VRT DRUGAČE – DREVESNI PARK


Irena Ašič AAG

image

Slika: Celje 1910, Stare razglednice Celja, Domoznanski oddelek OKC

Prst, zrak in voda. Med seboj se mešajo in spet ločujejo. Primerjamo jih lahko s slikanjem slikarja. Če ima eno barvo ne more slikati zelenih dreves, če jih ima več, lahko.

VRT DRUGAČE – DREVESNI PARK

Ideja *DREVESNI PARK izvira iz igrice Sofijin svet, kjer se figurica Sofije premika po poteh enega zgodovinskega obdobja v drugega. Med potjo spoznava dogodke v vseh obdobjih, naleti na ovire in jih prestopi z znanjem, ki ga črpa iz preteklih dogodkov in izkušenj. Hkrati je navdih ideji razlaga iz Zmajevega sanjanja, ki govori o krogu ljudi, ki se v svojem delovanju razdelijo na štiri četrtine kroga. Vsaka četrtinka predstavlja opredeljene skupine ljudi, ki so medsebojno tesno povezane in vse enakovrednega pomena za uresničitev in izvedbo ideje v prostoru.

image

Slika 1: Krog Zmajevega sanjanja

Ideja *DREVESNEGA PARKA združuje vse, kar je narava že dala in bo še dodala.

Pojem *DREVESNI PARK je oznaka več hektarjev kmetijskih površin v katastrski občini Medlog. Danes je večina zemljišč v lasti Mestne občine Celje, v preteklosti v lastništvu Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije, desetletja v najemu znamenite celjske vrtnarije.

Površine ohranjajo prvotne okrasne rastline, katerih sortiment je pokazatelj dolgoletne vrtnarske prakse v območju Medloga, hkrati se površine zaraščajo z avtohtonimi in tujerodnimi rastlinami.

imageimageimage

Slika 2: Fitokracija v Drevesnem parku – umetniški projekt Špele Petrič

Edinstvenost tega prostora je prepoznavna in omogoča skupni učni prostor za vse ljudi, ki ga polnijo s svojo prisotnostjo in ustvarjalnimi, sonaravnimi vsebinami. Na področju drevesnice je lahko umeščen mestni sadovnjak s čebeljimi panji, rekreacijske in igralne površine pa vrnejo prostor v uporabo prebivalcem Celja.

To območje ob Savinji ostaja zelena površina mesta in sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, ki sodijo v prvo kategorijo, brez opravičenih razlogov ni možna.

Aktivna politika načrtovanja zelenih površin močno pripomore k zmanjšanju onesnaženosti celjskega okolja in izboljšanju kakovosti življenja. S formalno umestitvijo ideje v aktualno plansko perspektivo Mestne občine Celje, bi se neaktiviranemu mestnemu predelu omogočil nov začetek in tvorno funkcijo v življenju mesta Celje. Dobili bi prostor v katerem bi spoznavali alternativno in raznovrstno vzpostavljeno biotiko parka, nove načine vrtnarjenja, prostor, kjer bi okoliški prebivalci iz stanovanjskih naselij lahko vrtnarili, prostor srečevanja in kulturnih prireditev v naravi, druženja ter izobraževanja mladih za naravoslovje že od predšolske vzgoje naprej.

Relativno nizka investicijska sredstva za projekte, ki bodo ekološko ozaveščali ljudi in jim omogočili spoznavanje z vsebino drevesnega parka ter praktičnimi prikazi sodobnega vrtnarjenja, bi lahko bila na razpolago iz naslova financiranja evropskih projektov, sponzorskih sredstev podjetij, ki obremenjujejo naše okolje in v manjšem delu iz sredstev mestnega proračuna.

Pomemben vidik v smislu aktiviranja potenciala je, da postane drevesni park kot model sobivanja narave in urbanega, eden prepoznavnih simbolov ter primerjalnih prednosti mesta Celja. Turizem je lahko naravno nadaljevanje v razvoju projekta, ki ob reki Savinji z dopolnjevanjem obstoječih dejavnosti generira večji obisk in razvoj območja.

Drevesni park je platforma za ekološka izpraševanja narave in družbe. Predstavlja prostor za delavnice, prireditve, izobraževanja in prosti čas. Je točka za ustvarjanje in povezovanje novih skupnosti, za nova znanja in prakse s področja napredne rabe prostora.

Drevesni park ostane kot je, v njem se narava udejanja po svoje in je kot takšen tudi učilnica. Prostorsko se povezuje z Mestnim parkom, Srčno potjo, Mestnim gozdom, Špico, vsebinsko pa dopolnjuje in nadgrajuje že obstoječe prakse ter jih povezuje s šolami, vrtci, domovi starejših, kulturnimi inštitucijami, nevladnimi organizacijami… Tako nastaja preplet začasnih in stalnih rab prostora z unikatno raznovrstnostjo, ki ga velja ohraniti, negovati in kot takega tudi predstavljati.

Drevesni park je zapuščina prihajajočim rodovom in predstavlja oživljanje pozabljenih dejavnosti, ki izhajajo iz slovenske kulturne dediščine. Urbano naravna dediščina je v opustelih pridelovalnih površinah drevesnice z visokimi okrasnimi listavci in iglavci, povezanimi v naravne loke, ki vodijo v preplet različnih vrst v medsebojni povezavi in sožitju.

Opuščena drevesnica z matičnjakom še vedno nudi vpogled v nekoč domačo pridelavo sadik okrasnih rastlin s prostorom za razmnoževanje. Zapuščina različnih in danes redkih parkovnih vrst dreves in grmovnic je pomembna vozliščna točka s historičnega in uporabniškega vidika. Je naravno učno okolje, kjer bi se mladi naučili prepoznavati rastline in pravilnega odnosa do naravne dediščine.

image

Slika 3: Celjski vrtnarji, Domoznanski oddelek OKC

Drevesni park je z mestom Celje in njegovim starim mestnim jedrom povezan z Drevesno potjo, ki se začne v centru mesta in konča v Drevesnem parku.

Z drevesi na Drevesni poti Celja se simbolično vzpostavi pot do Drevesnega parka v Medlogu, ki ima več nakazanih vhodov.

Medlog

Slika 4: k.o.Medlog, Celje

KAJ PRAVI ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH?

Včasih je bilo to pridelovalno območje, drevesnica, razdeljeno na gerke, grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva. Po izpisu iz registra kmetijskih gospodarstev in evidence dejanske rabe, zemljišča ostanejo v lastništvu Sklada kmetijskih zemljišč RS Slovenije za RS Slovenijo, ki prenese lastništvo zemljišč skupaj z lastništvom trajnega kmetijskega nasada drevesnice, na Mestno občino Celje. Trajnega nasada drevesnice ni bilo možno odstraniti brez povzročene škode, zato je sedaj zapuščina drevesnice v lastništvu celjske občine, ki lahko oddaja zemljišča v najem, kolikor je to v skladu z njihovim namenom. Bližina reke in strnjenega naselja ne dopušča onesnaževanja in degradiranja ter zaviranja rasti rastlin, ki rastejo na celotnem območju.

image

Slika 5: Oborina talnih zaščitnih sredstev na koruznem polju občinskega najemnika

Ideja DREVESNI PARK postavlja kmetijsko območje v postopek prostorskega načrtovanja, zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, zaradi njihovega obsega in zaokroženosti ter, zaradi zagotavljanja pridelave hrane z ohranjanjem krajine. Na območju tako trajno varovanih kmetijskih zemljišč je izjemoma dopustno vzpostavljati območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu, ki ureja OHRANJANJE NARAVE.

image

Slika 6: Kmetijska območja ob celjski reki Savinji, ki ustrezajo ideji DREVESNEGA PARKA.

Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območju kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo in posege v prostor le za vodne zbiralnike, čebelnjake, staje za zavetje živali, kozolce, premične tunele, visoke grede, stavbe za rastlinsko pridelavo – rastlinjake, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo in predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, začasne objekte, opazovalnice, kmečke lope, napajališča, krmišča, gradnje pred zaščito naravnih nesreč…

image

Slika 6: Ohranjeni stari silosi celjske vrtnarije

SEDEM OBMOČIJ DREVESNEGA PARKA, OZAVEŠČANJE O SKRITEM POMENU PROSTORA

imageimage

Slika 7: Sedem območij Drevesnega parka

Zunanjost DREVESNEGA PARKA predstavljajo stavbe kulturno zgodovinskega pomena, vrtnarska šola z dolgoletno tradicijo, vrtnarski center ter drevesa posebnega pomena, med katerimi je v sklopu zaščitenih MEDLOŠKIH PLATAN, najvišja platana v Evropi. Notranjost DREVESNEGA PARKA pa kmetijska zemljišča poraščena z ostanki nasadov različnih vrst lesnatih okrasnih rastlin na njivah drevesnice celjske vrtnarije.

imageimage

Slika 8: Zgodovinska vrednost objektov; Steklenjak in Kristinin dvorec

Povezane površine DREVESNEGA PARKA, kakršne so v tem trenutku, odpirajo sedem učnih prostorov z možnostjo povezave z zelenimi pasovi, ki se razprostirajo na tem in na nasprotnem bregu Savinje.

Prostori ohranjenega steklenjaka so tehnična dediščina z veliko vlogo pri revitalizaciji že opuščenih dobrih praks v zelenjadarstvu. Po izvedbi začasnih protipoplavnih ukrepov so nastala prazna zemljišča in prehodi do prej neprehodnih zemljišč s trajnimi nasadi ter do opustelih objektov bivšega Vrtnarstva Celje. To so zemljišča, ki so v neposredni bližini vrtnarske šole in so lahko prizorišča tradicionalne pridelave rastlin, pridelave zelenjadnic v visokih gredah, steklenjak je prizorišče restavracije pod milim nebom in domače rastlinske kuhinje. Prostor se tako odpira preizkušanju naravnih kompostnikov ter mnogo več. Vrtnarska šola bi tako pridobila nove površine za razvoj drugačnih vsebin na področju sonaravnega vrtnarjenja, skupaj z nadgradnjami, ki jih ta prostor omogoča. Skrbno urejen in zanimiv šolski park Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, bi lahko postal del učnega prostora v Drevesnem parku in stičišče povezovanj vseh celjskih šol.

Ozaveščanje alternativnih oblik delovanja ljudi, gibanja v zavesti stvarnosti in duhovnosti, spreminjajo Drevesni park v učilnico, prostor za igre, sproščanje in smeh, kjer so drevesa igrala in vsaka naravna stvaritev predstava, ki spodbuja domišljijo ter že skoraj pozabljena raziskovanja v naravi mestno kmetijskega okolja, ki je nedaleč stran od središča Celja.

image

Slika 9: Drevo kot igralo

PRIZORIŠČE ŠE VEDNO TRAJAJOČEGA ČIŠČENJA PO INTENZIVNI KMETIJSKI PRIDELAVI V DREVESNICI

Značilnost tega poplavnega in razlivnega področja je visoka podtalnica z vodnjaki. Naravna kopališča lahko nastanejo v prostoru, kjer so v neposredni bližini reke Savinje pri gradnji protipoplavnih objektov povezali vodo s kopnim. Visoka podtalnica in padavine ustvarjajo kotanje, ki zadržujejo vodo in omogočajo rast združbam obvodnih rastlin. Tako nastajajo rastlinske čistilne naprave za umetno in naravno ustvarjene bazene. Poraslost z rastlinskimi čistilci zemlje in zatočišča divjih živali, nudijo vpogled, kako razbremeniti onesnažena okolja Celja in okolice ter so hkrati dokaz za nepretrgane procese naravne obnove. Ko onesnažila, težke kovine in ostale strupene snovi v zemlji in zraku prehajajo preko korenin v steblo, liste, korenine, jih drevo nekaj zadrži zase, nekaj jih skladišči za svojo hrano, ostalo pa presnavlja v nestrupene snovi. Torej, kar ne rabi, prebavi in izpusti predelane, manj ali celo nič strupene snovi nazaj v vodo, zemljo, zrak. Samočistilna sposobnost okolja je stanje, ki se ga premalo zavedamo in, zaradi nepoznavanja preprostosti narave, ne uvidimo preprostosti trajne rešitve.

image

Slika 10: Obnova in čiščenje po intenzivni rabi kmetijskih zemljišč

Fitoremediacija je tujka, ki pomeni, da onesnaženo zemljišče, kjer življenje v tem trenutku ni možno ali celo ogroža življenje drugod, vrnemo nazaj v naravno oskrbo, rastline postanejo središče dobrega počutja človeka, živo začne ustvarjati življenje.

Že dolgo so znane rastline z visoko sposobnostjo čiščenja tal, ki spreminjajo kemijsko stanje tal, njihove korenine in mikroorganizmi, ki živijo z njimi, izločajo vsebine, ki netopne težke kovine spremenijo v topne. Delujejo tudi tako, da ustvarijo talni medij, ki ne dopušča izpiranja težkih kovin.

Drevo s svojo veličino predstavlja maksimalno kapaciteto čiščenja, poveže se z drugimi drevesi, ki tvorijo sistem, kjer najbolje uspeva v medsebojnem sodelovanju. Dober je primer topola in vrbe, ki sta med sabo povezana tudi preko glivic na koreninah. Topol skladišči težke kovine v listih, vrba v koreninah. Ko topol odvrže liste gre to v prid vrbi. Za vsako rastlino pa so omejitve, kot pri človeku, če je nečesa preveč, življenje ugaša.

V Drevesnem parku je nastala rastlinska učilnica po večletni intenzivni pridelavi. Sedaj vzorčena pitna voda na tem mestu bi imela neprimerno boljše rezultate, kot v letih intenzivne pridelave. Rastline ne samo, da čistijo tla in vodo, ustvarjajo tudi novo talno kapaciteto za sprejem vode. Pojav rastlinskih skupin je spontan, kajti narava izbira po ključu najhitrejše vzpostavitve ravnotežja v okolju.

Izraelski znanstveniki pravijo celo, da je fitoremediacija edini način, da ohranimo svet v obliki katere smo v tem času vajeni. Pri vsakodnevnih raziskavah prihajajo do rezultatov, ki presenečajo celo njih. Vsak človek je presenečen, ko preseka z ustaljenim načinom razmišljanja in se poglobi v kompleksnost življenja kot naravnega dogajanja.

image

Slika 11: Potek naravnega procesa čiščenja tal

DREVESNI PARK – ENERGIJSKI NABOJ MESTA

Ustvarjanje skozi ljudi za ljudi z namenom ohraniti naravno okolje in razvijati ekološko zavest, poteka na tem območju skozi številne delavnice in umetniške projekte, ki so v preteklosti naseljevali Drevesni park in ga ščitili pred popolno degradacijo, hkrati so celjski umetniki širili podporo in prepoznavnost v širokem krogu ljudi.

image

Slika 12: Kipar Simon Macuh *Čuječnost in mapiranje

ŠE DO 01.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL