Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv – 2. del


Vetrne elektrarne močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, katerega vir je v vrtenju krakov, kot smo obrazložili v 1. delu in navedli spletne strani, kjer se lahko podrobneje poučimo o njem. Prebivalcem je najbolj nevaren nizkofrekvenčni hrup (pod 200 Hz) in infrazvok (pod 20 Hz) ter še posebej njuna pulzna, sunkovita značilnost, pri kateri dosežejo visok in nesprejemljiv nivo, prodirata skozi zaprta okna in se ojačata v notranjih prostorih (odboji od sten, resonanca). Vetrne elektrarne moramo obravnavati s kritičnim pristopom, z dejstvi, kot je običaj v vsaki znanosti in tehniki. Le tako pridemo do jasnih predstav o njihovi vlogi.

Hrup vetrnih elektrarn v svetu 

V znanstvenem in strokovnem svetu je nesprejemljiv hrup vetrnih elektrarn dejstvo. Politika, proizvajalci vetrnih elektrarn (na primer danski Vestas, 2011) in investitorji pa ga še vedno poskušajo zanikati ali vsaj njegov pomen zmanjšati ali celo obtoževati prebivalce, da si njegove zdravju škodljive vplive izmišljujejo, na primer zato, ker naj bi nasprotovali vetrnim elektrarnam. Seveda, državne subvencije v tej ali oni obliki za postavitev in obratovanje vetrnih elektrarn, ki so povsem izpridile tržne zakonitosti, so močno mamilo za mnoge, ki jih zanima le dobiček, za prebivalce jim je pa vseeno. Dejstvo je, da je politika tista, ki vetrne elektrarne vsiljuje prebivalcem. Žal pa se tudi nekateri naši državljani ne zavedajo uničevanja narave in zdravja prebivalcev z vetrnimi elektrarnami, ko slepo, nekritično zagovarjajo še večji odstotek obnovljivih virov. Vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo.

Seznanjanje z dogajanjem po svetu na področju hrupa vetrnih elektrarn nam je v veliko pomoč, da smo odločno proti njihovemu postavljanju po majhni Sloveniji z razpršeno poselitvijo in čudovito krajino in naravo, ki ju tudi uspešno gospodarsko tržimo kot turistični produkt. Dejstvo je tudi, da nobena strojna naprava, postavljena v naravno ali kmetijsko okolje, ni dosegla tako množičnega in ogorčenega svetovnega vseljudskega odpora kot ravno vetrne elektrarne.

O tem ste se že lahko prepričali, če ste obiskali na primer strani www.epaw.org in povezave na severnoameriške in avstralske strani ter na številne civilne iniciative (glej 1.del).

Dokaz za vplivnost hrupa vetrnih elektrarn na prebivalce so tudi mednarodna srečanja. Vsaki dve leti, že od leta 2005, poteka mednarodna konferenca o hrupu vetrnih turbin (International Conferences on Wind Turbine Noise). Deveta po vrsti bo naslednje leto v Dublinu, Irska.

V 1.delu smo omenili tudi slovensko mednarodno konferenco o tem hrupu, ki je bila januarja letos, v organizaciji Slovenskega društva za akustiko.

Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več raziskovalnih inštitucij in NASA (tudi že 1982). Dr. Kelley je v več člankih podrobno predstavil meritve zunaj in v prostorih domov prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na človeka. Modernejše turbine večjih moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa.

Kljub temu so že leta 1979 pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačanje vibracij v notranjih prostorih. Vse to imamo še danes, s pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj. Že takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv pulzni hrup. Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.

clip_image002

Pritožbe za zaščito zdravja so lahko uspešne

Kakor je postavljanje vetrnic svetovni pojav (zaradi subvencij, ne, ker bi bile koristne), je takšno tudi nasprotovanje prebivalcev. Naše nekritično novinarstvo tega pač noče obravnavati. Tudi, če hrup vetrnih elektrarn skušajo zatajiti pa je njegov škodljiv vpliv na zdravje tudi že sodno priznan. Imamo torej pravno in sodno prakso, ko so se prebivalci zaradi njega pritožili. A kot že povedano, bolje je takoj odkloniti postavitve vetrnih elektrarn kot se pozneje pravdati.

Leta 2013 je vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora investitor odstraniti 4 vetrne elektrarne, ki so bile v razdaljah od 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov. Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa kot smo lahko videli v predavanju dr. Pereire (1.del). Podrobnosti sodbe najdemo na spletni strani:

https://www.wind-watch.org/documents/portuguese-supreme-court-orders-4-wind-turbines-removed/ .

Turizem in vetrne elektrarne ne gredo skupaj

Več odločb sodišč pa je poznanih tudi za opustitev načrtov za postavitve vetrnih elektrarn na določeni lokaciji. Med argumenti so onesnaževanje s hrupom, zmanjšanje vrednosti nepremičnin prebivalcev, nevarnost loma in odletavanja kosov krakov vetrnih elektrarn ali ledenih oblog, izbruh ognja in požari ter prevrnitve stolpa, pa tudi razvrednotenje krajine in pogledov, ter znatno zmanjšanje prihodka od turizma.

Primer oškodovanja turistične destinacije iz Irske je dovolj poveden:

http://www.epaw.org/echoes.php?lang=en&article=n210 (2014)

Če na kratko povzamemo. Gre za spomeniško zaščiten grad Laois iz 15. stoletja, ki je atraktivna turistična točka. Bila je, ker so obiskovalci postali obupani, niso mogli spati zaradi hrupa in vibracij vetrnih elektrarn, dobivali so glavobole in so ves čas morali poslušati njihovo zamolklo hrumenje. Izjavljajo, da jih ne bo več nazaj, slab glas o tej turistični točki se širi.

Takih primerov je še več po svetu.

Raziskave vpliva hrupa na zdravje

Že v letu 2009 je izšla knjiga zdravnice dr. Nine Pierpont: Wind Turbine Syndrome (Sindrom vetrne turbine), pri čemer izraz sindrom v zdravstvu pomeni skupek znakov za določeno bolezen. Pred tem je Ameriška akademija znanosti (2007) naslovila ameriškemu kongresu vprašanje vpliva hrupa vetrnih elektrarn na zdravje. Dr. Pierpontova je s študijskim delom v obliki opisa dejstev na primerih (angleško: case series), ki je ena od znanstvenih metod dela, na terenu pri prebivalcih (10 družin, 38 posameznikov od otrok do starosti 75 let), ki so se pritoževali zaradi hrupa od vetrnih turbin moči od 1,5 MW do 3 MW, želela najti odgovore na to vprašanje. V knjigi strokovno opisuje posamezne primere bolezenskih znakov in slabega počutja. Ker se zaradi hrupa vetrnih elektrarn skupaj pojavlja določena vrsta znakov, ki so jih iz vrste primerov po svetu prepoznali vedno v povezavi z vetrnimi elektrarnami, zaradi nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka (vibracije) kot so: oviranje spanca, glavoboli, splošno slabo počutje, motenje koncentracije na primer pri učenju in delu, hitrejše bitje srca, naraščanje pritiska, podobni občutki kot pri morski bolezni in še nekaj drugih, je izraz sindrom vetrne turbine utemeljen.

Nekateri prebivalci od obiskanih so se kasneje izselili, drugi so povedali, da ko so šli za nekaj časa daleč stran od svojih domov, so mnogi bolezenski znaki izginili. Po povratku so se spet pojavili.

Soroden izraz je vibro-akustična bolezen (VAD – Vibro-Acoustic Desease), ki ga utemeljuje dr. Pereira (predavanje, 1.del), ki je pravzaprav začela proučevanje zdravstvenih posledic podobnega hrupa na letališčih pri osebju za servisiranje letal. Gre za tisti del hrupa, ki se ne sliši, se pa občuti po telesu in v notranjih organih kot vibracije, s posledicami na tkivih, na primer odebelitev žil ali ovojnice srca.

Seveda moramo ves čas imeti pred očmi dolgoletno delovanje tega hrupa na organizem. Življenjska doba vetrnih elektrarn je okrog 25 let, za tem pa postavijo nove še za 25 let. Obenem je ugotovljeno, da je vpliv tega hrupa na človeka različno močan od osebe do osebe. Tudi v isti družini na nekoga ta hrup deluje bolj, na drugega manj. Ugotovljeno pa je tudi, da se z večletno izpostavljenostjo temu hrupu povečuje občutljivost za ta hrup. Nekatere notranje spremembe v organih (notranje uho, žile, povrhnjice organov) pa prizadenejo vse, ki jih dosežejo vibracije. Bliže ko so vetrnim elektrarnam, močnejši je ta vpliv. Ugotavljajo, da je vpliv škodljiv še pri 5 km oddaljenosti, odvisno od števila, moči in višine vetrnih elektrarn. Bliže od dveh do treh kilometrov do hiš pa ne bi smelo biti nobene.

Nemogoče je na majhnem prostoru predstaviti vso razsežnost nasprotovanj vetrnim elektrarnam po svetu. Poleg škodljivosti za zdravje zaradi posebnega hrupa in uničevanja narave in gozdov ter krajine pa ni dokazana njihova koristnost za zmanjševanje ogljikovega dioksida (CO2), kar naj bi bil glavni razlog za njihovo postavljanje po naravi. V 3. delu bi za zaključek poleg še nekaterih zdravstvenih vidikov, obdelali tudi gospodarsko nesmiselnost postavljanja vetrnih elektrarn po Sloveniji, predlagali alternativne rešitve ter preverili, ali bi res zmanjševale CO2.

AAG je član  European Platform Against Windfarms

Povezava:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/2020/09/01/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-1-del/

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite Alpe Adria Green internaciol org.

               Donirajte preko PayPal               

Donate-page-001

Plačilo članarine preko PayPal

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.