AAG podal pripombe na Predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1)


AAG je v zakonskem roku poslal na MOP pripombe na Predlog novega Gradbenega zakona (GZ-1). V AAG nasprotujemo temu zakonu predvsem ker se s tem zakonom porajajo nova tveganja za uničevanje okolja in narave za profit kapitala. onesnaževanje zraka

Slika je simbolična

Predlog zakona tudi spreminja pravila glede stranskih udeležencev v integralnem postopku. Nevladne organizacije so lahko stranke v postopku, če izpolnjujejo še dodatne pogoje in sicer (po zgledu, kot je bilo to urejeno v že sprejetih spremembah 137. člena Zakona o ohranjanju narave) to pomeni, da mora imeti društvo 50 aktivnih članov, ki se dokazuje z udeležbo na zbori in dokazili o plačanih članarinah.

Doslej je bil v pogled v dokumentacijo – javna razprava predvidena po objavi vloge za gradbeno dovoljenje, sedaj pa bo objava vloge po pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev. Z javno objavo se objavi tudi vabilo za priglasitev stranske udeležbe, ki to lahko storijo  v roku 30 dni. Če to storijo po tem roku, mora v priglasitvi navesti razloge »za dosedanjo neudeležbo v postopku, sicer se šteje, da ne opravlja dejavnosti v javnem interesu«.  Zakon pa ne določa prehodnega obdobja za NVO, ki že imajo statuse v javnem interesu, na podlagi katerih imajo sedaj pravico do sodelovanja in pravnih sredstev (ZON je npr. določil obdobje za uskladitev v šestih mesecih).

Spreminjajo se tudi pravila glede pravnega varstva  v integralnem postopku, tako, da mora NVO v času tožbe izpolnjevati nove pogoje iz tega zakona. Če ni bila predhodno udeležena v postopku izdaje dovoljenja, mora v tožbi pojasniti svoje razloge za neudeležbo v tem postopku. Upravno sodišče lahko na njeno zahtevo začasno zadrži izvajanje gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.

Pripombe AAG, ki smo jih v zakonskem roku poslali na MOP:

Potrebno je črtati 4 odstavek 4 člena, po katerem lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja in še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja. Sklicevanje na dolgotrajnost postopkov pri utemeljitvi tega odstavka s stanjem na sodiščih je nesmiselno, saj je ta člen v nasprotju z ZUP in drugimi veljavnimi zakoni. 4 odstavek 4 člena je namenjen v izključno zaščito investitorja ob hkratni diskriminaciji ostalih strank v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, za katere tudi veljajo podobne dolgotrajnosti postopkov na sodišču. Predlagatelj se sklicuje v utemeljitvi na 47 člen (pravna sredstva), kjer tretji odstavek 47 člena dejansko legalizirane tudi gradnje na osnovi pravnomočnih gradbenih dovoljenj pridobljenih na nezakonit način (npr. pri izpustitvi pri obravnavi strank v postopku). 3 odstavek 47 člena je potrebno tudi odpraviti (razlaga pri 47 členu).

47 člen (3) Če je objekt zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja vsaj do faze izvedenih grobih gradbenih del in bi razveljavitev ali odprava gradbenega dovoljenja nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta, se v postopku obnove gradbenega dovoljenja ali v postopku odprave ali razveljavitve po nadzorstveni pravici ugotovi le nezakonitost gradbenega dovoljenja. Poseg v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta je nesorazmeren, kadar je teža posega v pravice in pravne koristi lastnika objekta močnejša od javnega interesa preprečevanja ali odvračanja neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali neposredne nevarnosti za dele okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Zaradi ugotovitve nezakonitosti gradbenega dovoljenja ni mogoča uvedba inšpekcijskega postopka. Podobno situacija je pri drugem odstavku 47 člena, ki določa, da dva meseca po začetku gradnje obnova postopka ni možna, tudi če osebi ni bila dana možnost udeležbe kot stranskega udeleženca v postopku Tudi ta 2 odstavek 47 člena je potrebno odpraviti.

47 člen (2) Obnova postopka se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, dovoli le, če bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga iz prejšnjega stavka.

2 in 4 odstavek 9 a člena omogočata zlorabo identitete, saj lahko pošilja in sprejema dokumentacijo preko neavtoriziranega e-mail naslova tudi druga oseba brez vednosti stranke, ki je navedena v postopku ( investitor ali stranski udeleženec). Npr. v imenu stranskega udeleženca se nekdo lahko odpove pritožbi v določenih postopkih navedenih v tem zakonu brez vednosti stranskega udeleženca. Samo varen predal v skladu z zakonom se lahko uporablja za pošiljanje ali sprejemanje uradne dokumentacije. V vsakem primeru mora biti ohranjena tudi možnost obveščanja po ZUP.

Prekratki roki (nerealni) za t.i. mnenjedajalca v 31 členu. Roki v 7 členu morajo biti ustrezno podaljšani. V mnogih primerih gre za obširno dokumentacijo, ki jo je potrebno skrbno preučiti. Ne more obveljati, da če v osmih dneh od prevzema zahteve, mnenjedajalec ne zahteva dopolnitve dokumentacije, avtomatično velja prijava za popolno, kot je to navedeno v 7 odstavku 31 člena. 7 odstavku 31 člena omogoča manipulacijo brez prevzemanja odgovornosti. Npr. mnenjedajalec namenoma ( ali po spletu okoliščin) ne zahteva dopolnitve mnenja v osmih dneh in po 7 odstavku 31 člena postane zahteva za mnenje popolna, čeprav npr. ni. Nikjer ni določeno, kaj se zgodi, če se naknadno ugotovi (npr. nadzorni organi, stranski udeleženci), da vloga pravzaprav ni bila popolna in celo manjkajo ključni deli dokumentacije. Potrebno je dodati odstavek, da če se v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja naknadno ugotovi, da prijava ni bila popolna mnenje mnenjedajalca ni veljavno.

V petem odstavku 31 člena je potrebno črtati »vključevati podatke in morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje« saj ni naloga mnenjedajalcev, da predlagajo in iščejo rešitve za investitorja, temveč naloga presojati skladnost predlaganega projekta s predpisi s področja mnenjedajalca.

9 odstavek 31 člena je v nasprotju s številnimi služnostnimi pogodbami, ki so že vpisane v zemljiško knjigo. Pavšalni 3 metrski varovalni pas je vsekakor nepravilno naveden – npr. za številne kablovode so sklenjene služnostne pogodbe z lastniki zasebnih zemljišč za 1 metrski pas (vpis v zemljiško knjigo), vendar ta člen samovoljno, izven služnostnih pogodb razširja vplivno področje na 6 metrov (vsaj za mnenje pri morebitni graditvi objektov). S tem se vplivno področje služnostnega upravičenca, ki je določena za npr. 1 meter avtomatično razširi na vplivno področje 6 metrov, kjer lahko poda mnenje za gradnjo na parceli v lasti služnostnega zavezanca. Poleg 3 metrskega pasu je potrebno dodati – če v služnostnih pogodbah ni določeno drugače.10 odstavek 31 člena je v nasprotju z določbami predpisov – veljavnost mnenja je določena in ne more biti zamrznjena .

V 35 členu 2 odstavku, 1 točka naj bi bila določena dokumentacija, ki pa naj bi jo po osmem odstavku 29 člena predpisal minister in sicer tisto potrebno za pridobitev dovoljenj in za prijave po tem zakonu. Predpisana dokumentacija bi morala biti določena že v zakonu in ne predmet predpisov vsakršnega ministra, ki se ravno prikaže v neki vladi. S tem se podrobnejša vsebina dokumentacije za pridobitev dovoljenj in za prijave lahko spreminja ne glede na veljaven zakon. Spet dodatna možnost manipulacije.

V drugem odstavku 35 člena je nejasno-kateri mnenjedajalci in kateri nosilci so mišljeni. Nosilci urejanja prostora so sicer po zakonih ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave prostorskih aktov tako, da na podlagi svojih razvojnih politik, strategij in programov, skladno s področnimi zakoni, pripravljavcem prostorskih aktov na njihovo zahtevo: S tem nejasno definiranim členom je odločeno, da lahko ti odločajo brez t.i. mnenjedajalcev.

V drugem odstavku, tretja točka 35. člena mora biti določeno, da ima investitor vpisano lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah in ni dovolj samo, da je predlagana. Vpisi v zemljiško knjigo so sedaj bistveno hitrejši kot včasih in ne predstavljajo več časovnih ovir. Poleg tega ni dovolj samo sodna ali upravno odločbo, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del temveč morajo biti vsaj pravnomočne sodne ali upravne odločbe.

V petem odstavku 35 člena je določeno, da se šteje, da je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, če so priloženi dokumenti iz dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja s podatki, določenimi v predpisu iz osmega odstavka 29. člena tega zakona. Podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj in za prijave po tem zakonu, predpiše minister. V 35 členu 2 odstavku, 1 točka naj bi bila določena dokumentacija, ki pa naj bi jo po osmem odstavku 29 člena predpisal minister in sicer tisto potrebno za pridobitev dovoljenj in za prijave po tem zakonu. Predpisana dokumentacija bi morala biti določena že v samem zakonu in ne predmet predpisov vsakršnega ministra, ki se ravno prikaže v neki vladi. S tem se podrobnejša vsebina dokumentacije za pridobitev dovoljenj in za prijave lahko spreminja ne glede na veljaven zakon. Spet dodatna možnost manipulacije

V tretjem odstavku 35 člena naj bi pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se izvaja v cestnem telesu javne ceste, skupaj s priključki, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prejšnjega odstavka šteje soglasje upravljavca javne ceste za izvedbo gradnje v cestnem telesu. Javno cesto v tem členu je potrebno nadomestiti z terminom javne ceste, ki so v lasti občine ali države. Zaradi neustavne kategorizacije cest, ki niso bile v lasti države ali občine (kar je že razsodilo Ustavno in upravno sodišče v večih sodbah) so nekateri deli občinskih cest kategorizirani neustavno. V tretjem odstavku 35 člena, ki omogoča posege tudi v takšne predele javnih cest, bi morala biti prej dosežena odkup zamenjava ali razlastitev s čimer bi občine postale lastnice teh cest. V nasprotnem primeru je potrebno pridobiti služnost od lastnika zemljišča. V predlaganim tretjim odstavkom 35 člena se že vnaprej dodatno kršijo ustavne pravice lastnikov zemljišč po 33 členu ustave in je ta člen neustaven.

V 38 členu ni določen način seznanjanja stranskih udeležencev o začetku postopka. Poudarjeno mora biti, da bodo udeleženci vabljeni po Zakon o upravnem postopku, kjer je tudi določeno glede možnosti pritožb. V 38 členu praktično ni možna pritožb, kar je v nasprotju z ZUP-om. Tudi predlagani 38 člen v sedanji obliki omogoča manipulacije. Npr. kaj če UE napačno ugotovi, da se ne izpolnjujejo pogoji? Po 38 členu ni možna nobena pritožba (1 odstavek, drugi odstavek, 3 odstavek) s čimer se krši načelo ZUP.

Roki v 40 členu ne bi smeli biti drugačni kot tisti po ZUP-u. Z 2 odstavkom 40 členom se odpirajo možnosti, da t.i. mnenje, ki bi ga moral dati strokovno telo , namesto tega da pristojni organ za nadzor (ki ni strokovni organ zadolžen za posamezna področja), zunanji izvedenca (ki deluje na trgu) ali celo UE odloči sama. Roka 5 dni in 8 dni v tem členu sta absolutno prekratka. Odpirajo se možnosti za manipulacije in koruptivnost.

S 3 odstavkom 40 člena se dodatno odpirajo možnosti, da t.i. mnenje, ki bi ga moral dati strokovno telo, da pristojni organ za gradbene zadeve. Na osnovi česa lahko upravni organ določi katera mnenja so brez pravne podlage? Ta postopek določevanja primernosti in tudi roki niso opisani in določeni. Odpirajo se možnosti za manipulacije in koruptivnost. V 3 odstavku 40 člena je celo eksplicitno navedeno–Če uskladitev ali sprememba mnenj ni dosežena, lahko po opravljenem ugotovitvenem postopku odloči sam ali odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali s pomočjo izvedenca. Z drugimi besedami-v vsakem trenutku se lahko izniči strokovno mnenje, če ta ne ustreza zahtevi upravnega organa in preko njega potencialno tudi investitorja. Oba odstavka 2 in 3 sta je potrebno v trenutni obliki črtati iz zakona.

V 41 členu ni navedeno kaj se zgodi, če se stranski udeleženci ne odzovejo povabilu na ustno obravnavo ? Nikjer ni navedenih zakonskih obveznosti in posledic, če se stranski udeleženci ne odzovejo, zato je ta člen 41 popolnoma nepotreben in ga je potrebno črtati.

S 43 členom tem se dejansko odpravlja varovalka in sicer preverba s strani uradne osebe. Ni definirano kdo je odgovoren in kako odgovarja, če so dostavljeni napačni podatki. Po tem členu je GD sprejeto kljub potencialnim nepravilnostim (saj nihče ne preverja izdanih mnenj in usklajenosti. V drugem odstavku 43 člena je potrebno rešiti nepravilnosti pri 40 členu in problematika pravice graditi v 35 členu. Glej 35 in 40 člen.

V 45 členu je potrebno dodati odstavek, kjer je določeno, da mora biti parcela za katero je izdano gradbeno dovoljenje tudi geodetsko urejena in dokaz priložen k gradbenemu dovoljenju. V primeru, da ni, so členi, ki predvidevajo delno spremembo velikosti objekta in spremembo pozicije popolnoma nerelavantni. Prav tako se lahko manipulativno izločijo stranke v postopku itd.

47 člen 1 odstavek je sporen in nezakonit saj je v nasprotju z ZUP in ga je potrebno spremeniti. Upravne takse so predpisane v ZUP in si ministrstvo ne more dovoliti, da bi šikaniralo stranke v postopku z nezakonitimi taksami, ki naj bi dosegale celo do 1000 eurov s tem, da za investicijsko vrednosti objekta, velja tista, ki bi jo navedel projektant. S tem projektant pravzaprav določa pravzaprav višino takse v upravnih postopkih, kar je v nasprotju z ZUP.

2 odstavek, drugi stavek 47 člena je potrebno odpraviti. Ta stavek določa, da dva meseca po začetku gradnje obnova postopka gradbenega dovoljenja ni možna, tudi če osebi ni bila dana možnost udeležbe kot stranskega udeleženca v postopku. S tem se praktično legalizira pridobitev nezakonito pridobljenega gradbenega dovoljenja.

47 člen (2 odstavek) Obnova postopka se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, dovoli le, če bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga iz prejšnjega stavka.

3 odstavek 47 člena je potrebno odpraviti, saj celo omogoča prevlado zasebne koristi nad javnim interesom preprečevanja ali odvračanja neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali neposredne nevarnosti za dele okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Nikjer tudi ni predpisano kdo in na kašen način se oceni kdaj je teža posega v pravice in pravne koristi lastnika objekta močnejša od javnega interesa preprečevanja ali odvračanja neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali neposredne nevarnosti za dele okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja

47 člen (3) Če je objekt zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja vsaj do faze izvedenih grobih gradbenih del in bi razveljavitev ali odprava gradbenega dovoljenja nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta, se v postopku obnove gradbenega dovoljenja ali v postopku odprave ali razveljavitve po nadzorstveni pravici ugotovi le nezakonitost gradbenega dovoljenja. Poseg v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta je nesorazmeren, kadar je teža posega v pravice in pravne koristi lastnika objekta močnejša od javnega interesa preprečevanja ali odvračanja neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi ali neposredne nevarnosti za dele okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Zaradi ugotovitve nezakonitosti gradbenega dovoljenja ni mogoča uvedba inšpekcijskega postopka.

V 49 členu je potrebno upoštevati pripombe na iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona

V 51 členu je potrebno upoštevati pripombe za 35 člen. V prvem odstavku 51 člena je potrebno izločiti, da je Mnenjedajalec dolžan iskati in vključevati v svoje mnenje tudi morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje in uporabo objekta, saj je to naloga za investitorja in pravzaprav zloraba javnih organov za zasebne namene in to brez plačila. Prav tako je potrebno spremeniti 2 odstavek, saj ne more obveljati, da če ni mnenje mnenjedajalca oddano v roku, ga lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve priskrbi od organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali od izvedenca glede skladnosti s predpisi s področja mnenjedajalca, saj se s tem izniči vloga strokovnega organa. Npr. mnenjedajalec namenoma ne poda mnenja, ki bi moralo biti glede na situacijo npr. negativno in s tem drugim organom omogoči, da investitor pridobi pozitivno mnenje. V člen je vgrajena možnost manipulacije in potencialna koruptivnost.

Vgrajena bi morala biti klavzula, da tudi če upravni organ za gradbene zadeve priskrbi mnenje, bi ga moral dokončno potrditi Mnenjedajalec (ki je strokovno telo) v nasprotnem mnenje ni veljavno.

V 53 členu se črta 2 odstavek. Ta odstavek je potrebno črtati saj je že zajet v prvem členu. Poročilo o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja se namreč pošlje s strani mnenjedajalca k upravnemu organu, ki nato poda uradni dokument, ki ga dobi investitor. V tem 2 odstavku je celo zakonsko predvideno, da lahko že sam investitor ocenjuje, kako naj bi se upravni organ odločil in sproži postopek . Prav tako je potrebno črtati 4 odstavek, saj naj bi prevlada javne koristi ibila izjema, ta člen pa pravzaprav predvideva da to postane nekakšna stalnica. Odstavek se črta . V 5 odstavku se črta Odločitev vlade o prevladi je zavezujoča za vse organe in nadaljnje upravne postopke., saj se s tem vlada dejansko postavi nad vse strokovne organe. Ta stavek je potrebno črtati saj omogoča sistemski korupcijo.

V celoti nesprejemljivi odstavki 2 do vključno 8 tega 54 člena, ki se odpravijo. Ta del je tudi na ustavni presoji. V prvem odstavku se odpravi del odstavka »in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena« in »v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena«. Civilne iniciative , društva in njihovo delovanje so namreč definirane v drugih zakonih in v tem zakonu ne morejo biti določeni drugače in to po željah MOP.

Dodatno še nekaj pojasnil k odstavkom od 2 do 8 , ki jih je potrebno črtati

– »če je tekoče udeležen na zboru članov in redno plačuje članarino»- tekoča udeležba v času izrednih razmer npr. covid ni možna, saj obstaja možnosti omejitve združevanje na katere društvo nima vpliva. Redno plačevanje članarine ob vložitvi zahteve kot stranskega udeleženca ni definirano in je lahko v nasprotju z članstvom – občan se lahko vključi kadarkoli tekom tekočega leta v neko društvo, ki ima svojo politiko plačevanja članarine (npr. enkrat na leto, ob včlanitvi itd.) zato je definicija redno plačevanje članarine nesmisel. Tisti, ki se je včlanil v društvo v tekočem letu in bo šele plačal članarino po pravilih društva je že član društva, ki pa je novem zakonu praktično izločen iz društva. Podobno je z obvezno udeležbo na zboru članov.

– (7) odstavek. »Civilna iniciativa je lahko stranski udeleženec v postopku, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje«.

– V tem odstavku gre za neustavno razločevanje občanov glede možnosti organiziranja v CI, ki lahko sodeluje v postopkih. V nekaterih manjših občinah je število občanov premajhno, da bi tvorili CI, zato je ta odstavek neustaven. Odstavek s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje se zato odpravi.

– V 8 odstavku ne mora biti drugačna samovoljna definicija CI, ki so lahko stranski udeleženci v postopkih. Namesto tega se navede zakon, ki že ureja CI in njihovo delovanje.

V 55 členu se ohrani prvi odstavek in se briše novi predlog. S novim predlogom pod prvim odstavkom se praktično izločijo stranski udeleženci v začetnih fazah integralnih postopkih, saj dobijo vpogled šele, ko naj bi bila pridobljena in usklajena vsa mnenja in to brez stranskih udeležencev. Vključijo se lahko torej šele po pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev, kot je to eksplicitno navedeno v 55 členu 1 odstavek. Sam odstavek je v nasprotju z ZUP-om zato ga je treba ustrezno spremeniti oziroma ohraniti sedanji veljavni prvi odstavek tega 55 člena. Odpravi se tudi četrti odstavek Ta del 4 odstavka 55 člena se odpravi, saj je v nasprotju z ZUP. Mnenje MOP, da se želi preprečiti zavestno zavlačevanje in ustavljanje postopkov ter obremenjevanje postopkov z zlorabljanjem položaja je nesmiselna domneva MOP in v nasprotju s postopki ZUP-a zato ne sme biti zapisana v zakonu.

V 58 členu 1 odstavku se izpusti dodatna definicija nevladnih organizacij iz prvega odstavka 54 člena »in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena« in »v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena«. Odpravi se drugi odstavek 58. člena, ki so povezane s spremembo 54. člena Gradbenega zakona, ki definirajo pogoje, ki jih mora izpolnjevati nevladna organizacija za vstop v integralni postopek in so nujni tudi za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izdano integralno dovoljenje.

V 59 členu 2 odstavku ni pojasnjeno, kako se sploh ugotovi in kdo to ugotovi, da »jasno izhaja, da gre za spremembo, ki terja izvedbo presoje vplivov na okolje.«. Potrebno je definirati odločevalca in postopke ugotavljanja jasnosti ugotovitve.

V 60 členu 1 odstavku je potrebno dodati, da se zakoličba opravi na geodetsko urejeni parceli. Vrsta ostalih členov v tem zakonu je smiselnih samo, če je gradbena parcela geodetsko urejena (ima urejene meje), Smiselno se uvrsti med dokumentacijo za izgradnjo tudi dokaz, da je parcela geodetsko urejena.

V 63. členu je potrebno v prvem odstavku dodati, da se zakoličba opravi na geodetsko urejeni parceli. Vrsta ostalih členov v tem zakonu je smiselnih samo , če je gradbena parcela geodetsko urejena (ima urejene meje), Smiselno se uvrsti med obvezno dokumentacijo za izgradnjo tudi dokaz, da je parcela geodetsko urejena. Pogoj za podajo prijave je, da je gradbeno dovoljenje pravnomočno in se odpravi možnost » razen če investitor prijavi začetek gradnje na podlagi dokončnega dovoljenja, vendar na lastno odgovornost«. Razlaga pri členu 4.

V 66. členu (dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja) v prvem odstavku se objekt horizontalno ne sme premakniti od lege, določene v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, za več kot 1,0 m, vendar manjka dopolnilo, da se to ne sme izvesti tako, da se približa sosednji parceli bolj kot je to zakonsko določeno (sedaj npr. 4 metre). S tem odstavkom brez tega dopolnila je možno izigravanje zakona- dovoljenje se pridobi za 4 metrsko oddaljenost na koncu stoji stavka 3 metre od sosednje parcele.

Prvi odstavek AA člena, po katerem se postopki za izdajo dovoljenj in legalizacijskih odločb, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah tega zakona, je potrebno črtati oziroma ustrezno spremeniti. Postopki za izdajo dovoljenj in legalizacijskih odločb, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona se morajo končati po zakonu, ki je veljal ob vložitvi oziroma začetku postopka po določbah Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/17-popr). Enako velja za tretji odstavek AA člena, kjer je je potrebno spremeniti Inšpekcijski postopki in postopki izvršbe, ki so bili začeti na podlagi določb Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/17-popr) se končajo po določbah tega zakona v Inšpekcijski postopki in postopki izvršbe, ki so bili začeti na podlagi določb Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/17-popr) se končajo po določbah Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/17-popr)

9 odstavek AA člena je potrebno odpraviti, saj posega že v pridobljene pravnomočne predodločbe. Prav tako ni definiran pojem javnega interesa in pojem povračilo do celotne škode.

AB člen se odpravi v celoti. V primeru ustavitve postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja ne more priti do avtomatičnega nadaljevanja postopka v smeri, da se vloga okoljevarstvenega soglasja šteje kot vloga za podajo mnenja v postopku integralnega dovoljenja. Ta člen ne preprečuje podvajanje dejanj, ki bi nastale zaradi novega postopka, saj gre za nov postopek, ki se mora začeti na novo, Druga možnost je dokončati postopek po stari zakonodaji, kar velja tudi za samo gradbeno dovoljenje.

Povezava:

PREDLOG PREDPISA: ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKON

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST