvojnih možnosti) je navedeno, da bodo pomemben element ekološkega ravnotežja v naravi tudi v prihodnje gozdni rezervati, katerih osnovni namen je spremljava naravnega razvoja gozda. Poglavje 6.3 (Cilji, usmeritve in indikatorji) pa kot Usmeritev 5 vse skupaj sumira: Ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo primerno razširiti.

Leta 2017 je z vpisom dveh gozdnih rezervatov na UNESCO seznam svetovne dediščine delo številnih generacij gozdarjev dobilo tudi mednarodno priznanje. Ob Svetovnem dnevu prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, 2. marca, so na Ministrstvu za okolje in prostor zapisali, da posvečajo vedno več pozornosti varstvu pragozdov. V pripravi je namreč nov program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022-2028, v katerem bo moral poseben poudarek veljati gozdnim vrstam in habitatnim tipom, ki so v neugodnem stanju ohranjenosti. Pomemben del ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih je tudi varstvo pragozdov in starih gozdov.

Ali odgovorni na MKGP ne vedo za ta program ali ga enostavno ignorirajo? Ali odgovorni na MOP, ki naj bi varovali naravno dediščino in slovensko naravo, vedo za načrte MKGP? Ali sprememba Uredbe, kot jo predlaga MKGP, sledi spoznanjem stroke in ciljem Nacionalnega gozdnega programa, da je potrebno mrežo gozdnih rezervatov okrepiti, ali pa bo Uredba za voljo ekonomskega interesa peščice lastnikov gozdov mrežo gozdnih rezervatov dokončno uničila?

Viri:

1. https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=12415

2. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

3. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

4. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15 in 191/20

5. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Porocilo_o_gozdovih.pdf

6. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdni-rezervati

7. https://slovenia.si/sl/to-je-slovenija/nasi-pragozdovi-so-del-svetovne-naravne-dediscine/

8. http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/gozdna_rezervata_sneznik_zdrocle_in_pragozd_krokar_sta_vpisana_na_seznam_svetovne_dedisci_362/index.html

9. https://old.delo.si/znanje/znanost/slovenski-gozdni-rezervati-del-svetovne-dediscine.html

10. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-19ULD1OO/ec54df13-8de0-4caa-9409-8eab3ee5a0e7/PDF

11. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7391&lang=slv

Fotografija in tekst AAG

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

PREJELI SMO: JAVNA RAZPRAVA BREZ REKLAME


VSAKA PODROBNOST Z STANJEM V SLOVENIJI ZGOLJ NAKLJUČNA!!!

Javna razprava brez reklame

Interesi vlagateljev pred človekovimi pravicami

Globoko zakoreninjena nevednost in lenoba

Pokrajinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja je poskušal organizirati javno razpravo o drugi študiji o presoji vplivov na okolje dela bodoče tovarne pnevmatik kitajskega Linglonga v Zrenjaninu. Javna obravnava naj bi potekala na Pokrajinskem zavodu za varstvo narave, kjer po besedah ​​vršilca ​​dolžnosti pomočnika pokrajinskega sekretarja Nemanje Ercega ni bilo mogoče sprejeti vseh predstavnikov zainteresirane javnosti in medijev. Javna razprava pomeni možnost, da se vsi zainteresirani državljani in mediji lahko udeležijo javne razprave. Kljub temu da so zainteresirani državljani in mediji vztrajali pri preložitvi javne obravnave, ko ni pogojev za njeno izvedbo, pa je organizator za več občanov izvedel “javno obravnavo”. Težave z organizacijo javnih obravnav so se še stopnjevale od razglasitve pandemije Covid 19.

_________________________________________________________________________

ZAKON O DRŽAVNI UPRAVI SRBIJE PREDSTAVLJA, DA JE JAVNO ZASLIŠANJE ORGANIZIRANO, KADAR JE UREDITEV ŠTEVILKE POMEMBNO SPREMENJENA ALI KADAR JE JAVNOST POSEBNO ZANIMENA: Javna obravnava traja najmanj 20 dni, rok za oddajo predlogov pa ne sme biti krajši od 15 dni

_________________________________________________________________________

To je bil povod za pogovor z Mirkom Popovićem, programskim direktorjem Regulatornega inštituta za obnovljivo energijo in okolje (RERI).

Če lokalna skupnost projektu nasprotuje, pojdite kam drugam!

CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG: Kako pomembno je sodelovanje javnosti pri odločanju o okolju?

Mirko Popović: – Sodelovanje javnosti je najpomembnejše! To je v prvi vrsti naša pravica, ne le možnost. In odrekanje pravic je hkrati odrekanje svobodi. Zame je odpoved svobodi odpoved skupnosti, odpoved svobodi je odpoved virom in njihova predaja tistim, ki jih očitno neracionalno upravljajo v okviru, ki opredeljuje korupcijo in neodgovornost. Tako je sodelovanje javnosti najpomembnejši korektivni instrument, zlasti v državah in družbah, ki se niso dovolj naučile, da je okolje naše skupno dobro. V zadnjem času obstaja veliko zanimanje državljanov in združenj za sodelovanje v postopku odločanja. Namesto da bi se zaradi tega veselili, javni organi storijo vse, da državljanom preprečijo sodelovanje v teh procesih. Hkrati javne obravnave omogočajo državljanom, da so obveščeni o projektih, ki se bodo gradili v njihovih skupnostih. Poleg tega obstaja dialog med državljani, lokalno skupnostjo, nosilci projektov in javnimi organi. Bistveno sporočilo je: Če lokalna skupnost projektu nasprotuje, pojdite kam drugam! Projekt mora ne le izpolnjevati ta formalna merila, temveč ga je treba vključiti v lokalno skupnost, ker vlagatelj sam postane del te lokalne skupnosti. Moral bi biti del skupnosti in ne sovražnik skupnosti. Tu imamo državo in vlagatelje, ki pogosto delujejo kot sovražniki lokalne skupnosti, v kateri želijo izvajati projekte.

Javni organi se na izziv ne morejo odzvati

CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG: – Kako so videti javne razprave v Srbiji?

Mirko Popović: – Javne razprave v Srbiji imajo vse elemente birokratske upravne oblike, v kateri je edini cilj izpolniti to obliko. In to – še posebej – nam kažejo nedavni primeri med krizo, ki jo je povzročila pandemija Covid 19, ko se javni organi na ta izziv ne morejo odzvati. To dokazujejo primeri, ki smo jih v zadnjih mesecih videli v Zrenjaninu in Novem Sadu, na primer javna razprava za tovarno pnevmatik “Ling Long”. Kar samo njihovo ime pove, so javne obravnave javne. Ko je nekaj javno, državljanu ni mogoče preprečiti, da bi pri tem sodeloval. Če ni pogojev, javne obravnave ne bi smeli načrtovati ali izvesti. Vprašanje je: Kaj je tako nujno? Kam hitijo vlagatelj in javni organi? Zato je interes vlagateljev postavljen pred, torej pred interes države, da zaščiti temeljne človekove pravice svojih državljanov. interesov državljanov pred pravno državo. Ni večje pravice od osnovnih človekovih pravic! Noben gospodarski interes ni pomembnejši od spoštovanja človekovih pravic. In zdaj imamo interese vlagateljev zaščitene in temeljne človekove pravice poteptane. Želimo samo izvrševanje zakonov. Zagovarjam našo pravico do življenja v urejeni družbi. Ne smemo odnehati. Naslednjič nas ne bi smelo biti 50, ampak 150. Državljani bi morali pokazati, da so neomajno zavezani zaščiti svojih pravic: pravice vedeti in pravice sodelovanja v postopku odločanja! Obnašanje javnih oblasti kaže na globoko zakoreninjeno nevednost in lenobo, državljani pa so ravno žrtve takšnih razmer.

___________________________________________________________________________ Morda najbolj drastičen primer je javna razprava glede načrta območja s posebnim namenom za termoelektrarno Kolubara B.

prostornog plana termoelektranu Kolubara B na ugalj

Zaradi epidemioloških razlogov v Lazarevcu niso javni organi napovedali števila udeležencev javne razprave, razpravo so morali preložiti. Da bi mesec dni pozneje organizirali javno razpravo v Beogradu, tako da bi zjutraj objavili obvestilo za javnost in še isti dan izvedli javno razpravo. Ta primer je zdaj na upravnem sodišču.

FOTOGALERIJA:

– Javno razpravo brez javnosti je “ščitila” policija

Građani sprečeni da učestvuju na Javnoj raspraviMirko Popović iz RERI-ja za Zelenu patroluGrađani, koji su došli na Javnu raspravu, ostali su ispred zatvorenih vrataDušan Kokot iz Građanskog preokreta obaveštava građane da se neće održati Javna rasprava jer organizator nije u mogućnosti da obezbedi da svi zainteresovani uđu na rBez razloga, policija je štitila zaposlene u Pokrajinskom zavodu za zaštitu prirodeJavna rasprava pod budnim okom policije

TEKST IN FOTO: CI VOJVODINA-ZELENA PATROLA AAG

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL

AAG EKO-PATRULJA PRIVEDLA DO PRIJAVE KRŠITEV ODLAGANJA GRADBENIH ODPADKOV V KAMNOLOMU GRIŽA, MESTNA OBČINA KOPER


Ekološka patrulja CI Kamnolom Griža pri Rižani in AAG je v 14.  marca 2021 opravila pregled na parcelah štev. 1707/106, 1707/107, 1707/50, 1707/123, 1707/137, 1707/124 in 3881 vse katastrska občina Kubed ter ugotovila naslednje:

– Na že omenjenih parcelah je odložen gradbeni material pripeljan na to območju v času, ko je Primorje d.d. iz Ajdovščine upravljala kamnolom in zato je imela tudi okoljevarstveno soglasje štev. sklepa 35472-82/2009 z dne 18.5.2010.

– Investitor oziroma upravljalec omenjenega prostora je nepravilno odložil gradbeni material tako, da ga ni sortiral po vrstah klasifikacijskega seznama odpadkov po veljavni uredbi, temveč je trajno odložil na že omenjene parcele.

– Investitor ni v roku enega leta poskrbel za ustrezno odpravo navoženega gradbenega materiala na za to določeno mesto zbiralcev odpadnega gradbenega materiala

Za omenjene kršitve prilagamo fotografije posnete na mestu kamnoloma Griža.

clip_image003

clip_image005

clip_image007

Tako je investitor najmanj kršil določilo 4. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06) in sicer:

(1) 4. člena – Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor.

(6) 4.člena – Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoče obdelati.

(9) 4.člena – Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto. (od leta 2012 ko je podjetje Primorje d.d. prijavilo stečaj)

(1) 13.člen – Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene odpadke obdelovati v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi katerega ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(4) 13.člen – Iz načrta ravnanja z odpadki, ki zadeva odstranjevanje gradbenih odpadkov, morajo biti razvidni tudi razlogi za odstranjevanje gradbenih odpadkov ter način in mesto odstranjevanja teh gradbenih odpadkov.

Iz sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje štev. 35472-82/2009-9 z dne 18.5.2010 katerega smo se tudi priložili  je razvidno, da družba Primorje d.d. iz Ajdovščine je prejela sklep v zvezi s podaljšanjem okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2004. v točki b. 4 odstavek govori, da na območju kamnoloma griža Griža predela največ 8700 ton in določilo vrste nenevarnih odpadkov od betona, opeke, ploščice in keramike, mešanica betona, bitumenske mešanice, zemljine in kamenje ter izkopani material skupno 8700 ton letno.

V 10 odstavku sklepa govori, da upravljalec mora zagotoviti ravnanje z obdelanimi odpadki in s preostanki odpadkov le te predati in predati predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov.

Nelegalno odloženi odpadki ogrožajo podtalnico in s tem reko Rižano. Da bi zaščitili onesnaževanje reke Rižane in podtalnice,  je Alpe Adria Green podal prijavo na INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE IN PROSTOR –KOPER in na INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO –  Inšpekcija za energetiko in rudarstvo!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL