Pripombe AAG na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050


Alpe Adria Green kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave  je poslal 30.09.2020 v zakonskem roku na MOP Pripombe na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050”

MSC FANTASIA-kriz.nov.2010 286

Foto AAG: sončni zahod – Fjesa

Pripombe AAG:

1. Kakršna koli podnebna strategija do leta 2050, to je za obdobje 30 let, ne more pravilno predvideti niti podnebnih sprememb, niti ukrepov za neznane podnebne spremembe. Zato mora biti vsakršna strategija predvsem usmerjena v varstvo pred izjemnimi vremenskimi dogodki in ne v take ali drugačne odstotke CO2. Ta strategija ima zato napačne prioritete.

Povsem nesprejemljiva in škodljiva za Slovenijo, tako gospodarsko kot za naravo in prebivalce je neka ”ambiciozna” strategija v zmanjševanju CO2. Napačna je usmeritev v znano navado v Sloveniji, da smo radi bolj papeški od papeža, pa čeprav v našo škodo.

2. Namreč, Slovenija ima neznaten, zanemarljiv vpliv na svetovno podnebje in prav tako na lokalno podnebje. Niti na vsakdanje vreme ne more vplivati, kaj šele na podnebne spremembe. Strategija povsem zanemarja ta vidik vloge Slovenije v svetu in v Evropi.

3. Podnebne strategije in načrti ne smejo imeti prioritete, saj je pomemben razvoj Slovenije v večanje blaginje, ne pa v izpolnitev nekih, na pamet določenih, odstotkov. V celotni razpravi, tudi o NEPN je temu napačno dana prioriteta nad drugimi področji. To je samo v škodo Slovenije. Kot, da bi vnesli v razvoj Slovenije samomorilske nagibe.

4. Če bi ga upoštevala, si ne bi delala s to strategijo gospodarske škode, ne bi dražila življenja, niti si ne bi uničevala narave z napačno načrtovanimi obnovljivimi viri za pridobivanje elektrike.

5. Konkretno je načrt uničenja srednje Save z elektrarnami povsem nesprejemljiv. S tem bi šli po poti nekaterih drugih držav, ki so si že spremenile prosto tekoče reke in potoke z nujno potrebnimi brzicami v umazane kanale ter s tem uničile dobršen del še ohranjene narave, ki je glavna prednost Slovenije v Evropi in s tem tudi turistično zanimiva. AAG nasprotuje uničenju srednje Save z elektrarnami.

6. Ugotavljamo, da so cilji v prometu dejansko prenizki. Izgleda, da je še vedno prisotna računica države z davki na današnja motorna goriva. Ker se nam obračunava CO2 po porabi teh goriv v prometu, je tu največja možnost njegovega zmanjšanja. S čimer dosežemo določene odstotke, obenem pa si ne uničimo narave. Med ukrepi predlagamo že za obdobje naslednjih 5 let obvezno gorivo v vseh tovornih vozilih, domačih in predvsem tujih tranzitnih, plin.

7. Biodizel, pridobljen iz poljščin za ta namen je povsem nesprejemljiv. Njive in polja so za prehrano, ne pa za biodizel, s čimer si delamo škodo. Očitno so podnebni ukrepi neusklajeni z drugimi področji.

8. Prehod na plin predlagamo tudi za vse kmetijske stroje v prihodnjih 5 letih. Tu je cilj izrazito prenizek v strategiji. Namreč, če so lahko viličarji in drugi industrijski stroji že dolga leta na plin, bi bili lahko že pred leti tudi kmetijski stroji. Spet pomembno zmanjšanje CO2.

9. Prav tako pogrešamo čimprejšnjo opustitev kurilnega olja po vsej Sloveniji. To bi lahko tudi dosegli v naslednjih petih do osmih letih.

10. Ukiniti je treba vse subvencije ali spodbude ali podpore v energetiki. Nobene osnove več ni zanje. Namesto tega je treba zbrani denar usmeriti v drugačen poslovni model. Ta model bo lahko investiral v opustitev kurilnega olja, na primer. Posamezni uporabniki tako ne bi morali sami v to investirati, ampak bi le odplačevali investicijo na daljši rok skozi porabo. Kot to zdaj poteka z investiranjem v plinovode, kjer potrošnik plačuje porabo. Sami vidimo, da gre preko eko sklada izjemno počasi in neracionalno (večja naročila so cenejša). Podobno je Energetika, Vransko investirala v daljinsko ogrevanje. Porabniki plačujejo porabljeno toploto. Tudi GEN-I je že investiral v sončno elektrarno na bloku po takem modelu.

11. Nasprotujemo ocenam, da bi bilo treba elektriko podražiti za 40% (izjava ELES).

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Šank upravljanje medveda


tomaž ogrin

Tomaž Ogrin, strokovni sodelavec AAG

Oba ministra, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta vpeljala pojem »šank debate« pri upravljanju medveda in volka, ki da je prisotna v javnosti in medijih. Poudarjata, naj se debata vrne stroki. Nista pa povedala, kdo je ta stroka.

medved 22

Namreč, pri vsaki okoljski problematiki je vpletenih več strok. Ena od teh je tudi pravna stroka, sodstvo, ki je ugotovilo, da neka druga stroka krši zakonodajo, in je razveljavilo odstrel medveda in volka. Nad to strokovno odločitev so šli obe ministrstvi, vlada ter poslanci (so oni šank ali stroka?) s šank interventnim zakonom, v nasprotju s svojimi trditvami o umiku iz šank debate. Ta zakon vsebuje iste številke odstrela, kakršne je pravna stroka spoznala za nezakonite. Namen je jasen. Dokazati, da je šank debata pomembnejša od pravne stroke in naj se gre upravno sodišče solit. Češ, kaj pa ono ve, saj ne pase ovac. Pri čemer se zamolči, da se večinoma pasejo brez zaščite ali pa s preslabo zaščito. In zamolčijo se tudi primeri dobre prakse, ko se ovce normalno pasejo, brez škode, z ustrezno zaščito že več kot deset let v osrednjem območju medveda in volka ter drugod.

In zdaj poteka silovito pobijanje medvedov, da se realizira izpad dohodka Zavoda za gozdove (ZGS), ki je računal na 175 ustreljenih medvedov za trofeje in meso. S pomočjo šank zakona. Protizakonito. Pa še to: ZGS določa številke odstrela in tudi mednarodno trži odstrel pa še sam strelja. Pač posel.

In zdaj nadaljnji korak: ustanovitev delovne skupine, ki bo mešanica stroke in šanka. Mogoče je predvideti rezultat takega konglomerata. Najprej bo stroka predvidela odstrel toliko medvedov, da jih bo še živih preštela 650. Kako preštela, ne sprašujte. Ne vtikajte se v stroko. Nato bo šank zahteval znižanje na 300, sicer nam ni živeti. Stroka bo zlicitirala na 550. A šank bo vzrojil. Nakar bo stroka pristala na 450, kar je tudi šank številka kmetijske ministrice, kot jo je videla v stekleni krogli na šanku. In bo udarila po mizi, nižje pa ne gremo. In to bo tudi rezultat stroke in ne šanka.

A propos: o številu medvedov v Sloveniji krožijo bajke, katerih šank povprečje naj bi bilo 1450. Pomeni, da jih je tisoč treba odstreliti, tako po moško, da bo všeč ministrici. Krvoločno

Povezave:

PRITOŽBA ZAVRNJENA – MEDVEDI ŠE VEDNO NA SEZNAMU ZA ODSTREL

Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda

Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”

Proti medvedom in volkovom še naprej z interventnim zakonom?

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 0.5 % DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO BOMO UPORABILI  ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE !!!

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podnebne spremembe: "Brez primere" taljenje ledu na Grenlandiji je rekordno


Taljenje ledu na Grenlandiji

Taljenje ledenega pokrova na Grenlandiji je bilo doslej že tako obsežno, da je škoda nepopravljiva. Sneženje ne more več nadoknaditi izgube ledu, četudi bi se globalno segrevanje končalo danes, je razvidno iz najnovejše študije znanstvenikov.

Nova analiza pravi, da je bil obseg taline “brez primere” v evidencah sega v leto 1948.

Visokotlačni sistemi, ki so bili lani poleti blokirani nad Grenlandijo, so bili neposredni vzrok za velike izgube.

Toda avtorji pravijo, da nenehne emisije ogljika potisnejo Grenlandijo v obdobje bolj ekstremnega taljenja.

V zadnjih 30 letih je prispevek Grenlandije k svetovni gladini morja znatno narasel, ko so se povečevalo taljenje ledu.

V velikem mednarodnem poročilu o Grenlandiji, objavljenem decembra lani , je bilo ugotovljeno, da je led izgubljal sedemkrat hitreje kot v devetdesetih letih.

Današnja nova študija kaže, da se trend nadaljuje.

Avtorji na podlagi podatkov s satelitov Grace in Grace-FO ter klimatskih modelov sklepajo, da se je Grenlandiji v celotnem letu stalilo 532 gigatonov ledu – kar je znatno povečanje po letu 2012.

Raziskovalci pravijo, da je izguba enakovredna dodajanju 1,5 mm povprečnemu svetovnemu morskemu nivoju, kar je približno 40% povprečnega dviga v enem letu.

Slika Steffen Olsen morskega ledu

FOTO:  STEFFEN OLSEN Podnebni znanstvenik Steffen Olsen je to fotografijo posnel med potovanjem po stopljenem morskem ledu na severozahodu Grenlandije leta 2019

Po izračunu danskega podnebnega znanstvenika Martina Stendela bi izgube leta 2019 zadostovale za pokrivanje celotne Velike Britanije z okoli 2,5 metra taline.

Tako lani kot 2012 so zaznamovali “blokirajoči” dogodki, pravijo raziskovalci, kjer so se motnje v curku curka nad Grenlandijo zataknile pod visokim tlakom, kar je povzročilo okrepljeno taljenje.

“Zdi se, da smo na Grenlandiji vstopili v področje vedno bolj ekstremne taline,” je povedal vodilni avtor dr. Ingo Sasgen iz Inštituta Alfreda Wegenerja v Bremerhavnu v Nemčiji.

“Pričakuje se, da se bosta podobna leta 2019 ali 2012 ponovila. In ne vemo natančno, kako se led obnaša v zvezi z mehanizmi povratnih informacij v tem močnem območju taljenja.”

“Obstajajo lahko … skrite povratne informacije, ki se jih ne zavedamo ali morda trenutno niso popolnoma opisane v modelih. To bi lahko pripeljalo do nekaterih presenečenj.”

Medijski napis Izguba ledu od leta 1992 do 2018 se je zgodil večinoma okoli obale (Imbie / ESA / Planetary Visions)

Medtem ko je leto 2019 podrlo rekord, sta se v letih 2018 in 2017 zmanjšale izgube ledu, ki so bile nižje kot katero koli drugo dveletno obdobje od leta 2003.

Avtorji pravijo, da je bilo to posledica dveh zelo mrzlih poletnih let na Grenlandiji, ki so jim sledili močni sneži jeseni.

Vendar je vrnitev na visoke stopnje taljenja leta 2019 glavna skrb. Pet let z največjo izgubo mase se je zgodilo v zadnjem desetletju.

“V resnici je pomemben trend,” je dejala dr. Ruth Mottram z danskega meteorološkega inštituta v Kopenhagnu, ki ni sodelovala pri tej novi študiji.

“In ta trend, kot je prikazan v projektu Imbie (medsebojna primerjalna vaja za masno ravnovesje ledenih plošč) in drugih delih, sledi visokim napovedim.”

Satelitska slika prikazuje, kako se tali led

Medtem ko so bile leta 2020 na Grenlandiji do zdaj povprečne razmere, bi lahko imel splošni vpliv velikih izgub ledu v zadnjih letih velike posledice za ljudi, ki živijo na nižinskih predelih sveta.

“Rezultati za leto 2019 potrjujejo, da se je ledena plošča vrnila v stanje visoke izgube, v skladu z najslabšim scenarijem segrevanja podnebja v okviru IPCC,” je povedal prof. Andy Shepherd z univerze v Leedsu, ki je vodilni preiskovalec Imbie.

“To pomeni, da se moramo pripraviti na dodatnih 10 cm globalnega dviga gladine morja do leta 2100 samo od Grenlandije.”

“In hkrati moramo izumiti nov najslabši scenarij segrevanja podnebja, ker Grenlandija že sledi sedanjemu.”

Grenlandija

Foto: GETTY IMAGES

“Če se bodo izgube ledu na Grenlandiji nadaljevale po njihovi sedanji poti, bi lahko do konca tega stoletja vsako leto poplavilo dodatnih 25 milijonov ljudi.”

Nedavna medijska poročila kažejo, da je na Grenlandiji morda prišlo do točke vračanja, da raven globalnega segrevanja, ki mu je svet že zavezan zaradi emisij ogljika, pomeni, da se bo cela Grenlandija stopila.

Dr. Sasgen pravi, da je ta perspektiva morda pravilna – vendar je usoda Grenlandije še vedno v naših rokah.

“Stopnje dviga morske gladine pričakujemo od Grenlandije in nevarnost nenadnega dviga morske gladine z Grenlandije se drastično zmanjša, če ostanemo pod mejami segrevanja,” je dejal.

“Sporočilo” odnesi domov “je, da če zmanjšamo CO2 in zmanjšamo ali omejimo globalno segrevanje, se bo tudi v bližnji prihodnosti zmanjšalo tveganje za velike prispevke Grenlandije.”

Prispevek je bil objavljen v reviji Nature Communications Earth & Environment .

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG izvedel na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti predavanje o e-mobilnosti.


V AAG že tretje leto zapored izvajamo aktivnosti v okviru kampanj promocije trajnostne in e-mobilnosti. Tako vedno sodelujemo tudi v okviru Evropskega tedna mobilnosti z različnimi predavanji, predstavitvami ter medijskimi kampanjami.

V letu 2019 smo začeli izvajati aktivnosti projekta E-Voz: Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički, ki ga sofinancirata Eko sklad RS; javni zavod ter Ministrstvo za okolje in prostor RS. Cilj projekta je usposobiti in izobraziti dijake srednjih tehniških šol za načrtovanje in ravnanje z vsemi električnimi vozili, ne samo z električnimi avti. Še posebej zaželjeno je poznavanje električnih vozil – invalidskih vozičkov, na katerih lahko inovacije in predelava prinese lažjo uporabo in večje zadovoljstvo tudi njihovim uporabnikom – invalidom.

Žal smo bili v času pandemije COVID 19 prisiljene določena aktivnosti projekta prestaviti na kasnejše termine. Ker naše metode dela vsebuje interaktivno sodelovanje dijakov in stroke ter praktično usposabljanje, smo bili primorani organizirati dejavnosti skladno z navodili epidemiološke stroke.

pred jes 1

Foto AAG: Predavanje o E-mobilnosti na Jesenicah v tednu mobilnosti

Kljub omejitvam smo v dosedanjem teku projekta uspeli izvesti 4 od predvidenih 6 izobraževanj in usposabljanj ter 4 od 10 predavanj na srednjih tehničnih šolah. Zadnje izmed predavanj smo izvedli na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti, kjer smo dijakom zaključnih letnikov strojnih tehnikov pripravili predavanje o Trajni in e- mobilnosti, ki ga je izvedel vodilni strokovnjak na področju inovacij na električnih vozil v Sloveniji ter ustanovitelj Inštituta Metron Andrej Pečjak. Predavanja in testne vožnje električnega avtomobila se je udeležilo 25 dijakov in mentorjev, ki so izkazali veliko mera znanja ter zanimanja za e-mobilnost.

pred jes2

Foto AAG: Predavanje o E-mobilnosti na Jesenicah v tednu mobilnosti

Do konca leta 2020 ob ugodni epidemiološki situaciji načrtujemo še dodatna predavanja in izvedbo preostalih dveh usposabljanj, ki jih bomo zaključili s spletnim seminarjem, kjer bodo vse šole, ki so se udeležile usposabljanja, predstavile svoje delo na dodelavi invalidskih vozičkov.

Jeseniske_novice_emobilnost-page-001

Povezavi:

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA:Predelava električnega invalidskega vozička

Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA:Predelava električnega invalidskega vozička


Nadaljevanje projekta AAG –  E-VOZ, ki je bil zaradi covida -19, žal nekaj mesecev prekinjen.

e-voz3

Foto AAG: Invalidski voziček, ki so ga dogradili dijaki 5.Ns iz Šolskega centra – Škofja Loka. V projektu, ki ga sofinancira EKO SLAD,  sodeluje 6 srednjih šol in vsaka šola bo dogradila po en invalidki voziček.

Alpe Adria Green je lansko leto v okviru Evropskega tedna mobilnosti začel z aktivnostmi v okviru izobraževalno – ozaveščevalnega projekta E-Voz. Projekt je logično nadaljevanje že izvedenih aktivnosti v okviru projektov E-Avto -Mladi ter E-Pol, s katerim smo dijake srednjih tehničnih šol ter širšo javnost v preteklih dveh letih seznanjali in ozaveščali o konceptih trajne in e- mobilnosti mobilnosti. Projekt je sofinanciran strani Eko sklada, javnega okoljskega sklada, na podlagi javnega razpisa za NVO 2019.

V okviru projekta E- Voz nadaljujemo  z aktivnostmi ozaveščanja in izobraževanja dijakov srednjih tehničnih šol, tokratni projekt pa vključuje tudi ranljive skupine in sicer tiste invalide, ki nujno potrebuje invalidske vozičke za vsakdanjo mobilnost.

Projekt bomo v celoti zaključili v mesecu decembru 2020

e-voz2

Foto: AAG

LOŠKE NOVICE:

[ŽAREK DNEVA] Dijaki Srednje šole za strojništvo predelali električni invalidski voziček

Sredi letošnjega septembra je namreč pet dijakov 5.NS Srednje šole za strojništvo Šolskega centra Škofja Loka – Leon Banič, Luka Kajzar, Aleš Klemenčič, Nik Mlakar in Matej Tičar – v inštitutu Metron v Češnjici pri Kropi predelalo električni invalidski voziček za gospoda Iva Jakovljeviča. Projekt je podprla in financirala neprofitna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green z Jesenic.

»Voziček je bil nov, žal pa imajo vsi invalidski vozički svinčene baterije z za današnje razmere majhno kapaciteto. Po pogovoru z Ivom smo se dogovorili glede predelave. Želel si je čim ‘večjo’ baterijo, priključek za polnjenje telefona, vzvratno kamero, ogrevan sedež, inverter z vtičnico napetosti 230 V AC in polnilec za baterijo,« je prve korake pojasnil profesor s Srednje šole za strojništvo Janko Brejc, u. d. i. s.

Nadaljevalo se je z izgradnjo dveh svinčenih akumulatorjev in izmero prostora za nove litijeve baterije. »Glede na razpoložljiv prostor smo določili mere nove, sestavljene baterije, ki bo imela 90 Ah, kar je dvakrat več od originalne. To seveda pomeni vsaj dvakrat večjo razdaljo, ki jo lahko prevozi z vozičkom,« je poudaril Brejc in pri predelavi izpostavil inovativnost dijakov, ki so za nosilec mobilnega telefona uporabili pohodno palico in jo pobarvali v barve vozička.

»Predelava je potekala brez večjih zapletov. Vse želje smo gospodu Ivu uresničili, nad predelavo je bil vidno ganjen. Končno se mu bo morda izpolnila želja, da bi prevozil pot od doma v okolici Kranja do Izole s svojim vozičkom,« je dodal Janko Brejc. Inovativnim dijakom in mentorju čestitke za idejo in izvedbo, pa še mnogo domiselnih in uspešnih projektov!

Povezava : Šolski center Škofja Loka

http://www.scsl.si/srednja-sola-za-strojnistvo/1916-predelava-elektricnega-invalidskega-vozicka

Povezava:

Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Sodišče EU pritrdilo slovenskemu združenju, ki bi odpadke uplinjalo


avtor

BORUT HOČEVAR Finance

V združenju ZENS so prejeli odgovor Sodišča Evropske unije, ki po njihovem mnenju pritrjuje ZENS in nasprotuje stališčem ministrstva za okolje.

uplinjanje

Uplinjanje je postopek, pri katerem snov segrejemo do temperature, ko začne razpadati na sestavne dele, je aprila pojasnil v intervjuju za Finance upokojeni dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Peter Novak.

Pri uplinjanju ni izpustov razen pepela. Vse sodobne naprave za zmanjšanje volumna odpadkov bodo uplinjevalne naprave, prvo postavljajo v Helsinkih, je nadaljeval Novak.

Sredi marca je Novak predstavil tehnologijo uplinjanja ministrstvu za okolje, izhaja iz dopisa, ki so ga z ministrstva poslali konec aprila Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Tri leta »že poteka izmenjava mnenj z ministrstvom«, pa trdijo v ZENS. Kakšnih mnenj? Na ministrstvu trdijo, da je uplinjanje postopek R 1, na ZENS pa, da je postopek R 3.

R 1 pomeni »uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije«. R 3 pa »recikliranje / pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila, vključno s kompostiranjem in drugimi postopki biološkega preoblikovanja«.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so poslali poizvedbo v vse članice EU in prosili za mnenje tudi evropsko komisijo. Skupna točka vseh odgovorov je, da uplinjanje ni postopek R 3.

Zakaj je vprašanje pomembno? V ZENS zatrjujejo, da so patentirali rešitev, s katero bi rešili več težav z odpadki in izpusti ogljikovega dioksida in jo uporabili tudi v TEŠ. Vendar pa jim stališče ministrstva preprečuje, da bi dobili sredstva Eko sklada in SID banke.

Prepričani pa so, da uvrstitev uplinjanja med postopke R 3 izhaja iz sodbe Sodišča Evropske unije v primeru Lahti Energija Oy leta 2010. Zato so pisali sodišču EU, mu pojasnili slovenski primer in prosili za mnenje.

Pred nekaj dnevi so dobili odgovor.

V postopku, na katerega se sklicujejo v ZENS, je sodišče izdalo sodbo v postopku predhodnega odločanja. »Odločitev sodišča je zavezujoča tudi za nacionalna sodišča, ki bi odločala o enakem problemu,« so med drugim zapisali v odgovoru Sodišča Evropske unije.

Sodišče EU je »s sodno prakso upravnim organom in nacionalnim sodiščem naložilo obveznost, da v okviru svojih pristojnosti v celoti uporabljajo pravo unije«, je še zapisano v odgovoru sodišča združenju ZENS.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Novo Bohinjsko jezero bi potopilo dolino


Janez Petkovšek – Slovenske Novice

Zajezitev potočkov Suhorica in Padež bi ustvarila ogromno akumulacijsko jezero kot novi vir pitne vode za Istro in del Krasa.

Novo Bohinjsko jezero bi potopilo dolino

Potok Suhorica oziroma Mali Padež poleti večkrat presahne, zato bi se akumulacija napajala zelo dolgo. FOTO: CIVILNA INICIATIVA OHRANIMO BRKINE

Država že desetletja išče rešitev oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri. Okoljski minister Andrej Vizjak se je po pogovorih z župani in gospodarstveniki obalnih občin odločil, da je dovolj študij in da je problem treba reševati takoj. Zanj je najprimernejša rešitev zajetje Suhorica/Padež, ki da jo podpira tudi stroka. Vizjak upa, da bo državni lokacijski načrt sprejet do konca tega mandata.

Akumulacije tipa Padež s seboj prinašajo mikrobiološke probleme.

Medtem ko načrt velikanskega akumulacijskega zajetja, ki predvideva zajezitev potokov Suhorica in Padeža s 57 metrov visoko pregrado, na Obali pozdravljajo, pa korenitemu posegu v naravo nasprotujejo kraške občine, naravovarstveniki in Brkini; konec julija ustanovljeno civilno iniciativo Ohranimo Brkine je podprlo več kot 800 krajanov, tako da bodo najverjetneje lahko sodelovali v postopkih kot stranski udeleženci. Kot zadnji v nizu so se 11. avgusta za opozorilo o možnih katastrofalnih posledicah za ogrožene in zaščitene ribe in raka primorski koščak oglasili še člani Ribiške družine Bistrica iz Ilirske Bistrice.

Če bi zajezitev ogrozila Škocjanske jame, bi postalo vprašljivo tudi evropsko soglasje za ta načrt.

Znano je, da občini Divača in Hrpelje-Kozina 100 milijonov evrov vrednemu projektu, ki ga razburjeni domačini imenujejo tudi Novo Bohinjsko jezero, nasprotujejo, saj bi potopil dolino pri Suhorju na razdalji 4,5 kilometra. Najširši del bi meril kar 260 metrov, povprečna globina akumulacijskega jezera pa bi bila celo 18 metrov. Navdušen ni niti pivški župan Robert Smrdelj, saj bi dobršen del zajetja segal tudi v to občino.

image

Pogled na Škocjanske jame z reko Reko FOTO: BORUT LOZEJ/CI OHRANIMO BRKINE

V krajevni skupnosti Artviže, ki bi bila neposredno prizadeta, njeno predsednico Martino Drožina in prebivalstvo moti, ker jih nihče ni nikamor povabil, jih kar koli vprašal, kaj razložil ali predstavil. Zato ni čudno, da so lokalni prebivalci hitro zbrali več kot 800 podpisov podpore za novoustanovljeno civilno iniciativo za zaščito Brkinov.

Povprečna globina akumulacijskega jezera bi bila 18 metrov, dolžina 4,5 kilometra.

Ta se zavzema za ohranitev neokrnjenih Brkinov, naravo in mir. Njeni privrženci trdijo, da je boljša rešitev povezava ilirskobistriškega, kraškega in rižanskega vodovoda, češ da je najcenejša, najhitrejša in do okolja najprijaznejša rešitev, obenem pa zagotavlja varnost pitne vode za vso obalno-kraško regijo. Predsednik te iniciative Mario Benkoč je napovedal, da se ljudje ne bodo pustili izsiljevati in bodo naredili vse za rešitev, ki bo dobra za vse.

Opozorili so, da imata potok Padež in njegov pritok Suhorica kot manjša pritoka reke Reke status gojitvenih potokov za sonaravno vzrejo avtohtonih marmoriranih (soških) postrvi, ki veljajo za ogroženo ribjo vrsto. Zato jih vznemirja dejstvo, da so o načrtovanih posegih in aktivnostih v zvezi z njuno zajezitvijo izvedeli posredno iz medijev. Še hujše pa se jim zdi, da se o tako velikem projektu odloča brez vključevanja lokalnih prebivalcev. Ribiči trdijo, da sta oba potoka zaradi lege, biotske pestrosti, za kar imajo podatke za 70 let, odkar gospodarijo z njima, biotsko najbogatejša potoka v celotnem porečju, reka Reka pa velja v svojem spodnjem delu za eno najbolj ohranjenih ma Krasu, in to ne le v Sloveniji. Potoka veljata za naravni drstišči tako rekoč vseh domorodnih ribjih vrst ter raka primorski koščak.

Akumulacija Padež v številkah


Po starem in še ne posodobljenem načrtu naj bi imela akumulacija Padež 17 kilometrov obale, v njej pa bi se zbralo okoli 26 milijonov kubičnih metrov vode na leto. Za potrebe istrskih občin bi potrebovali dva milijona kubikov, nekaj manj pa za rezervo ilirskobistriške in kraških občin. Približno 10 milijonov kubikov bi je poleti preusmerjali v reko Reka, da bi v njej zagotavljali vodni minimum in s tem optimalne razmere še v Škocjanskih jamah. Sicer pa bi akumulacija zagotavljala do 800 litrov pitne vode na sekundo.

Ribiči še opozarjajo, da je Reko doletelo že več okoljskih katastrof, v zadnjih desetletjih pa jo ogrožata še intenzivno kmetijstvo in živinoreja. Tu so še močan upad glavnega vira vode s snežniškega pogorja in podnebne spremembe, ki dodatno vplivajo na temperaturo vode, poplave in zaloge snega, ki napaja reko spomladi in poleti.

Ogrožene Škocjanske jame?

Iz tega sklepajo, da porečje Reke s pestro floro in favno visi na nitki. Vsak dodaten poseg oziroma tako obsežen, kot ga načrtujejo z zajezitvijo Suhorice, pa lahko vse skupaj pahne v pogubo. Ne verjamejo zagotovilom o obstoju oziroma upravljanju vodnih akumulacij brez posledic, saj to vidijo že pri obstoječih Moli in Klivniku. Poleti bi ta del Reke ostajal brez ključnega pritoka, kar bi pomenilo popolno uničenje flore in favne v njej. Iz predvidene akumulacije bi se ob izpustih vode zaradi razpadanja organskih snovi v rečni strugi širil smrad vzdolž Vremske doline vse do ponora v Škocjanske jame.

 

image

Minister Andrej Vizjak (drugi z desne) na predstavitvi akumulacije Padež na Pivškem konec julija FOTO: SIMON AVSEC

Čeprav okoljski minister Vizjak podpira ustavno pravico prebivalcev slovenske Istre do (zadostnih količin) pitne vode in bi počasno urejanje lahko povzročilo milijardno škodo Luki Koper, zdravstvu in poletnemu turizmu, pa bi do gradnje jezu lahko minilo še precej let. Najprej bo namreč treba sprejeti državni lokacijski načrt, za katerega se ve, da mu bodo na vse načine nasprotovali številni Brkini, občine in okoljevarstveniki, nato pa zbrati še dovoljenja za njegovo izvedbo. V igri je namreč tudi evropski denar, kar pomeni, da bo moralo gradbeno dovoljenje dobiti še soglasje EU. In ni izključeno, da se ne bi zapletlo pri okoljevarstvu, saj reka Reka teče tudi skozi Škocjanske jame, ki so na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine.

Če bi jo zajezitev potokov in akumulacija ogrozili, pa bi postalo vprašljivo tudi evropsko soglasje za ta načrt. Poleg tega bi bilo treba pred gradnjo odkupiti potrebna zemljišča (ali dobiti služnost), posekati del listnatega gozda in ga zatem pogozditi z iglavci, v nadaljevanju pa zgraditi še 10 kilometrov povezovalnega cevovoda od zajetja do črpališča v Rodiku. Samo za gradbena dela bi po oceni okoljskega ministra potrebovali pet let. Torej bi bila dela po najbolj optimističnem scenariju končana leta 2027.

Opozorila ribičev

Ne gre zanemariti opozoril 150-članske Ribiške družine Bistrica iz Ilirske Bistrice. Kot koncesijska ribiška upravljavka v vsem ilirskobistriškem ribiškem okolišu, v katerega spadajo porečje reke Reke s pritoki ter akumulacijski jezeri Mola in Klivnik, je natančno pojasnila, zakaj nasprotuje temu projektu.

RD Bistrica:  Ne odrekamo pitne vode za obalo oz. Istro, obstajajo pa za naravo in okolje ustreznejše in dolgoročnejše rešitve. Zato projektu vodnega zajetja Suhorca oziroma Padež ostro nasprotujemo.

Opozorilo mikrobiologa (AAG)

gorazd1

Dr. Gorazd Pretnar, član upravnega odbora organizacije Alpe Adria Green, opozarja, da akumulacije tipa Padež s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, najmanj parazita Giardia in Cryptosporidium, ki za klor nista občutljiva. Za odstranitev je potrebna ultrafiltracija vode, ki pa je projekti za Padež ne predvidevajo (predvideno je le prečrpavanje surove neobdelane vode prek Brkinov do vodarne Rižanskega vodovoda).

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Kmetijski TEŠ 6, ki onesnažuje prekmurske vodotoke


Tomaž Klipšteter – dnevnik

10. september 2020

Finančno nevzdržna gradnja mreže bioplinarn je izkopala več deset milijonsko dolžniško luknjo v bilance NKBM in NLB. Zakrpati so jo morali davkoplačevalci. Onesnaževanje okolja skušajo sanirati pristojne inšpekcije. S pičlim uspehom.

izpust-v-desigrimata

Inšpektorica za okolje in prostor je med torkovim ogledom propadajočih objektov v Petišovcih ugotovila, da je bila v prostorih bioplinarn skladiščena večja količina digestata, to je stranskega proizvoda delovanja bioplinarne. (Foto: Arhiv AAG – izpust digestata v potok iz bioplinarne VARGAZON)

Prekmurski potok Kopica je v ponedeljek znova onesnažila zaudarjajoča tekočina. Pritekla je iz nedograjenih bioplinarn v Petišovcih v obrtno-poslovni coni Lendava. Inšpektorica za okolje in prostor je med torkovim ogledom propadajočih objektov ugotovila, da je bila v prostorih bioplinarn skladiščena večja količina digestata, to je stranskega proizvoda delovanja bioplinarne. To nesnago je začelo splakovati močno deževje, zmešala se je z deževnico in odtekla v potok.

Ena največjih neumnosti v zgodovini Slovenije

V Sloveniji je v letih 2009–2011 na hitro zraslo 21 bioplinskih elektrarn s skupno nazivno močjo 23,4 megavata. Nekatere med njimi (Zgornje Pirniče, Ilirska Bistrica, Lendava) so danes na seznamu funkcionalno degradiranih območij. »Bioplinarne so kmetijski TEŠ 6,« je razmere leta 2015 opisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na nespametno gradnjo prevelikih bioplinarn je zaman opozarjala še pravočasno, ko bi lahko odgovorni stopili na zavoro. »Bioplinarne so ena največjih neumnosti, ki smo si jih privoščili v Sloveniji,« je Dnevniku lani razložil agrarni ekonomist Emil Erjavec.

Naše bioplinarne naj bi poganjala pretežno koruzna silaža. Osnovni namen bioplinske tehnologije pa je, da zajame metan, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil. Torej so bioplinarne smiselne predvsem na živinorejskih kmetijah. A tudi v tem primeru zgolj, če so ustrezno zasnovane. Pri nas pa so s krediti NLB in NKBM postavili mrežo preplačanih, predimenzioniranih in nerentabilnih bioplinarn.

Glavni igralec v tej umazani poslovni zgodbi, ki se je med letoma 2009 in 2011 odvijala s patronatom vladajoče politike in danes onesnažuje slovensko okolje, je bil razvpiti Keter Group. Ustanovil ga je trojček Marjan Kolar, Denis Bolčina in Tom Begovič. V naložbe v gradnjo bioplinarn so pregovorili preštevilne kmete, ki so naivno šli v te projekte in zanje zastavili vse premoženje. Ostali so brez elektrike in brez evrov. Na slabi banki pa je pristalo približno 40 milijonov evrov nepoplačanih bančnih posojil.

Smrdljiv odpadek prevažajo iz ene plinarne v drugo

Po razpadu skupine Keter se je Kolar obdržal v bioplinskem poslu. Danes je zastopnik podjetja Plinprom iz Dobrovnika. Uradni lastnik podjetja s statusom davčnega neplačnika je upokojenec Jožef Jaušovec. Družba upravlja bioplinarne Radmožanci in Boreci, v gradnjo katerih je nekoč investiral eden največjih prekmurskih živinorejcev, nakar je 14,6 milijona evrov neodplačanega kredita pristalo na DUTB. Iz teh bioplinarn so februarja in marca 2018 odpeljali večjo količina digestata in ga deponirali v nedokončanih bioplinarnah v Petišovcih, je ugotovil inšpektorat za okolje in prostor.

V njuno gradnjo sta nekoč investirali družbi Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica Bioplin, firmi sta se kasneje preimenovali v Bioplin storitve in Bioplinarna proizvodnja. Prva družba je že dve leti v stečaju, NKBM je stečajnemu upravitelju priznala več kot 18 milijonov evrov terjatev. Druga je v postopku izbrisa.

Inšpektorat za okolje in prostor je obema družbama že pred časom izdal odločbo, s katero jima je prepovedal uporabo objektov bioplinarn in odvajanje industrijske odpadne vode. Na odločbo sta se, kot kaže, požvižgali. Potem ko je gosta rjava tekočina, ki ima vonj po gnilem blatu, v ponedeljek zopet stekla v bližnji potok, je gradbena inšpekcija napovedala začetek izvršilnega postopka, s katerim bo skušala preprečiti nadaljnje skladiščenje digestata.

Če podjetji ne bosta izpolnili ukazov, ju bo doletela kazen v višini od 40.000 do 80.000 evrov, ki jo lahko izrečejo večkrat zapored. Glede na to, da je ena družba v stečaju, druga pa tik pred izbrisom, je učinkovitost te grožnje več kot vprašljiva.

Najučinkovitejša je bila veterinarska inšpekcija

V slovenski bioplinski farsi je bila doslej najučinkovitejša veterinarska inšpekcija. Marca 2013 je kazensko ovadila Marjana Kolarja, ker je na govedorejski farmi Ginjevec pri Lendavi ob eni od svojih bioplinarn tako izstradal 91 živali, da jih je 22 poginilo. Sodišče ga je pravnomočno obsodilo na šestmesečno zaporno kazen, odslužil jo je leta 2016.

Smrdljivo brozgo razlili čez polje

Potoka Kopica ne onesnažujeta zgolj nedokončani bioplinarni v Petišovcih. Inšpektorat za okolje in prostor je namreč prepovedal tudi vsako dejavnost bioplinarne v Trimlinih pri Lendavi. Iz nje so junija letos speljali smrdljivo tekočino po ceveh in jo spustili čez njivo, kjer je delno uničila pridelek, od tam pa je stekla v potok in ga hudo onesnažila. To elektrarno je iz stečajne mase propadle družbe Ecos lani kupilo fantomsko podjetje Egytec Energy.

Povezave:

Bioplinarna – ILIRSKA BISTRICA je končala na dražbi

NLB pri Bioštromu ( Bioplinarna Zg. Pirniče) ob pet milijonov evrov

Čigav spomenik je sobetinska bioplinarna

AAG uspel z pritožbo na MKO v primeru izdaje okoljevarstvenega dovoljenja “BIOPLIN VARGAZON d.o.o.”–OBČINA MARKOVCI

ARSO PRIZNAL AAG KOT STRANKO V POSTOPKU V PRIMERU BIOELEKTRARNE–radmožanci

AAG je ARSO priznal status stranskega udeleženca v primeru BioELEKTRARNE “KETER ORGANICA NOVA”

bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem – Subvencioniramo lastno smrt ?

Kdo bo plačal milijonske kredite propadlih bioplinarn?

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Bodo nevarni pesticidi spet pobijali čebele?


 

Anton Komat: »Dovolj bo že, da EU odločitev prepusti posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni.«

Anton Komat ( strokovni sodelavec AAG): »Dovolj bo že, da EU odločitev prepusti posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni.«

Čebelam v Sloveniji je šlo zadnja leta na bolje. V veliki meri zato, ker so okoljevarstveniki in čebelarji leta 2011 dosegli prepoved uporabe neonikotinoidov, za čebele smrtonosnih pesticidov. Odtlej pri nas ne beležimo več množičnih pomorov čebel.

Ravno ko so si nas druge evropske države vzele za zgled, pa je z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priletel predlog, da bi preklicali nacionalno odredbo, ki prepoveduje uporabo zloglasnih pesticidov. Kako, prosim?!

Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da sedaj, ko je prepoved neonikotinoidov preklicana na ravni celotne Evropske unije, ne vidijo več razloga za tovrstno odredbo na nacionalni ravni. A se z njimi nikakor ne strinjajo okoljevarstveniki in čebelarji, ki menijo, da bi prepoved na nacionalni ravni še naprej služila kot varovalo, če si Evropa slučajno premisli in svojo odločitev prekliče. Ne pozabimo, da govorimo o res nevarnih pesticidih.

Ko pridejo čebele v stik z njimi, je smrt neizogibna

»Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin tudi neonikotinoidi učinkujejo na živčni sistem. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih,« je že pred več kot dvema desetletjema opozorila profesorica in aktivistka za družbeno pravičnost Margo Okazawa. V Sloveniji se je med neonikotinoidi pred prepovedjo največ uporabljal pripravek Gaucho z aktivno substanco imidakloprid. Od leta 1991 ga proizvaja Bayer CropScience in je eden od najbolje prodajanih insekticidov na svetu. Drug, sorodni izdelek, sliši na ime Poncho, v njem pa se skriva aktivna substanca klotianidin. »Začetek trženja imidakloprida in klotianidina se ujema s pojavom izginjanja čebel v številnih evropskih in ameriških državah. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo katastrofalne vplive neonikotinoidov na čebele,« pravi Vlado Auguštin, čebelar in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi, ki je učinke neonikotinoidov zelo dobro raziskal. »Čeprav proizvajalec neonikotinoidov Bayer CropScience zatrjuje, da čebele v normalnih razmerah ne morejo priti v stik s snovjo, vsaj ne do te mere, da bi zanje bila strupena ali smrtonosno nevarna, dogajanje v Sloveniji pred prepovedjo, ko so čebele množično umirale na širšem območju Domžal, demantira to trditev. Po uradni predstavitvi rezultatov pomorov na tem območju je bilo jasno, da je bil vzrok za pomor čebel prašenje zaščitenega semena koruze ob setvi,« se spominja Auguštin. Ravno pomori, ki jih omenja, so spodbudili prizadevanje strokovnjakov, da se uporaba neonikotinoidov v Sloveniji prepove. To jim je leta 2011 tudi uspelo, eden od pobudnikov prepovedi pa je bil okoljevarstvenik Anton Komat.

čebela

Ravno ko so si nas druge evropske države vzele za zgled, pa je z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priletel predlog, da bi preklicali nacionalno odredbo, ki prepoveduje uporabo zloglasnih pesticidov.

Anton Komat pojasnjuje, da so neonikotinoidi sistemski insekticidi, kar pomeni, da je strupena celotna rastlina, četudi je tretirano le njeno seme. »Poseben problem je, ker so v cvetovih koncentracije teh strupov vsaj petkrat večje kot v drugih delih tretiranih rastlin. Zaradi tega so prizadeti predvsem opraševalci, najbolj seveda čebele. Pri teh pa niso usodne le akutne toksične koncentracije, torej smrtni odmerki, ampak že izjemno nizke koncentracije teh strupov povzročajo hude motnje olfaktorne memorije, padec imunskega sistema, zmedeno vedenje in razpad zapletenega sistema komunikacije med osebki čebelje družine. Posledice so dramatične: oslabljene družine zaradi pomanjkanja hrane, pojav bolezni in parazitov ter množično umiranje družin,« opisuje. In kako nekdo, ki je pred slabim desetletjem pomagal doseči prepoved tega pogubnega pesticida na slovenskih tleh, komentira nedavni predlog ministrstva za kmetijstvo? »Glede na katastrofalno protinaravno vedenje sedanje vlade je umik naše uredbe, ki določa prepoved rabe neonikotinoidov za tretiranje semen iz leta 2011, najmanj sumljivo dejanje, kajti nikoli se ne ve, kdaj bo korporacija, proizvajalka teh strupov, zlobirala spremembo zakonodaje EU. Dovolj bo že, da EU prepusti odločitev posameznim državam, in bodo ti strupi pri nas avtomatično spet dovoljeni,« opozarja.

V Evropi so že pritiski

Na Čebelarski zvezi odločno protestirajo proti preklicu obstoječe uredbe o prepovedi neonikotinoidov. »Kot kaže, se v Evropi pripravlja sprememba na področju varovanja čebel. Fitofarmacevtski lobiji zahtevajo sprostitev določenih škodljivih sredstev. V Sloveniji imamo odredbo, ki pa jo iz meni nerazumljivih razlogov ministrstvo za kmetijstvo ne podaljša in s tem popušča pri varovanju čebel EU in drugim, namesto da bi kot čebelarska država poskrbeli sami zase. V Evropi petnajst držav pritiska na odločevalce za manj stroge ukrepe, pri čemer so celo zelo konkretno zapisali, da 20-odstotna umrljivost čebel ni noben problem. To je katastrofa! Slovenija je bila prva v Evropi, ki je zaščitila čebele, zdaj ji sledi tudi Evropska unija, pri čemer pa nikakor ne razumem, zakaj Slovenija ne podaljša odredbe, saj bomo sicer odvisni od Evropske unije. Da na ministrstvu ne želijo podaljšati odredbe, se mi zdi sumljivo in nerazumljivo. Namesto da bi tisto, kar imamo in s čimer smo lahko zgled drugim državam, ohranjali, se sklicujemo na neko evropsko zakonodajo, za katero vemo, kako hitro se spreminja. Upam, da slovenska javnost dobro razume, kaj pomeni zelena in cvetoča Slovenija, kaj za ljudi pomeni zdravo okolje. Če je čebelam težko, kako bo šele ljudem. Čebele so prvi pokazatelj čistosti okolja, saj so zelo občutljive. A ne gre samo za čebele, gre za to, ali bomo tvegali in dovolili možnost zastrupljanja našega okolja in naše podtalnice. Verjamem, da smo Slovenci toliko ozaveščeni, da si želimo živeti v čistem in zelenem okolju, za katero so čebele predpogoj,« pa je povedal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze. Slovenska odredba je edina varovalka, da našega trga ob morebitni spremembi evropske zakonodaje ne bodo ponovno preplavili pripravki z neonikotinoidi. Na tako dobri poti smo, zakaj bi sedaj skrenili z nje?

Odziv ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na opozarjanja v medijih

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da na odboru Evropske komisije za fitofarmacevtska sredstva ne poteka razprava o znižanju standardov zaščite čebel in opraševalcev. »V kolikor bi se na dnevni red EK kadarkoli v prihodnosti uvrstila razprava o znižanju standardov, bo Slovenija dala jasen apel, da se standardi za zaščito ne smejo zniževati, in ne bo podprla nobene odločitve, ki bi bila kakorkoli povezana z znižanjem standardov zaščite čebel. Slovenija je mnenja, da je najprimernejši pristop tisti, ki upošteva, da je obseg učinka pesticidov na velikost čebelje kolonije sprejemljiv, če ostane v območju, določenem na podlagi pričakovane naravne spremenljivosti v naravnih pogojih, torej kolonije ne bodo izpostavljene nobenemu stresorju. Nikakor pa ne gre za nižanje standarda varovanja čebel. Še posebej bi poudarili, da je trditev o sprejemljivem tveganju v velikosti 20 % neresnična. Slovenija je prepričana, da prepovedana FFS ne bodo nikoli več dovoljena; glede na to, da so se v zadnjih 30ih letih izjemno zmanjšalo število dovoljenj oziroma prepovedala uporaba FFS, se bo v prihodnosti kvečjemu še zmanjšalo število dovoljenih FFS,« še dodajajo.

Lara Jelen / Revija Zarja Jana

Poročilo WWF Living Planet odkriva dve tretjini upada populacije prosto živečih živali v svetu od leta 1970


Vzroki vključujejo enako uničevanje okolja – kot so krčenje gozdov, ne trajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi – kar prispeva k izbruhom virusov, kot je COVID-19. sladkovodnih vrst od leta 1970.

Globalne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, predvsem zaradi enakega okolja uničevanje, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je COVID-19, je objavljeno v poročilu WWF o živih planetih 2020 .
Poročilo Living Planet 2020 predstavlja celovit pregled stanja našega naravnega sveta prek indeksa Living Planet Index (LPI), ki spremlja trende v številčnosti divjih živali na svetu. LPI, ki ga je zagotovilo Londonsko zoološko društvo (ZSL), kaže, da so bili dejavniki 68-odstotnega povprečja tudi dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo ranljivost planeta za pandemije – vključno s spremembo rabe zemljišč ter uporabo in trgovino z divjimi živalmi. upadanje števila svetovnih populacij vretenčarjev med letoma 1970 in 2016. Vendar pa je glavni vzrok dramatičnega upada izguba in propad habitata, vključno z krčenjem gozdov, ki ga spodbuja to, kako kot človeštvo proizvajamo hrano.
“Poročilo Living Planet 2020 poudarja, kako naraščajoče uničevanje človeštva narave katastrofalno vpliva ne samo na populacije prosto živečih živali, temveč tudi na zdravje ljudi in vse vidike našega življenja,” je povedal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International . “Ne moremo prezreti dokazov – ti resni upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet utripa z rdečimi opozorilnimi znaki okvare sistema.”

Sladkovodna biotska raznovrstnost je najbolj ogrožena

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katera koli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70% svetovnih mokrišč, populacije v sladkovodnih habitatih pa so upadle za 84% – več kot populacije v oceanih ali gozdovih. Reke na svetu dušijo obstoječa in nova infrastruktura, poraba vode se vsako leto povečuje, sladkovodni ribolov se izčrpa in grozi preživetje milijonov ljudi. Tudi v naši regiji ni drugače.
»Za razliko od večine Evrope je naša regija še vedno bogata z biotsko raznovrstnostjo. Je dom zadnjih prosto tekočih rek na celini, raznolikih prosto živečih živali in neokrnjene narave. Vendar narava v jugovzhodni Evropi trpi pod enakimi pritiski kot preostali svet. Majhne hidroelektrarne in jezovi pustošijo po naših rekah, naravni viri so prekomerno izkoriščeni, divjad pa se mora spoprijeti z vedno manjšimi habitati in krivolovom, «je povedal Zoran Mateljak, vodja sladkovodnega programa pri WWF Adria.
»Soočamo se z globalnimi izzivi, vendar še vedno lahko delujemo. Če spremenimo odnos do narave in razvoja, se začnemo osredotočati na naravne rešitve, se zavzemamo za trajnostno zeleno gospodarsko okrevanje, obnovimo in zaščitimo naše reke in prostoživeče kraje, ohranimo habitate za podporo veliki biotski raznovrstnosti, zmanjšamo porabo in vztrajamo pri pravičnosti in enakosti lahko gradimo prihodnost, kjer bodo ljudje in narava lahko uspevali. ”
S povečevanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti podpiramo zdravje ljudi na najrazličnejše načine – od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do zagotavljanja hrane za nešteto ljudi. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati zdaj. Da bi upognili krivuljo izgube biotske raznovrstnosti sladke vode, moramo izvesti šest stopenjski načrt za nujne primere. To vključuje omogočanje bolj naravnega toka rek, zmanjšanje onesnaževanja, zaščito kritičnih mokriščih habitatov, prenehanje pretiranega ribolova in ne trajnostnega rudarjenja peska, nadzor invazivnih vrst ter zaščito in obnovo povezljivosti.

Pridelava in poraba hrane ključna dejavnika izgube biotske raznovrstnosti

Podoben nujni načrt je potreben za vso svetovno biotsko raznovrstnost.Stabilizacija in odprava izgube narave bo mogoča le, če se bodo sprejela drznejša, ambicioznejša prizadevanja za ohranitev in spremembe v načinu pridelave in uživanja hrane. Potrebne spremembe vključujejo povečanje proizvodnje in trgovine z živili, bolj učinkovito in ekološko trajnostno, zmanjšanje odpadkov ter dajanje prednosti bolj zdravi in ​​okolju prijazni prehrani.
Globalni upad biotske raznovrstnosti prispeva k povečevanju globalnih neenakosti, poglablja razkorak med severom in jugom in povečuje ranljivost skupnosti, ki jih je najbolj prizadela izguba narave. Zato je treba pri vseh ukrepih za upogibanje krivulje izgube biotske raznovrstnosti obravnavati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki jih ohranja upadanje. Premakniti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in ​​gospodarstvu s hrano, pravičnemu delu, zmanjševanju odpadkov, enakemu dostopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ​​ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitev pritiskov na habitate divjih živali. Nasprotno, če bo svet nadaljeval s »običajnim poslovanjem«, se bodo stopnje izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 nadaljevale v prihodnjih letih.

Svetovni voditelji morajo ukrepati zdaj

Poročilo Living Planet 2020 se začne manj kot teden dni pred 75. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, ko naj bi voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in Konvencije o bioloških Raznolikost (CBD). UNGA 2020 bo združil svetovne voditelje, podjetja in civilno družbo, da bodo razvili okvir za ukrepe za globalno biotsko raznovrstnost po letu 2020, kar pomeni mejnik za postavitev temeljev za nujno potrebno  NOVO PONUDBO ZA NARAVO V LJUDEH .
Lambertini je dejal: “Če želimo upanje obnavljati naravo, da sedanjim in prihodnjim generacijam ljudi zagotovimo tisto, kar potrebujejo, potem morajo svetovni voditelji – poleg prizadevanj za ohranjanje – naš prehranski sistem narediti bolj trajnosten in krčenje gozdov odstraniti iz ponudbe verige. Ko se bodo voditelji v nekaj dneh tako rekoč zbrali za Generalno skupščino OZN, nam lahko ta raziskava pomaga zagotoviti nov pogled na naravo in ljudi, ki bo ključnega pomena za dolgoročno preživetje populacij divjih rastlin, rastlin in žuželk ter celotne narava, vključno s človeštvom “.

VIR: https://www.wwfadria.org/latest/news/?uNewsID=800031

Povezava:

SVETOVNA DEKLARACIJA O PRAVICAH ŽIVALI

PRITOŽBA ZAVRNJENA – MEDVEDI ŠE VEDNO NA SEZNAMU ZA ODSTREL

Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”

Upravno sodišče presodilo Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

<span>%d</span> bloggers like this: