Kmetijski TEŠ 6, ki onesnažuje prekmurske vodotoke


Tomaž Klipšteter – dnevnik

10. september 2020

Finančno nevzdržna gradnja mreže bioplinarn je izkopala več deset milijonsko dolžniško luknjo v bilance NKBM in NLB. Zakrpati so jo morali davkoplačevalci. Onesnaževanje okolja skušajo sanirati pristojne inšpekcije. S pičlim uspehom.

izpust-v-desigrimata

Inšpektorica za okolje in prostor je med torkovim ogledom propadajočih objektov v Petišovcih ugotovila, da je bila v prostorih bioplinarn skladiščena večja količina digestata, to je stranskega proizvoda delovanja bioplinarne. (Foto: Arhiv AAG – izpust digestata v potok iz bioplinarne VARGAZON)

Prekmurski potok Kopica je v ponedeljek znova onesnažila zaudarjajoča tekočina. Pritekla je iz nedograjenih bioplinarn v Petišovcih v obrtno-poslovni coni Lendava. Inšpektorica za okolje in prostor je med torkovim ogledom propadajočih objektov ugotovila, da je bila v prostorih bioplinarn skladiščena večja količina digestata, to je stranskega proizvoda delovanja bioplinarne. To nesnago je začelo splakovati močno deževje, zmešala se je z deževnico in odtekla v potok.

Ena največjih neumnosti v zgodovini Slovenije

V Sloveniji je v letih 2009–2011 na hitro zraslo 21 bioplinskih elektrarn s skupno nazivno močjo 23,4 megavata. Nekatere med njimi (Zgornje Pirniče, Ilirska Bistrica, Lendava) so danes na seznamu funkcionalno degradiranih območij. »Bioplinarne so kmetijski TEŠ 6,« je razmere leta 2015 opisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na nespametno gradnjo prevelikih bioplinarn je zaman opozarjala še pravočasno, ko bi lahko odgovorni stopili na zavoro. »Bioplinarne so ena največjih neumnosti, ki smo si jih privoščili v Sloveniji,« je Dnevniku lani razložil agrarni ekonomist Emil Erjavec.

Naše bioplinarne naj bi poganjala pretežno koruzna silaža. Osnovni namen bioplinske tehnologije pa je, da zajame metan, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil. Torej so bioplinarne smiselne predvsem na živinorejskih kmetijah. A tudi v tem primeru zgolj, če so ustrezno zasnovane. Pri nas pa so s krediti NLB in NKBM postavili mrežo preplačanih, predimenzioniranih in nerentabilnih bioplinarn.

Glavni igralec v tej umazani poslovni zgodbi, ki se je med letoma 2009 in 2011 odvijala s patronatom vladajoče politike in danes onesnažuje slovensko okolje, je bil razvpiti Keter Group. Ustanovil ga je trojček Marjan Kolar, Denis Bolčina in Tom Begovič. V naložbe v gradnjo bioplinarn so pregovorili preštevilne kmete, ki so naivno šli v te projekte in zanje zastavili vse premoženje. Ostali so brez elektrike in brez evrov. Na slabi banki pa je pristalo približno 40 milijonov evrov nepoplačanih bančnih posojil.

Smrdljiv odpadek prevažajo iz ene plinarne v drugo

Po razpadu skupine Keter se je Kolar obdržal v bioplinskem poslu. Danes je zastopnik podjetja Plinprom iz Dobrovnika. Uradni lastnik podjetja s statusom davčnega neplačnika je upokojenec Jožef Jaušovec. Družba upravlja bioplinarne Radmožanci in Boreci, v gradnjo katerih je nekoč investiral eden največjih prekmurskih živinorejcev, nakar je 14,6 milijona evrov neodplačanega kredita pristalo na DUTB. Iz teh bioplinarn so februarja in marca 2018 odpeljali večjo količina digestata in ga deponirali v nedokončanih bioplinarnah v Petišovcih, je ugotovil inšpektorat za okolje in prostor.

V njuno gradnjo sta nekoč investirali družbi Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica Bioplin, firmi sta se kasneje preimenovali v Bioplin storitve in Bioplinarna proizvodnja. Prva družba je že dve leti v stečaju, NKBM je stečajnemu upravitelju priznala več kot 18 milijonov evrov terjatev. Druga je v postopku izbrisa.

Inšpektorat za okolje in prostor je obema družbama že pred časom izdal odločbo, s katero jima je prepovedal uporabo objektov bioplinarn in odvajanje industrijske odpadne vode. Na odločbo sta se, kot kaže, požvižgali. Potem ko je gosta rjava tekočina, ki ima vonj po gnilem blatu, v ponedeljek zopet stekla v bližnji potok, je gradbena inšpekcija napovedala začetek izvršilnega postopka, s katerim bo skušala preprečiti nadaljnje skladiščenje digestata.

Če podjetji ne bosta izpolnili ukazov, ju bo doletela kazen v višini od 40.000 do 80.000 evrov, ki jo lahko izrečejo večkrat zapored. Glede na to, da je ena družba v stečaju, druga pa tik pred izbrisom, je učinkovitost te grožnje več kot vprašljiva.

Najučinkovitejša je bila veterinarska inšpekcija

V slovenski bioplinski farsi je bila doslej najučinkovitejša veterinarska inšpekcija. Marca 2013 je kazensko ovadila Marjana Kolarja, ker je na govedorejski farmi Ginjevec pri Lendavi ob eni od svojih bioplinarn tako izstradal 91 živali, da jih je 22 poginilo. Sodišče ga je pravnomočno obsodilo na šestmesečno zaporno kazen, odslužil jo je leta 2016.

Smrdljivo brozgo razlili čez polje

Potoka Kopica ne onesnažujeta zgolj nedokončani bioplinarni v Petišovcih. Inšpektorat za okolje in prostor je namreč prepovedal tudi vsako dejavnost bioplinarne v Trimlinih pri Lendavi. Iz nje so junija letos speljali smrdljivo tekočino po ceveh in jo spustili čez njivo, kjer je delno uničila pridelek, od tam pa je stekla v potok in ga hudo onesnažila. To elektrarno je iz stečajne mase propadle družbe Ecos lani kupilo fantomsko podjetje Egytec Energy.

Povezave:

Bioplinarna – ILIRSKA BISTRICA je končala na dražbi

NLB pri Bioštromu ( Bioplinarna Zg. Pirniče) ob pet milijonov evrov

Čigav spomenik je sobetinska bioplinarna

AAG uspel z pritožbo na MKO v primeru izdaje okoljevarstvenega dovoljenja “BIOPLIN VARGAZON d.o.o.”–OBČINA MARKOVCI

ARSO PRIZNAL AAG KOT STRANKO V POSTOPKU V PRIMERU BIOELEKTRARNE–radmožanci

AAG je ARSO priznal status stranskega udeleženca v primeru BioELEKTRARNE “KETER ORGANICA NOVA”

bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem – Subvencioniramo lastno smrt ?

Kdo bo plačal milijonske kredite propadlih bioplinarn?

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST