e-novice AAG: HRAST 12/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želoddecember/2020 /20let 1474-Document1

This is the divider

Smrad ni samo ptujski, pač pa je postal vseslovenski problem

ptuj

Mojca Zemljarič / Štajerski tednik Pred tem, da na Ptuju občasno zelo smrdi, si je nesmiselno zatiskati oči. Ne gre za težavo, ki bi mesto ob Dravi pestila od včeraj. Problematika smradu se vleče desetletja, jasnega odgovora na vprašanje, kaj … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Svetovni dan tal–5.12.2020 – Ohranite tla pri življenju, zaščitite biotsko raznovrstnost tal

Hranite zemljo v živo ZAŠČITITE BIOLOŠKO RAZNOVRSTNOST TAL Svetovni dan tal (WSD), 5. december, je praznik Združenih narodov, ki praznuje zdrava tla za prihodnost, ki bo varna za … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pripombe AAG na Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE)

image

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki po sklepu MOP deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, je v zakonskem roku poslala pripombe na Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Prostovoljstvo najbolj učinkovito orožje tudi za varovanje okolja in narave

prostovoljstvo

Prostovoljstvo v Sloveniji, kamor sodijo tudi člani AAG, ima dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva… Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Mnenje o šoštanjskem sosežigu je jasno: Negativno bo vplival na okolje in zdravje ljudi

teš6

Rozmari Petek – Večer Na spletni strani občine Šoštanj so 15.12.2020 objavili naročeno strokovno mnenje glede vpliva sosežiga na zdravje in okolje Šoštanjčanov. V njem je jasno zapisano, da bodo v primeru sosežiga lignita in predelanih odpadkov vplivi na okolje … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

KOZODERČEVA JAMA – ISKANJE POZABLJENIH STRUPOV

dravsko polje

Iz Ministrstva za okolje so v novembru sporočili, da se zdaj načrtuje preiskave na območju Kozoderčeve jame, ki bi se morale že začeti, a jih je zamaknila epidemija. Področje bodo približno eno leto vzorčili … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Laženci in AAG nad ugotovitve inšpekcije

laže3

Po štirih letih od prijave o prekomernih izpustih prahu in hrupa iz kamnoloma Laže je organizacija Alpe Adria Green (AAG) konec novembra vendarle dobila odgovor okoljske inšpekcije. Ta ugotavlja, da so izpusti skladni z normativi. A krajani in AAG se ne strinjajo, zato se bodo pritožili.… Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Prejeli smo: AAG – CI VOJVODINE–EKOLOŠKA PATROLA – Meščani tožili mestno upravo Zrenjanina v Srbiji

- Nisu nas pustili na javnu raspravu! - kaže Mirta Crkvenjakov iz Inicijative Vazduh nije roba

“Kitajci so naši bratje” in lahko delajo, kar hočejo – Gradnja tovarne pnevmatik Ling Long spremljajo resna okoljska tveganja. Niso nas spustili na javno obravnavo! – pravi Mirta Crkvenjakov iz mestnega gibanja Eksplozija v tovarni vode v Zrenjaninu v Srbiji … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH

Fotografija0116  V AAG smo v zakonskem roku poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano “Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH” Pripombe Alpe Adria Green (AAG) 1. Vsekakor zelo podpiramo … Nadaljujte z branjem

This is the divider

Najbolj brani prispevki na spletni strani AAG v letu 2020

medvedji safari

1) Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave” – objavljeno -18/04/2020 Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Dva močna potresa pri Sisku, materialna škoda v PetrinjiDva potresa, eden z močjo pet stopinj, eden nekoliko šibkejši, je danes zjutraj prizadel Hrvaško. Potres z močjo 5 stopinj je danes zjutraj prizadel severozahodni del Hrvaške, epicenter pa je bil 12 kilometrov jugozahodno od Siska pri Petrinji, so sporočili … Nadaljujte z branjem

This is the divider

V letu 2020 smo uspeli zaradi omejenih razmer – COVID-19 v AAG realizirati dva izobraževalna projekta za otroke in mladino:

1) Predelava električnega invalidskega vozička

Alpe Adria Green je lansko leto v okviru Evropskega tedna mobilnosti začel z aktivnostmi v okviru izobraževalno – ozaveščevalnega projekta E-Voz. Projekt je logično nadaljevanje že izvedenih aktivnosti v okviru projektov E-Avto -Mladi ter E-Pol, s katerim smo dijake.. Nadaljujte z branjem→

2) Z UČENCI OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR SMO IZVEDLI SKUPAJ Z AAG EKO-PATRULJO KVALITETE VODE NA KRASU

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

V torek 14.01.2020 smo z 32 otroki iz 2. triade OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR izvedli ekološko patruljo kvalitete vode na Krasu.V vasi Slivje smo pripravili projekcijo o problematiki vode skozi kras, Predstavili smo  napravo za meritve vode in delo z njo. Namen eko patrulje je bil ugotavljanje morebitnih kritičnih…     Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV

aag - reklama

ŠE DO 31.12.2020 LAHKO 0,5 DOHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIZACIJAM. Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Merry christmas card with winter tree shiny glitters background

VAM ŽELI EKIPA ALPE ADRIA GREEN!

This is the divider

Donirajte preko PayPalPlačilo članarine preko PayPal

Donate-page-001

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija, ki deluje v Sloveniji v javnem interesu na področju okolja in narave

Naslov za pošto: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c, Jesenice, Slovenija, EU

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

DECEMBER 2020

Dva močna potresa pri Sisku, materialna škoda v Petrinji


Dva močna potresa pri Sisku, materialna škoda v Petrinji

29.12.2020

Trije potresi, eden z močjo šest stopenj, eden pet stopinj in  eden nekoliko šibkejši, je danes zjutraj in včeraj zjutraj  prizadel Hrvaško.

Potres z magnitudo 5,1 in z epicentrom v Petrinji, ki je včeraj stresel Hrvaško in jo nato pretresal tudi preko noči, je bil očitno samo ogrevanje. Danes pa je udarilo s polno močjo, z magnitudo 6,2, spet z epicentrom v Petrinji, mestu, ki leži le slabih 50 kilometrov jugovzhodno od Zagreba. Da je šlo za grozovit potres, priča to, da so ga čutili tudi Slovenci, stresel pa je praktično vse prestolnice nekdanje Jugoslavije, med katerimi je spet najbolj nastradal Zagreb. Škoda v Petrinji je zaradi moči potresa neopisljiva, saj praktično ni hiše, ki ne bi imela poškodovane strehe ali fasade. Center mesta je uničen, porušil se je vrtec, v katerem na srečo ni bilo otrok, menda pa ni ostala cela niti bolnišnica. Govori se, da je uničenega pol mesta, trenutno pa potekajo akcije reševanja ljudi, v katere bo vključenih tudi 300 pripadnikov hrvaške vojske, ki prihaja na pomoč. Po pisanju hrvaških medijev je v potresu umrlo 12-letno dekle.

“Mestna hiša je bila poškodovana, padli so opeke in ometi, škoda je. Kolikor vem, danes prihajata predsednik in premier,” je za H1 povedal petrinjski župan Darinko Dumbović. “Ljudje so na ulicah, to je panika,” pravi. “Obstajajo objekti, ki so tako poškodovani, da se državljani bojijo vstopiti vanje. Poskusili bomo vse ljudi, ki ne bodo mogli spati na svojih domovih, najti rešitve in jih rešiti.”

Prestrašeni občani poročajo, da so pobegnili iz hiš in stanovanj. “Začulo se je grozno ropotanje, nato pa se je zatreslo. Strašno me je bilo strah,” je dejal občan Kutine.

Potres je prestrašil tudi Zagrebčane.

“Zbežal sem pred stavbo, otroci so bili v šoku od zadnjega potresa,” je povedal zagrebčan. “Treslo se je 15-20 sekund, zbudilo me je,” je na spletni strani EMSC zapisal prebivalec Ivanić-Grada.

petrinja potres 2020

Trije potresi letos na potresni prelomnici kjer stoji tudi Nuklearka v Krškem sta opozorilo, da je načrtovanje še ene nuklearke na tem področju neresno! NUKLEARKA SE JE ZARADI POTRESA 29.12. SAMOSTOJNO ZAUSTAVILA, ODGOVORNI PA ŠE VEDNO TRDIJO DA JE VSE V REDU!!!

Trije močni potresi so 22. marca pretresli Zagreb.

ŠE DO 31.12. LAHKO NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Najbolj brani prispevki na spletni strani AAG v letu 2020


 

1) Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave” – objavljeno -18/04/2020 

medvedji safari

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Katarina Bervar Sternad, in Društva za ohranjanje

Nadaljujte z branjem→

2) KAR PRETNAR SVARI ŽE MESEC DNI, SEDAJ PRIZNALI? Virus naj bi se širil tudi aerosolno   – objavljeno – 18/03/2020

maska

Novi koronavirus naj bi se širil le kapljično in s kontaktom. Z njim bi se torej lahko okužili le, če smo v tesnem stiku z obolelim oziroma če se dotaknemo predmeta, na katerem je denimo slina osebe, pozitivne na Sars-Cov-2…

Nadaljujte z branjem→

3) EKO-PATRULJA AAG V ZALOGU RAZKRILA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV PEPELA IN ŽLIDRE  – objavljeno -23/04/2020

deponija zlindre

Od petka, 17. 4. 2020 smo prejeli v naši Mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green več pritožb naših članov in krajanov Zaloga pri Ljubljani o dovažanju nevarnih odpadkov pepela in žlindre na območje kraja, kjer živi 6.800 prebivalcev v …

Nadaljujte z branjem→

 

4) Nujno potrebujemo samoorganizacijo ljudstva– objavljeno –

A.KOMATProcesi globalizacije so do skrajnosti zaostrili materializem, s tem pa tudi odmik od humanih vrednot v kult stvari, ob opolnomočenju pohlepa po denarju, volje do moči in popolnega nadzora nad ljudmi, vse to ob medijskem paradiranju egocentričnih narcisoidnih psihopatov. Laži, manipulacije in korupcija so normalna orodja teh izrodkov človeštva, ki jim ob strani stoji… Nadaljujte z branjem→

5) V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green opozarjajo, da bi priklop črpališča Sorško polje na vodovodno omrežje predstavljal visoko tveganje za prebivalce.– objavljeno –  

kranjsko polje

Jesenice, Kranj – Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) od nove vlade zahteva, da kot vsebinsko nesprejemljivega zavrne predlog Uredbe o vodovarstvenih območjih (VVO) za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravilo še v času prejšnje vlade. »Uredba, kot je napisana, namreč predstavlja visoko tveganje za prebivalstvo, ki…  Nadaljujte z branjem→

6) Po sledeh izlitja 20 ton neznanega mulja v okolje na Jesenicah– objavljeno –  17/02/2020

lokacija izlitja - zbirni cener jes

V AAG smo v pričetku meseca decembra 2019 dobili pritožbo, v kateri so prijavitelji navedli, da pristojne službe niso ustrezno ukrepale ob sumu izlitja nevarnih snovi v okolje v obliki skoraj 20 ton neznanega mulja na nabrežini reke Save Dolinke pri zbirnem centru na Jesenicah . Dejanje naj bi se skušalo prikriti s potvarjanjem dokumenta, kaj je v zbirni center sploh prišlo, mulj na brežini pa so pokrivali celo s peskom. Blato naj bi bilo na mesto izlitja..   Nadaljujte z branjem→

7) MOL nima gradbenega dovoljenja za odsek kanala C0– objavljeno –  22/01/2020 

gradnja-kanalizacije

V luči zadnjih dogodkov na ljubljanskem vodonosniku med Ježico in Savo, ko je policija zaščitila zasebno lastnino v skladu z Ustavo RS pred nasiljem izvajalca Mestne občine Ljubljana, Alpe Adria Green (AAG) sporoča javnosti, da MOL nima gradbenega dovoljenja za razkopavanje zasebnih parcel … Nadaljujte z branjem→

8) Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda– objavljeno – 15/04/2020

rjavi medved

Alpe Adria Green (AAG), ki ima status javnega interesa na področju okolja in narave, je na ARSO 14.04.2020 v predpisanem roku (8 dni ) priglasil udeležbo in vključitev v upravni postopek v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda (Ursus arctos) v RS po 7. členu Uredbe o zavarovanih prostoživečih… Nadaljujte z branjem→

9) V AAG prejeli odgovor iz ACRONI-ja v zvezi s povečanimi izpusti– objavljeno-  30/10/2020 

naš Acroni

Konec meseca septembra smo na AAG dobili prijave glede problematike nenadzorovanih izpustov prašnih delcev v ozračje iz podjetja Acroni na Koroški Beli. Vaščani Koroške Bele že nekaj časa opažajo povečan izpust prahu iz Acroni-ja, obvestili so tudi  Uprava podjetja vendar… Nadaljujte z branjem→

10) AAG je na Predlog »Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje« poslal na MOP RS svoje pripombe in predloge– objavljeno-28/04/2020

onesnaževanje zraka

V času ene največjih sodobnih družbenih in civilizacijskih kriz, nam narava skozi različne perspektive kaže, da je človekov vpliv na okolje in naravo prekomeren. Čas za različne premisleke v obliki takih ali drugačnih konferenc se izteka, prihaja čas konkretnih dejanj. Obdobje korona virusa je pokazalo, kakšen vpliv na… Nadaljujte z branjem→

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.12. LAHKO NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH


 

V AAG smo v zakonskem roku poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano “Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH”

Fotografija0116

Pripombe Alpe Adria Green (AAG)

1. Vsekakor zelo podpiramo 7.člen Osnutka, ki prepoveduje reklamne panoje in druga oglaševanja na kmetijskih zemljiščih. V današnjem času so naše komunikacijske možnosti za iskanje raznih ponudb več kot dovolj razvite (mobilni telefoni, dlančniki, druge računalniške naprave), da je postavljanje panojev nepotrebno in degradira kmetijsko zemljišče, slovensko krajino in našo kulturo. Prav tako imajo naše IKT naprave možnost prikaza kart in celo, kako priti na določeno destinacijo in informacij s panojev ne potrebujejo. Obenem se s panoji ob cestah zmanjšuje prometna varnost.

Prepoved mora veljati tudi za panoje, ki so dalj od 40 m od avtoceste.

Obenem opozarjamo še na panoje, ki so degradirali gozdni rob in tam stojijo veliki panoji, tudi s turistično vsebino. Tudi te je potrebno odstraniti, saj vsak lahko poišče na spletu na primer Postojnsko jamo in pot do tja.

Prišlo bo sicer do izpada dohodka lastnikov zemljišč (morda vsi celo niso kmetovalci), ki pa bi morali služiti s kmetijstvom. Ob tem opozarjamo, da je ekonomika našega kmetijstva zelo slaba oziroma nedodelana, zato se iščejo stran poti.

2. V 1.točki Osnutka se predvideva financiranje nakupa pretežno gozdnega zemljišča iz Gozdnega sklada. Točka je nedorečena, saj ne sledi razlaga, kaj se po odkupu dogaja s tem zemljiščem. Naša zahteva je, da ne sme priti do spremembe namembnosti, ampak se gozdne površine ohranijo še naprej.

3. Nasprotujemo krčitvi gozdov v kmetijske namene (2.točka Osnutka). Slovenija je sicer na repu držav po hektarih kmetijskih zemljišč na prebivalca, predvsem zaradi gradnje velike infrastrukture (avtoceste, hidroelektrarne – na primer za HE Brežice je uničeno 200 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč, druge ceste) in urbanizacija oziroma gradnja zgradb z vso lokalno infrastrukturo, celo na vodovarstvenih območjih s kmetijsko rabo, kot na primer Magna v občini Hoče-Slivnica.

4. Ob tem stihijskem izgubljanju kmetijskih zemljišč pa naj bi zdaj pričeli krčiti gozdove po 0,5 ha, kar je okrog 70 x 70 m površine. Pa zraven še 0,5 ha in tako naprej. Že za Magno so kot nadomestno kmetijsko zemljišče spet izbrali krčenje gozda, kot da ne bi vedeli za izjemne lastnosti gozda.

5. V Sloveniji naj bi imeli celo vrsto neobdelanih zemljišč, obenem naj bi se nekaj kmetijskih površin zaraščalo. Vse to kaže na izjemno neusklajeno politiko in odnos do zemljišč v celoti. Nadomeščanje kmetijskih zemljišč s krčenjem gozdov je nesprejemljivo in mu nasprotujemo.

6. Gozd je pomemben ponor CO2 in njegovo ohranjanje in povečevanje je predmet politike ob klimatskih spremembah. Obenem se Ministrstvo za okolje in prostor hvali s skrbjo za biotsko raznovrstnost. Gozd pa vsebuje izjemno veliko biotske raznovrstnosti, ki je medsebojno povezana in je vsebuje daleč največ v primerjavi z drugimi zemljišči. Vsaka krčitev gozda je nesprejemljiva.

7. Gozd je precejalnik za vodo, je osnova za zdravo podtalnico, gozd nima pesticidov, ki jih kmetijska politika takoj začne posipati in škropiti na vsako kmetijsko površino. Tako bi jih tudi na izkrčene površine, ki so bile prej filter za pitno vodo ter bi onesnažili še bližnji gozd. Že tako se dogaja na primer upad čebel zaradi kemizacije kmetijstva, zdaj bi to prenesli še v bližnji gozd, ki je ostal po krčitvi njegovega dela, kjer čebele nabirajo cvetni prah na določenih drevesih.

8. Gozd je pomemben tudi kot ambient živali od zaščitenih mravljišč do ptic in divjih živali. Točka 2. je brez vsake utemeljitve in zato nezadostna ter naj se ukine.

9. Poudarjamo še, da je politika kmetijskih zemljišč povsem nedodelana. Nesprejemljivo je gojenje rastlin za biogoriva, skregano s pametnim gospodarjenjem s kmetijskimi površinami. Prav tako je treba skrčiti veliko živinorejo, ki porabi velike površine za pašo in silažo, namesto pridelave bolj zdrave hrane na teh zemljiščih. Obenem porablja veliko vode. Ob vseh teh neusklajenih politikah je res nesprejemljivo še krčenje gozdov, namesto korekcije naštetih politik.

10. Posebej je treba vnesti v spremembe oziroma v Osnutek prepoved vseh gradenj na vodovarstvenih območjih (vseh kategorij), ki so hkrati kmetijska zemljišča. To manjka v Osnutku in predlagamo kot dopolnitev.

11. Točka 9.2. Črtanje omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami. Točka ni obrazložena, kajti posledice črtanja so lahko zelo hude za izgubo še nadaljnjih kmetijskih površin, ker so veliki interesi po pozidavi. Doslej je instrument nedelitve zaščitenih kmetij precej pripomogel, da ni prihajalo še do večjih pozidav. Pozidave pa pomenijo neobnovljivo uničenje kmetijskih površin. Zato nasprotujemo črtanju 18.člena ZKZ, saj ima že tako precej obvozov.

12. Zaščitene kmetije so omenjene še v 13. točki in 54. točki, kjer pa tudi ni pojasnjeno, kakšni so tisti negativni učinki, niti zakaj se ni obneslo. Iz našega poznavanja problematike smo v nekaj primerih lahko ugotovili, da prav zaradi instrumenta nedelitve zaščitene kmetije ni prišlo do pozidave in trajnega uničenja kmetijskih površin. Ali ukinitev nedelitve zaščitene kmetije pomeni olajšanje pozidav in trajno uničenje kmetijskih površin?

13. Ob vsem tem se sprašujemo in prosimo naslov, da nam pojasni, kako in s čim sploh ščitimo kmetijske površine?

14. Kot dopolnitev Osnutku vlagamo tudi zahtevo, da se v 3.č, točka n), v 3.e členu, točka c), druga alineja in 45.členu, točka n) ZKZ ČRTAJO, ker dopuščajo gradnjo vetrne elektrarne do 1 MW (lahko si ogledate tisto pod Nanosom, v Razdrtem). Te točke je tik pred sprejemom vsililo ministrstvo za infrastrukturo, torej so bile povsem neusklajene z drugimi ministrstvi, niti niso upoštevali negativnih odzivov javnosti.

Izgleda, da se kmetijsko ministrstvo sploh ne zaveda in ne pozna, kakšen nesprejemljiv in nepovraten poseg v kmetijsko zemljišče to je. Zelo obsežen železobetonski temelj bo večno ostal globoko v zemljišču, obenem pa se uniči še velika kmetijska površina za manipulativen prostor, ki mora biti izravnan, horizontalen in se tudi ogradi zaradi nevarnosti, ki jih vetrna elektrarna vsebuje.

Pri tem je povsem izostala tudi ocena hrupa vetrne elektrarne, ki lahko za dobo 20 – 25 let ogroža zdravje prebivalcev, kvaliteto bivanja, moti spanec s pulznim nizkofrekvenčnim hrupom in infrazvokom, ki vdira skozi zaprta okna, ki se v stavbah še ojača zaradi resonance, in zmanjša vrednost njihovih nepremičnin ter ogroža zdravje živali, kar potrjujejo številni primeri v svetu.

Razpolagamo z veliko strokovnega gradiva, s katerim lahko povedano dobro utemeljimo. Poleg tega vetrne elektrarne pri nas ne zmanjšujejo nobenega vira CO2, kar naj bi bil osnovni namen, čeprav same vetrne elektrarne ne prispevajo ogljikovega dioksida. Namreč, treba je pogledati, kaj se dogaja, ko gre vetrna elektrika prednostno v omrežje.

Znano je, da mora biti vsak čas v omrežju proizvodnja elektrike usklajena s porabo. Če vstopi v omrežje vetrne elektrika, naključno, ko zapiha veter, mora nek drug vir zmanjšati svojo proizvodnjo in to hitro. Za to regulacijo se uporabljajo hidroelektrarne, daljinsko vodene, ki so obnovljiv vir, z bistveno cenejšo elektrike od vetrne, ne pa premogove elektrarne, ki spuščajo CO2.

Vetrne elektrarne na kmetijskih zemljiščih torej ne zmanjšujejo CO2, so povsem nepotrebne in škodljive.

15. Naprošamo vas, da naše pripombe komentirate, odgovorite na vprašanja in nam jih pošljete. Žal se često dogaja, da odziv na naše pripombe v javni obravnavi izostane.

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ŠE DO 31.12. LAHKO NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Laženci in AAG nad ugotovitve inšpekcije


Povezava:

Kamnolom pod lupo inšpekcije

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

Donirajte preko PayPal

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

Prejeli smo: AAG – CI VOJVODINE–EKOLOŠKA PATROLA – Meščani tožili mestno upravo Zrenjanina v Srbiji


“Kitajci so naši bratje” in lahko delajo, kar hočejo – Gradnja tovarne pnevmatik Ling Long spremljajo resna okoljska tveganja

- Nisu nas pustili na javnu raspravu! - kaže Mirta Crkvenjakov iz Inicijative Vazduh nije roba

Niso nas spustili na javno obravnavo! – pravi Mirta Crkvenjakov iz mestnega gibanja

Eksplozija v tovarni vode v Zrenjaninu v Srbiji je meščane Zrenjanina opomnila na dejstvo, da bo podjetje za proizvodnjo pnevmatik Ling Long uporabljalo vodo iz zrenjaninskega vodovoda (kot so prvotno napovedovali) ali pa bo kopalo vodnjake za oskrbo z vodo, kot so pozneje navedli. V vsakem primeru: Voda s teh območij zaradi prisotnosti metana preprosto gori! Graditi tovarno, kot je Ling Long, z ogromnim “potencialom” za ekološko katastrofo na tem območju, je neodgovorno. – pravi Dušan Kokot iz Mestnega gibanja.

Predsednica AAG – CI VOJVODINA Ruža Helac:  Smo v resnih težavah

V anketi, ki jo je na temo Ling Long izvedla Zelena patrulja na trgu v Zrenjaninu Srbija, eden od sogovornikov pravi:

– Nevarno je za zdravje, zlasti za otroke in nas starejše. Ne bi smelo biti blizu mesta … Ampak … Kitajci so naši bratje in lahko delajo, kar hočejo!

– Država je Ling Longu podarila približno 96 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so jih že preuredili v industrijsko cono. Mimogrede, to je bilo prvovrstno kmetijsko zemljišče! Ta projekt je bil razglašen za projekt državnega pomena. Nihče od zainteresirane javnosti ni imel možnosti videti, na podlagi česar je Vlada Republike Srbije ta projekt tako kvalificirala! Naš delež pri tej naložbi je približno 10% in – seveda – nismo v lasti ničesar. Zmogljivost tovarne je 14 milijonov pnevmatik na leto ali 40 tisoč pnevmatik na dan. To je največja tovarna pod streho v Srbiji. Da bi lahko šlo 40 tisoč pnevmatik na letališče na dan (zaradi tega bo zgrajena avtocesta!?), Je treba približno 250 tovornjakov, da gume vzamejo in se nato morajo vrniti, torej mora 250 tovornjakov pripeljati surovine in se vrniti. Objektivno bo torej po mestu vsak dan krožilo 1000 tovornjakov! No, velike težave so z gojenjem cvetja in le 1000 tovornjakov dnevno kroži po mestu! – pravi Dušan Kokot iz Građanskega preokreta.

– Iz medijev smo izvedeli, da je Ling Long prejel približno 80 milijonov evrov spodbud. Torej, doniramo zemljo, doniramo vodo, privilegij dela v takšni tovarni plačujemo iz lastnega žepa. Ne vemo in se ne zavedamo, v kolikšni meri bo tovarna vplivala na okolje in prihodnost naših otrok, ki tukaj živijo. To število delovnih mest, ki so jih obljubili kitajski vlagatelji, je zanemarljivo glede na ogroženo okolje. Občina Zrenjanin ima približno 120 tisoč prebivalcev, vendar bo ta projekt negativno vplival ne samo na občino, temveč na celotno regijo! Negativni vpliv takšnega projekta bi lahko vplival na sto tisoč državljanov. Za normalno delovanje tovarne je predvidenih 4665 kubičnih metrov vode, kar je približno 20% trenutne porabe vode mesta Zrenjanin. Razvijalec študije se je na to pripombo odzval z besedami, da bo investitor začel vrtati vrtine. Po neuradnih informacijah so že začeli vrtati vrtine. Dovoljenja za vrtanje vrtin so pri nas zelo zahtevna in zahtevajo pripravo vodne bilance. Ta lokacija je blizu Carske bare in mestnega vodnjaka. Kdo je raziskoval dejstvo, koliko podtalnice na tej lokaciji, s katere bi se oskrboval investitor, je priključeno na vodni vir mesta Zrenjanin in Posebni naravni rezervat Carska bara. To so resne in velike nevarnosti! – je zaskrbljen Gojkan Stojinović iz združenja “Stop Rendering”.

– Zakaj je to projekt državnega pomena? Kaj imamo od tega? V sporazumu, kolikor se spomnim, niso dolžni nikogar zaposliti, zlasti iz Zrenjanina. Zakaj problem brezposelnosti v tržnih razmerah ni rešen!? Zakaj ni v skladu z našimi predpisi? In končno, ogrožen je Posebni naravni rezervat Carska bara, ki je pod visoko mednarodno zaščito. Je eno izmed Ramsarskih krajev, ki je izjemno pomembno za proces kroženja v naravi, tako kot ekosistem kot kot poseben rezervat z velikim številom zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Carska bara je od tovarne oddaljena 2 km, študija pa pravi: pojav zaščitenih vrst ni pričakovan! Saj ne pričakujejo, da bo ptica celo življenje preživela na eni veji, kajne !? – opozarja Zorica Radišić, biologinja.

- Ali kinezi su naša braća i mogu da rade šta hoće. - kaže jedan od sagovornika u anketi

Toda “Kitajci so naši bratje” in lahko delajo, kar hočejo. – pravi eden od sogovornikov v anketi

Izjava mestnega gibanja:

Mestno gibanje je na upravno sodišče vložil tožbo za razveljavitev odločbe mestne uprave mesta Zrenjanin o danem soglasju k študiji o presoji vplivov na okolje prihodnje kitajske tovarne avtomobilskih gum Linglong. V tožbi opozarja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker obdolženec za njeno odločanje ni pristojen, ker ni ravnal v skladu s poslovnikom in ker je tožilcu in drugim državljanom onemogočil sodelovanje v javni razpravi o študiji. Mestna uprava mesta Zrenjanin je 1. oktobra sprejela odločbo, s katero je odobrila študijo o presoji vplivov na okolje investitorja Linglong, čeprav je lani poudarila svojo nesposobnost za ta postopek. Varnost skupščine mesta Zrenjanin, nato pa policija, je zainteresiranim občanom preprečila, da bi se 4. septembra letos udeležili načrtovane javne razprave o tej študiji. Niti študija presoje vplivov na okolje niti odločitev o soglasju k njej ne vsebujeta odgovorov na pisna vprašanja o konkretnih ukrepih, ki bodo sprejeti za merjenje in preprečevanje škodljivih emisij iz načrtovane tovarne pnevmatik. Oba dokumenta sta polna splošnih besednih zvez in neutemeljenih trditev, da se bodo predpisi spoštovali. Tožba civilnega gibanja proti mestni upravi mesta Zrenjanin zahteva razveljavitev odločbe kot celote in vrnitev k novi odločitvi o študiji.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

Donirajte preko PayPal

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

KOZODERČEVA JAMA – ISKANJE POZABLJENIH STRUPOV


 

Iz Ministrstva za okolje so v novembru sporočili, da se zdaj načrtuje preiskave na območju Kozoderčeve jame, ki bi se morale že začeti, a jih je zamaknila epidemija. Področje bodo približno eno leto vzorčili s pomočjo opazovalnih vrtin in sondiranja, je pojasnila Bernarda Podlipnik iz sektorja za odpadke pri Direktoratu za okolje: “Te vzorce potem zanaliziramo in ugotovimo, kaj je v sami materiji.” In ali obstaja nevarnost vplivanja na pitno vodo ali ne.

V AAG razpolagamo z podatki, ki jih je že pred leti napravil naš strokovni sodelavec Anton Komat, vendar posluha pri pristojnih na ministerstvih pristojnih, da se izvede sanacija tega področja nikoli ni našel.

dravsko polje

Da bi širši javnosti predstavili to problematiko objavljamo ugotovitve strokovnega sodelavca AAG Antona Komata iz začetka tega  stoletja.

ISKANJE POZABLJENIH STRUPOV

Sedemnajstega aprila 2004 je v Sloveniji začela veljati Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih (POPs – Persistant Organic Chemicals), prva pravno zavezujoča mednarodna pogodba za nadzor 12 obstojnih strupenih kemikalij. Med ta ducat umazanih (dirty dozen) spada 8 pesticidov (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toksafen), dve industrijski kemikaliji (heksaklorbenzen in PCB-ji), ter dva stranska produkta (dioksini, furani).

V EU se dograjuje zakonodaja s področja ravnanja s kemikalijami, ki se bo nanašala na registracijo, oceno in odobritev kemikalij, kar skrajšano imenujejo REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of Chemicals). Njen cilj je izpolniti vrzel v poznavanju tveganj uporabe kemikalij in prenos dokaznega bremena na proizvajalce, ki bi bili s tem prisiljeni dokazati, da so njihove kemikalije varne za uporabo. Dokazno breme se torej iz uporabnikov prenaša na proizvajalce.

Najnevarnejše strupene kemikalije (POPs) se v okolju zelo počasi, ali pa se sploh ne razgrajujejo, se kopičijo v živih organizmih in človeku (bioakumulacija, biomagnifikacija), motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem (hormonski motilci), so genotoksične in povzročajo genske mutacije (mutagene), povzročajo raka (kancerogene), imajo škodljiv vpliv na razmnoževalni potencial in povzročajo razvojne anomalije novorojenih.

Dne 9. 6. 2004 je bil v EU sprejet Environmental Health Action Plan, ki določa testiranje krvi, urina, las in maščobnega tkiva živih oseb na vsebnost najbolj nevarnih kemikalij. Ob promociji navedenega programa so decembra 2003 testirali kri 47 oseb na vsebnost 101 kemikalije in v krvi preiskovanih oseb našli kar 76 obstojnih strupenih industrijskih kemikalij. V raziskavo, ki sta jo izpeljali WWF in Cooperative Bank je bilo vključenih tudi 39 poslancev EU parlamenta, med njimi EU komisarka za okolje Margot Wallstrom. Podatki so bili javno objavljeni in govore, da so med predstavniki 17 evropskih držav Skandinavci, zaradi stroge okoljske politike, najmanj kontaminirani. Med testiranci bi si vsekakor želeli vsaj nekaj naših ministrov, npr. za okolje, zdravje in kmetijstvo.

Iskra Semič je za proizvodnjo kondenzatorjev uporabila kar 3.700 ton PCB-ja, od tega je bilo 250 ton tehnološkega odpadka uničenega v Franciji, toda kar 70 ton je končalo v okolju okrog tovarne in še danes ogroža zdravje ljudi in narave. Glede na to, da Rusija in nekaj držav še proizvajajo PCBje in da se ti širijo na velike razdalje, se njihova globalna prisotnost še povečuje.

Na območju Dravskega polja med Račami in Kidričevem so v številne opuščene gramoznice kar s cisternami zlivali ostanke POPsov. Rekorder je vsekakor Kozoderčeva jama, kjer ocenjena količina kontaminirane zemljine dosega 50.000 ton! To je dva tisoč tovornjakov nosilnosti 25 ton!

POPsi so izjemno nevarni strupi posebej zaradi dejstva, da smo ljudje izpostavljeni množici kemikalij, ki se tržijo brez predhodnega in zadostnega toksikološkega testiranja, ter ocene tveganja za zdravje ljudi. Zaradi kombiniranja kemikalij in njihovega sinergičnega učinka je na epidemiološki ravni izredno težko ugotoviti dokončno vzročno povezavo med izpostavljenostjo in razvojem raka, oz. drugimi zdravstvenimi težavami. Edini izhod v tej metodološki zmedi je torej dosledna uporaba previdnostnega načela.

Časi, ko je bila večina izdelkov, ki smo jih uporabljali naravnega izvora, so nepreklicni minili.

Že desetletja industrija ustvarja sintetične snovi, ki v okolju ne razpadejo in če ne, potem se kopičijo. Mednje spadajo tudi POPsi, ki pa niso proizvod množične POP kulture, pač pa

proizvod ne-kulture in posledica biocidnega odnosa do narave in človeka. POPsi spadajo med najbolj nevarne strupe, kar jih pozna znanost, so zahrbtni in se, kot sence smrti, širijo skozi ekosistem, lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli in imajo naravno tendenco, da se kopičijo v organizmih. Toda ne kopičijo se zgolj zaradi naravnih procesov, pač pa predvsem zaradi človeške neumnosti, pohlepnosti in brezbrižnosti. Tako kot recimo na Dravskem polju, kjer je z nevarnimi snovmi do roba napolnjenih kar nekaj gramoznic. Na vrhu je seveda zemlja in grmovje ali drevje, nekje celo koruza, seveda za kamuflažo in za sonaraven videz. Tako rekoč spojijo se z okoljem, s kulturno krajino, kakor agrostepo ljubkovalno imenujejo agronomi. Spodaj pa so seveda POPsi, ki pronicajo počasi v podtalnico in ogrožajo celotno Dravsko polje, natančneje ogromne zaloge vode, ki se pretaka pod njim. Toda voda je univerzalno topilo in tako se skupaj z vodo pretakajo tudi POPsi in to naravnost na vodovodne pipe. In tako svojo pot končajo tam, kjer se je začela, pri človeku. Čudna situacija kajne, človek v hkratni vlogi zločinca in žrtve, lopova in detektiva, obsojenca in sodnika. Toda s pomembno razliko, eni so ob tem kovali dobiček, drugi so zgolj anonimne žrtve, ki danes polnijo statistike rakavih obolenj. Ali pa ne, morda pa je narava pravičnejša, ko si mislimo in smo tokrat za spremembo vsi žrtve, prav vsi, kajti dokončno zastrupljeno Dravsko polje bo tragedija za vse nas.

Prelevil sem se torej v vlogo detektiva in si za pripravo osvežil nekaj dogajanj v ekološko burnem letu 1989. Začelo se je v Brunšvigu in okolnih naseljih južnega dela Dravskega polja, kjer so v vodovodih izmerili izjemen porast vsebnosti pesticidov, predvsem alaklora. Bil je alarm prve stopnje, zaprli so kontaminirane vodovode in začeli s cisternami oskrbovati ljudi s pitno vodo. Toda število vodooskrbovancev je šlo v tisoče, stroški pa v milijone. In kaj je storila vedno pragmatična in še bolj prekanjena oblast? Dvignila je dopustno koncentracijo pesticidov za dvajsetkrat in strup je izginil, s preprostim pravnim trikom so brezplačno dosegli to, za kar bi z sanacijo porabili težke milijarde. Ne boste verjeli, toda takrat smo v Jugi imeli današnji EU standard, 0,1 mikrogram pesticidov na liter vode in nato po hitrem postopku dobili WHO-jev 2,0 mikrograma na liter, ki je še vedno tako pri srcu našim politikom in »strokovnjakom«. Saj se spomnite, kakšne travme so ti prestajali, ki nam je EU s 1. 1. 2003 predpisala 0,1 mikrograma na liter in je moral minister Keber po hitrem postopku takoj dovoliti VOKI, da lahko toči »pitno« vodo, ki ima štirikrat večjo vsebnost pesticidov. Tokrat se trik ni obnesel, saj so pristali na Upravnem sodišču in izgubili pravdo.

Preden sem pričel svojo pot iskalca zakopanih strupov, sem pregledal še raziskovalno nalogo, ki jo je že decembra 1989 izdelal Center za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Danes je to Inštitut za varovanje narave in piše se leto 2004. Vmes je torej preteklo veliko vode in strupov, toda nič se ni zgodilo, da pač, zgodilo se je nekaj bistvenega, država Slovenija (konkretno MOP), je imela sanacijo Kozoderčeve jame skozi devetdeseta leta za »top priority«, potem pa nič več, kakor, da je zgodba končana in da je problem rešen. Pa ni bil in še ne bo, dokler pri nas ne bomo spravili v življenje Stockholmsko konvencijo o POPsih. In če se politiki hvalijo, da so nas pripeljali v Evropo, jim mi zagotavljamo, da bomo v primeru POPsov pripeljali EU k nam, in to naravnost na Dravsko polje.

Raziskovalna naloga, ki razkriva vsebino zakopanega kemičnega bogastva ima neprepričljiv naslov: »Razvoj metod in tehnik za pripravo toksičnih odpadkov za deponiranje«. Po naslovu nič kaj spodbudnega torej, še ena od »dokončnih rešitev kemičnega problema«, ampak vpogled v vsebino nam razkrije pravo grozljivko greha, ki se imenuje Kozoderčeva jama.

(Cit.): »Problematika onesnaževanja podtalnice na južnem območju Dravskega polja sega že kar precej nazaj v leto 1983, ko je bila odkrita v okviru hidrogeoloških preiskav pitne vode na Dravskem polju kontaminacija podtalnice v okolici Brunšvika.« V vodi so bili izmerjeni predvsem klasični organoklorni pesticidi in prav njihova prisotnost je nakazovala, da je najverjetnejši izvor staro odlagališče odpadkov. Poizvedovanja, ki so jih opravljale inšpekcijske službe in UNZ, so trajala vrsto let, dokler se ni razjasnilo, da je vir kontaminacije verjetno Kozoderčeva jama. Center za varstvo okolja je leta 1987 na osnovi znanih podatkov o gibanju podtalnice vgradil tri piezometre, ki naj bi nedvomno dokazovali, da je izvor kontaminacije res Kozoderčeva jama, toda rezultati teh preiskav so bili negativni. Dokončen dokaz naj bi prinesel testni izkop, ki je bil na osnovi ustnih pričevanj tudi opravljen in sicer z bagrom v 36 jamah. Rezultat meritev in izračunov je bi katastrofalen.

Poleg POPsov (merili in našli so izjemno visoke koncentracije DDTja, DDEja, endrina in dieldrina) in novejših pesticidov (atrazin, prometrin, simazin, fention, alaklor, itd.), so našli v jami še različna olja, razne črne mase in gudron, stisnjeno embalažo in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov, ter obširne ostanke sežiganja. Pričevalci so mi povedali, da se je v jami izvajalo redno sežiganje strupov in da se je takrat iz nje valil gost črn dim. Pred začetkom sežiganja so vestno obvestili okoliške gasilce, da ne bi »po nepotrebnem« intervenirali. No, take obzirnosti do ljudi jim vsekakor ne moremo pripisati ob pričevanjih, da so strupe največkrat vozili kar s kamioni-cisternami in jih neposredno izlivali v jamo. Da je bilo izlivanje izdatno, nam povedo naslednji podatki: povprečna koncentracija pesticidov v zemljini Kozoderčeve jame za več stotisočkrat presega še dopustno, kar seveda pomeni, da kontaminirana zemljina ne sodi niti na odlagališče za nevarne odpadke, pač pa naravnost v posebno sežigalnico za prst. Toda take sežigalnice pri nas ni, najbližja primerna pa je v Nemčiji!

Poglejmo si še zaključek raziskovalne naloge:

»Ali uspešnost testa v primeru nadaljevanja zdrži tudi ekonomske zahteve, če imamo opraviti s cca. 50.000 tonami kontaminirane zamljine!!!« Uf!

Aha, torej bi bilo treba prepeljati 50.000 ton tovora, kar znese 2.000 težkih kamionov po 25 ton. Do kam in za kakšno ceno? In to preko meja ob sedanjem režimu za nevarne tovore?

Sanacija, ki jo je predlagal Center (seveda ob takratnem znanju) bi zahtevala 1.500 ton aktivnega oglja in okrog 5.000 ton cementa!

Številke od katerih se zvrti v glavi in zato nič čudnega, da se je država odrekla sanaciji in jo skuša »pozabiti«. Toda to ne bo šlo, saj vendar obstoje državni dokumenti, v katerih se ta zavezuje, da bo Kozoderčevo jamo sanirala, ker je to prava ekološka bomba in hvala bogu je sedaj tu še Stockholmska konvencija.

Ampak ob vsej tej grozljivki bode v oči droben, vendar izjemno pomemben podatek, ki stoji v besedilu Naloge in ki govori, da se nabor pesticidov najden v Kozoderčevi jami ne ujema z rezultati meritev, ki so bile opravljene v naselju Brunšvik. Torej mora obstajati nekje vsaj še ena jama!

Že lansko leto me je okoljski aktivist s Pomurja obvestil, da je spoznal možaka, ki ve za lokacijo še drugih gramoznic, v katerih je hudo strupena dediščina. Na hitro je bil organiziran sestanek in ko sem na vrat na nos pridrvel na Dravsko polje, sem naletel na nezaupljiv obraz in trdovraten molk. Mož ni in ni hotel spregovoriti in imel sem občutek, da ga je strah. Strah v demokraciji pa ni običajna stvar! Vsaj take vrste ne. Zvedel sem le nekaj neoprijemljivih besed o čudnih nočnih izpustih, ki da lebde nad Račami. Jasno je, da je v Račah Pinus in jasno je tudi, zakaj je bil Pinus večinski financer navedene Raziskovalne naloge. Morda slaba vest ali pa še kaj več? Skratka tista pot na Dravsko polje je bila izguba časa.

Toda pred kratkim je mož le spregovoril in tokrat je bila pot uspešna.

Tako smo se odpravili vsi trije in domačin je bil sijajen vodnik.

Začeli smo kar na obrobju Spodnjih Rač, kjer je bila nekoč gramoznica čez cesto nasproti Mešljeve jame. Danes je tam zgoraj videti zgolj polje koruze in travnik, toda spodaj na globini nekako 6 m se začne deponija POPsov, ki vsebuje še vse mogoče druge nevarne odpadke. Ob Mešljevi jami stoji tabla, ki strogo prepoveduje vsako odlaganje odpadkov, verjetno že zaradi etičnih razlogov, saj je ob robu jame spomenik NOB. Toda čez cesto odlaganje strupov nikoli ni bilo prepovedano, vse dokler ni bila jama polna in so jo lepo zasuli, ter povrhu zasadili koruzo. Koruza in pesticidi pa gredo lepo skupaj.

Pot nas je vodila po cesti Rače-Brunšvig-Ptuj do Kozoderčeve jame, ki je z nasuto dovozno cesto nekako prepolovljena, na levi strani stoji domačija s piščančjo farmo, na desni strani pa se razteza jedro zloglasne deponije, ki je ograjena z nizko žično ograjo. No, ta vsekakor ne predstavlja nobene ovire za POPse.

Toda zgolj nekaj sto metrov naprej, na levi strani ceste je naš vodnik ukazal postanek. Edino, kar smo videli je bil otok nizkega drevja in grmovna gošča, vsenaokrog pa koruzne njive.

To je bila torej druga jama, ki jo je poimenoval kar jama proti Brunšvigu. Vsekakor je bil njen

obseg nekako četrtina Kozoderčeve jame, toda glede vsebine ni znal povedati dosti več kot to, da je notri, poleg drugih navarnih snovi, zakopana velika količina POPsov.

Potem smo se vozili po kolovozu in sredi koruze ustavili vozilo ob starem poljskem znamenju. Sedaj mi je že bilo jasno, da so lahko tudi takile otočki zelenja sredi njiv svojevrstno znamenje za prisotnost POPsov. In prav sem imel. Vodnik je povedal, da sedaj stojimo ob zasuti jami pri Križu, poimenovani tudi Križna jama, in da smo blizu naselja Brezola. Jama ob znamenju je sodeč po površini zaraščenosti precej večja od tiste proti Brunšvigu. To jamo naj bi sicer konec 80 tih začeli sanirati, toda …..

Preostala nam je še razrešitev uganke »ruskega pokopališča« v Kidričevem, za katerim naj bi bili zakopani zaboji z DDTjem. To iskanje je preseglo poznavanje našega vodnika, zato smo se skupaj lotili iskanja. Asfaltna cesta se je spremenila v s kockami tlakovano, ki so jo zgradili Nemci že leta 1942 in je še izjemno ohranjena glede na današnjo gostoto in obtežbo prometa. Zanimivo bo gledati izdelke našega avtocestnega programa čez dobrega pol stoletja! Spraševali smo domačine o »ruskem pokopališču« in šele četrta oseba nas je napotila do cerkve, ob kateri je sicer bilo pokopališče, toda nad vhodnimi vrati nas je nemški napis opozarjal, da stojimo pred vojaškim pokopališčem iz leta 1916. Znotraj ograje pa smo videli le tri grobove in obširno trato. Pokopališče je torej zravnano z zemljo. Ampak trije grobovi so govorili čudno zgodbo. Eden z židovsko zvezdo, drugi z letnico 1945 in tretji z ruskim napisom. Toda mi smo iskali DDT. Obkrožili smo pokopališče, ki ga obdaja gozdič in ugotovili, da brez domačinov ne bo šlo. Imeli smo srečo, kajti prestregli smo starejšo gospo, ki nam je povedala kratko zgodbo o pokopališču, torej leta 1916 lazaret in pokopališče KuK, leta 1920 tabor ruske bele garde in 1945 taborišče ujetnikov 2. svetovne vojne. Boleča zgodovina in mnogo trpljenja nedolžnih, toda kaj je z DDTjem?

»Ja!«, je rekla gospa, »tule za kapelo so nekaj kopali in ker niso nič našli, so rekli, da DDTja tu pač ni!« Super, smo si rekli, to je najsodobnejši način iskanja POPsov!

Mi smo seveda postavili priložnostno moško teorijo o zakopanem DDTju. JLA je pred leti nad rekruti opravljala prav poseben obred »zaprašivanja«, v katerem se prestrašenim mladcem v gate naprašili pol kile DDTja (preventivno proti sramnim ušem, pop. picajzlom) in malo manj po drugih poraščenih delih telesa proti ušem. No, in morda so po prepovedi DDTja svoje zaloge pač nekam odložili, torej zakopali. Recimo tu nekje! Kidričevo smo zapustili mešanih občutkov in s spoznanjem, da se zgodovina zgolj ponavlja in da se uporaba orožja ali pa nevarnih kemikalij za ljudi po navadi konča na pokopališču.

Naše enodnevno iskanje pokopanih strupov na Dravskem polju nam je porodilo mnogo vprašanj: čigavi so zakopani POPsi, kdo je krivec (Pinus je imel takrat vsa potrebna soglasja in dovoljenja) in kdo, oz. kako bo saniral nastalo stanje?

Sodeč po določilih Stockholmske konvencije so za sistemsko spremljanje odgovorni: ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za zdravje in Urad za kemikalije. Ampak, sanacija Kozoderčeve jame je bila v devetdesetih letih redno v prioriteti programov MOP, so torej odgovorni v MOP, oz. takratni minister za okolje opustili ukrepanje po uradni dolžnosti in s tem povzročili tveganje splošne nevarnosti za zdravje in okolje? Bomo videli!

Stockholmska konvencija o POPsih v svojem 6. členu predpisuje, da se POPsi odstranijo tako, (Cit.): »da se vsebnost obstojnih organskih onesnaževal uniči ali ireverzibilno transformira tako, da ne izražajo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal.«

Nadalje pa v 7. členu jasno določa, da mora vsaka država podpisnica v dveh letih predložiti svoj izvedbeni načrt za njeno izvajanje in še, da mora v skladu z 10. členom zagotoviti javnosti vse razpoložljive informacije o POPsih, ter omogočiti polno sodelovanje javnosti pri obravnavi tega problema. No, in tisto v tem trenutku najpomembnejše, slovenska javnost mora imeti dostop do vseh informacij o POPsih, kjerkoli so ti že pač zakopani ali odvrženi,

pozabljeni ali uporabljani in tudi o teh, ki so zakopani v gramoznicah Dravskega polja.

Mnogo je starih kemičnih grehov, ki leže zakopani širom po Sloveniji in vse manj je živih prič, ki še vedo za skrivne lokacije, zato bi bilo modro, da država sprejme splošno amnestijo za vse »grešnike« in ne samo to, da celo razpiše denarno nagrado za vse informacije, ki bodo pripeljale do pravočasnega odkritja in uničenja teh izjemno nevarnih snovi. Cena zdravja je previsoka in trpljenje ljudi, ki bi oboleli zaradi kontaminacije s POPsi je preveliko, da ne bi opravičili takega zanemarljivega proračunskega stroška. Včasih je v igri precej več kot zgolj denar!

ALI BO MINISTERSTVO TO POT DRŽALO OBLJUBO PA BOMO LAHKO VIDELI V NASLEDNJEM LETU, V NASPROTNEM PRIMERU BOMO PRIMORANI SPROŽITI NA ARSO POSTOPEK “UGOTAVLJANJA OKOLJSKE ŠKODE”!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

Donirajte preko PayPal

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

Mnenje o šoštanjskem sosežigu je jasno: Negativno bo vplival na okolje in zdravje ljudi


Rozmari Petek – Večer

teš6

Na spletni strani občine Šoštanj so 15.12.2020 objavili naročeno strokovno mnenje glede vpliva sosežiga na zdravje in okolje Šoštanjčanov. V njem je jasno zapisano, da bodo v primeru sosežiga lignita in predelanih odpadkov vplivi na okolje in zdravje prebivalcev večji kot v primeru kurjenja zgolj lignita. Bodo ob takšnem mnenju Šoštanjčani upali zagovarjati sosežig?

Strokovno mnenje, ki ga je za naročnika, občino Šoštanj, izdelal celjski Inštitut za okolje in prostor in zanj doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, je jasno – sosežig bo imel negativen vpliv na okolje in zdravje občanov. Kot opisuje Ribarič Lasnikova, vsebnosti težkih kovin in toksičnih elementov v lignitu in mešanici lignita z gorivom SRF (predelani odpadki) sicer niso prekoračene pri sežigu samo lignita niti pri sosežigu lignita in SRF. “So pa vrednosti precej večje skoraj pri vseh težkih kovinah v dodatku SRF lignitu v primerjavi samo sežiga lignita tako v odpadnih plinih kot v stabilizatu. Edino vsebnost žvepla je manjša v SRF v primerjavi z lignitom. Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove emisije zmanjšali v TEŠ na minimum. Problem predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Tako so na primer tarčni organ za kadmij ledvice. Za elemente, ki so prisotni v SRF (kadmij, arzen, nikelj, svinec) v večjih koncentracijah kot v lignitu, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni (nepravilnosti pri razvoju zarodka, op. p.). V vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej vplivu na reproduktivne organe … vse odvisno od tega, kaj in koliko se bo še sproščalo,” je zapisala avtorica mnenja.

Reden nadzor je velikokrat v praksi prepozen

Ob tem je dodala, da ker vsebuje SRF večje koncentracije toksičnih elementov v primerjavi z lignitom in jih je tudi v izpušnih plinih več, bo ob sosežigu SRF in lignita prišlo do permanentnega poslabšanja kvalitete zraka in okolja. “Veliko se govori o varnosti, ki naj bi jo okoliškim prebivalcem zagotavljali reden nadzor nad emisijami nekaterih snovi v zrak, modeliranje širjenja onesnaženja in v posebnih primerih tudi meritve imisijskih koncentracij na terenu ter sprotna objava rezultatov na spletu. V praksi je tako, da se emisijski podatki na spletu praviloma objavljajo v obliki mesečnih ali letnih povprečij, če sploh. Polurnih imisijskih podatkov v okolici večjih virov emisij v zrak praviloma ni. Občasne meritve nekaterih najbolj kritičnih emisij snovi v zrak se izvajajo trikrat po pol ure na vsaka tri leta. Podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno pošljejo peš v šolo ali pa se bo na poti do šole nadihal strupov, torej ni. Lahko pa bodo, kot se nam je zgodilo v Zasavju, preverili podatke za nazaj, ko bo za ukrepe seveda že prepozno. Za velike emisije živega srebra in talija iz trboveljske cementarne smo izvedeli šele leta za tem, ko smo jih podihali. Iz naprave sta izhajala navkljub zagotovilom, da zaradi učinkovitih filtrov emisije težkih kovin sploh ni. Drug primer so diokisni in furani, za katere so leta trdili, da so temperature v peči previsoke, da bi ostali v dimnih plinih in pri tem zamolčali, da ponovno nastajajo v procesih ohlajanja plinov,” je še spomnila Ribarič Lasnikova.

Povezava:

Recenzija Poročila o vplivih na okolje za sosežig SRF v TE Šoštanj

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

Donirajte preko PayPal

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

Prostovoljstvo najbolj učinkovito orožje tudi za varovanje okolja in narave


prostovoljstvo

Prostovoljstvo v Sloveniji, kamor sodijo tudi člani AAG, ima dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih ter omogoča ljudem, da si skozi prostovoljsko delo pridobijo neprecenljive izkušnje.
Skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2019

Analiza podatkov, ki so jih zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, vpisane v vpisnik – v letu 2019 je oddalo poročilo o prostovoljskem delu v skladu z Zakonom o prostovoljstvu1.986 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (1822 v letu 2018, 1650 v letu 2017, 1378 v letu 2016, 1037 v letu 2015, 744 v letu 2014, 494 v letu 2013, 414 v letu 2012 in 225 v letu 2011), od tega je oddalo poročilo 1.778 prostovoljskih organizacij (1660 v letu 2018, 1499 v letu 2017 in 1307 v letu 2016) in 208 organizacij s prostovoljskim programom (162 v letu 2018, 151 v letu 2017 in 71 v letu 2016) – je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo in so vodeni v vpisniku prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, 284.131 (244.304 v letu 2018, 291.214 v letu 2017, 307.262  v letu 2016, 96. 822 v letu 2015, 84.206v letu 2014, 46.903 v letu 2013, 54.137 v letu 2012, 27.014 v letu 2011), opravili pa so 11.612.792ur prostovoljskega dela (9.903.798 ur v letu 2018, 9.466.281 ur v letu 2017,10.729.514 ur v letu 2016, 10.878.360 ur v letu 2015, 10.056.740 ur v letu 2014, 6.161.795 ur v letu 2013, 5.538.795 ur v letu 2012, 4.296.348 ur v letu 2011).

V organizacijah s prostovoljskim programom je bilo v letu 2019 skupno število prostovoljcev 12.892, medtem ko je bilo v letu 2018 skupno število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom 10.154. Iz podatkov je razvidno, da je naraslo število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom (javnih zavodih). Iz zbirnih podatkov za leto 2019 izhaja, da se je v lanskem letu v vpisnik vpisalo kar 46 javnih zavodov, posledično je tudi prostovoljcev in prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom več. V okviru prostovoljskih organizacij je bilo v letu 2019 opravljenih 11.334.490 ur prostovoljskega dela, medtem ko je bilo v organizacijah s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik, opravljenih  278.302 prostovoljskih ur (196.082ur v letu 2018). Iz zbirnih podatkov je tako razvidno, da je tudi število  opravljenih prostovoljskih ur v organizacijah s prostovoljskim programom naraslo. Iz analize podatkov za leto 2019 je razvidno, da je skupno število prostovoljcev, torej prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom, naraslo, povečalo pa se je tudi število opravljenih prostovoljskih ur.

Člani AAG smo na področju varovanja okolja in narave v letu 2019 opravili skupno 7233 prostovoljnih ur!

PROSTOVOLJSTVO AAG 2019

PRIDRUŽI SE NAM:

POSTANITE ČLAN AAG – PRISTOPNA IZJAVA

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

Donirajte preko PayPal

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal