e-novice AAG: HRAST 7/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodJULIJ/2020    20let 1474-Document1

This is the divider

Teš v pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig goriva iz odpadkov

teš6STA Šoštanj, 01. julija (STA) – Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je danes na Agencijo RS za okolje poslala poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, v šestem bloku Teša in tako uradno začela postopek pridobitve … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

V Brkinih zaradi napovedane gradnje “novega Bohinjskega jezera” na nogah

kapljica

Sabrina Mulec

Predlagajo cenejše in manj za okolje obremenjujoče rešitve V Brkinih so zaradi napovedi ministra Andreja Vizjaka, da bi dodatni vodni vir za Obalo in Istro uredili z več kot 100 milijonov evrov vrednim projektom v dolini potoka Suhorica, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Anton Komat: Propad pandemične globalizacije

KOMAT5PRIPIS AAG: Med zakone, ki jih je slovenska vlada in parlament prejela za boj proti korona virusu, spada tudi omejevanje  dela okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij in tako v javnost spustila novico, da so okoljevarstveniki virus za državo in družbo. … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Kakšen zrak dihajo v krajih ob slovensko-italijanski meji

s-prehodi-kakc5a1en-zrak-dihamo-page-001Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Ponovitev oddaje si lahko ogledate na TV SLO 1 – 27.07.2020 ob 14:40 ali pa kliknite na gornjo sliko … Nadaljujte z branjem→This is the divider

V treh dneh skoraj 600 podpisov za ustanovitev civilne iniciative za ohranitev Brkinov

jez na padežu

Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro. V treh dneh so zbrali 588 podpisov, novi pa še prihajajo, so … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Prejeli smo: Samo da Alpe Adria Green ne izve

koravirus-lovci-zakon

Tokrat je naša objava malo drugačna, so zapisali. Spodaj lahko preberete komunikacijo med lovci in rejci. Objavljamo le nekaj komentarjev; druge, ki pozivajo k pobojem in grozijo njihovim članom ( FB).

Dokumentacijo  imajo shranjeno v arhivu, nekatere pa smo objavljali  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

“Ena bitka je dobljena, cilj je prepovedati gradnjo mHE v celotni Srbiji”

stara gora - slapSprejetje osnutka novega prostorskega načrta mesta Pirot, na podlagi katerega bo v naslednjih 15 letih onemogočena gradnja malih hidroelektrarn na Stari planini, so predlagali okoljski aktivisti, hkrati pa pa nadaljujejo boj, da bo prepoved veljala za celotno ozemlje Srbije. Čeprav … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

NAPOVEDNIK: OBČNI ZBOR AAG ZA LETO 2020

AAG 1

Konec meseca septembra 2020 bomo v AAG organizirali občni zbor, ki bo zaradi epidemije covid 19 v elektronski obliki. Gradivo za občni zbor bomo poslali članom AAG, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto in upokojencev, brezposelnim ter študentom, ki so oproščeni  plačila članarine. Do 15.09.2020 lahko še vedno poravnate članarino . Članarina znaša 5 EUR-Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen: PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020, referenca SI 00 99  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

JULIJ 2020

"Ena bitka je dobljena, cilj je prepovedati gradnjo mHE v celotni Srbiji"


Sprejetje osnutka novega prostorskega načrta mesta Pirot, na podlagi katerega bo v naslednjih 15 letih onemogočena gradnja malih hidroelektrarn na Stari planini, so predlagali okoljski aktivisti, hkrati pa pa nadaljujejo boj, da bo prepoved veljala za celotno ozemlje Srbije.

Čeprav je ocena  osnutka  novega prostorskega načrta Pirota, ki preprečuje gradnjo malih hidroelektrarn na ozemlju te občine, kot pozitiven korak, Iva Marković iz pobude “Pravica do vode” še vedno izraža bojazen, da se bodo nekatere naložbe v MHE na Stari planini izvedle.

– Namreč, nekateri investitorji so že dobili dovoljenje za gradnjo mHE v tem delu Srbije, vprašanje pa je, ali bodo njihove naložbe vključene v novi prostorski načrt ali zanje ne bo veljavno. Vprašanje je, ali bodo vlagatelji, ki vložijo zahtevo za gradnjo mHE v obdobju do sprejetja lokalnega prostorskega načrta, torej dokler ne prejme soglasja pristojnega ministrstva, oproščeni njegovega ukrepanja, ko gre za male hidroelektrarne. Bojim se, da nekateri investitorji morda še vedno uporabljajo “luknje” v postopku in začnejo svoje projekte – pravi Iva Marković.

Po njenih besedah ​​je odločitev lokalne samouprave v Pirotu majhna zmaga za aktiviste, ki nasprotujejo gradnji malih hidroelektrarn, a da boj, ki poteka na ozemlju celotne Srbije, še vedno traja in da je cilj ustaviti gradnjo vseh majhnih hidroelektrarn.

– V pobudi “Pravica do vode” menimo, da so male hidroelektrarne, zlasti proizvodne, z ekonomskega in energetskega vidika nepomembne. Po drugi strani povzročajo veliko škodo naravi in ​​reki, zato jih država sploh ne bi smela prepoznati kot proizvodne zmogljivosti za pridobivanje električne energije – navaja Iva Marković.

Zvezdan Kalmar iz Centra za ekologijo in trajnostni razvoj (CEKOR) tudi meni, da so aktivisti proti gradnji mHE na Stari planini zmagali, da pa je treba z določenimi izjemami zakonsko preprečiti gradnjo takšnih objektov po vsej Srbiji.

Majhne hidroelektrarne, predvsem pridobivanje, ne prispevajo skoraj ničesar glede električne energije in škoda, ki jo povzročijo pa je veliko večja. MHE ne bi smeli graditi, tj. Država ne sme dovoliti tujim in domačim zasebnim vlagateljem. Edina izjema bi morale biti majhne hidroelektrarne na nivoju mlinov ( video ), ki bi bile zagotovo pretočne in njihovo gradnjo bi lokalna skupnost realizirala v korist. Dejstvo, da nasprotujemo gradnji majhnih hidroelektrarn, ki hkrati uničujejo reke, še ne pomeni, da smo proti proizvodnji električne energije iz hidropotenciala. Nasprotno, naklonjeni smo gradnji vsaj nekaj večjih reverzibilnih hidroelektrarn v Srbiji kot pomembnih virov za proizvodnjo električne energije – poudarja Kalmar.

Okoljski aktivist in podpredsednik Stranke svobode in pravičnosti Dejan Bulatović prav tako pozdravlja odločitev lokalne samouprave v Pirotu, da na območju te občine v naslednjih 15 letih ne bodo zgradili malih hidroelektrarn.

“Verjamem, da bi se moral boj proti mHE nadaljevati. Jasno je, da so škodljivi za naravo in reke in da bi se morali kot taki prenehati graditi na ozemlju celotne Srbije. Zato ni dovolj omejiti, da jih ne bo mogoče zgraditi v nekem prihodnjem obdobju, ampak jih je treba na celotnem ozemlju Srbije v celoti zavrniti z ustreznimi odločitvami, ki bi v celoti preprečile njihovo vzgojo” – pravi Bulatović, ki se je tudi udeleži protestov na Stari Planini in protestiral proti gradnji mHE v tem zaščitenem nacionalnem parku.

Po drugi strani pa je Slobodan Danas Ružič, direktor svetovalne družbe Energy Saving Group, povedal, da vsi, ki nasprotujejo gradnji malih hidroelektrarn v Srbiji, delujejo “škodljivo”.

“Kot take so prav tako škodljive kot ljudsko gibanje v obdobju prve industrijske revolucije, ki je uničilo stroje, da bi poskušalo zaščititi delovna mesta. Zato je pobuda o prepovedi gradnje mHE v Srbiji popolnoma napačna. Lokalna samouprava v Pirotu ni sprejela ukrepov za zaustavitev gradnje zaradi spoznanja, da naj bi mHE škodovala, pač pa zaradi pritiskov, ki jih je utrpela. Nasprotniki gradnje mHE iz nevladnega sektorja absolutno ne razumejo razvoja električne energije, niti njihova opažanja o MHE niso natančna in strokovna. Povsem jasno je, da zgodbo o škodljivosti gradnje MHE v Srbiji širi Avstrija, država, v kateri je zgrajenih približno 5000 malih hidroelektrarn. Po drugi strani jih je pri nas zgrajenih le približno 150, zato država, ki je maksimalno izkoristila svoje zmogljivosti za gradnjo mHE, zdaj začenja, da jih ne bi zgradili v Srbiji.

Po njegovih besedah ​​bo Srbija v naslednjih 20 do 25 letih ostala brez premoga, iz katerega večinoma proizvaja električno energijo.

Da Srbija v tistih razmerah ne bo postala popolnoma odvisna od uvoza, je treba okrepiti energetsko učinkovitost in zgraditi obnovljive vire energije, vključno z majhnimi hidroelektrarnami, saj nam bo vsaka kilovatna ura električne energije, pridobljene iz domače proizvodnje, dragocena” – zaključuje naš sogovornik.

AAG je vseskozi podpirala iniciative, ki so se zavzemale za prepoved gradnje malih hidroelektrarn na Stari planini sama ali pa preko društva “Vojvodinska zelena iniciativa” , ki je povezana v združenje AAG internacional.

Video AAG – Vojvodinska zelena iniciativa – zelena patrola

Povezave:

Prosvjedni skup za zaštitu rijeka Stare planine u Srbiji

Dan sa prijateljima na Rudinjskoj reci

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Prejeli smo: Samo da Alpe Adria Green ne izve


Tokrat je naša objava malo drugačna, so zapisali. Spodaj lahko preberete komunikacijo med lovci in rejci. Objavljamo le nekaj komentarjev; druge, ki pozivajo k pobojem in grozijo njihovim članom ( FB). Dokumentacijo  imajo shranjeno v arhivu, nekatere pa smo objavljali  spodaj.

Komunikacija na FB:

»Prav društvu”X” se cedijo sline saj omenjajo le kulinariko. Kdo je to? Kaj pa obisk na domu? pogovor iz oči v oči?«

»Pihnite ga!« – volka namreč

»Proklete budal raj naj napišejo kok so oni zaslužil k rinejo svoj gnui nos tm k ni treba debili…« – o pismenosti in poznavanju pravilne rabe slovenskega jezika ne bomo več izgubljali besed.

»… kjer pa je denar so pa seveda pijavke vseh vrst«. – pisci najbrž največ vedo o tem, kjer je denar.

»…če nevejo alpe adrji potem ko bodo izvedeli oni potem nebo nič s tem…«

»Naparu une k bremzajo pol pa še medvede…«

»sterilizira naj sebe da slučajno ne bi imela blesavih potomcev«

Med komentatorji beremo tudi zapis Branka Tomažiča, rejca in lovca, člana stranke SLS in člana sindikata kmetov ter člana delovne skupine za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi. Omenja nevladnike s katerimi sedi v isti skupini, sliši lahko njihove argumente, ki temeljijo izključno na preverjenih dejstvih ter slovenski, evropski in mednarodni zakonodaji, bil je prisoten tudi ob obisku Evropske Komisije. Njegovi zapisi, izjave in pozivi na poboje so manipulacija javnosti, predvsem rejcev-lovcev. Je tudi pobudnik interventnega zakona za poboje medvedov in volkov – za katerega bo slej ko prej moral nekdo odgovarjati.

Lov je takoj za intenzivnim kmetijstvom (živinoreja) največja nevarnost biotski raznolikosti. Ti dve dejavnosti najbolj ogrožata naravo in zelo malo prispevata k BDP-ju države, hkrati pa pogoltneta ogromno finančnih sredstev. Zato tukaj še enkrat poudarjamo – PREVIDNOSTNO NAČELO, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike, določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.

Očitajo nam, da nas nekdo za zaščito volkov in medvedov plačuje. Resnica je daleč od tega, kar je dokazljivo in preverljivo. V nevladnih organizacijah, ki so dejavne na področju zaščite velikih zveri (kot so Alpe Adria Green, Lajka, Društvo za pravice in osvoboditev živali, AniMa in še vsaj 30 drugih nevladnih organizacij) se aktivno udejstvujejo izobraženi ljudje, s širokim spektrom znanja in izkušenj. To so posamezniki, ki se nenehno izobražuje, izmenjujejo izkušnje, se povezujejo in sodelujejo z drugimi domačimi in mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, aktivno spremljajo spremembe politik zaščite živali ter sodelujejo s sodišči in z Evropsko Komisijo (EK), imajo pa tudi izkušnje z rejo ter z velikimi zvermi v naravi.

Predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite prostoživečih živali so vsem interesnim in vladnim skupinam dobro znani, prav tako jih podpira večina nevladnih organizacij s področja okolja in živali. Čeprav ti ljudje ves svoj čas posvetijo pravici, zakonom in zaščiti naravne dediščine, jih neprestano verbalno napadajo in trdijo, da so plačani s strani EK. To so prostovoljci, ki za ozaveščanje javnosti in za zaščito ogroženih vrst ne dobijo plačila. Tudi za udeležbo na raznih sestankih z interesnimi skupinami in vladnimi predstavniki ter za delo na terenu ne prejmejo nobenega plačila, kar je dokazljivo in javno dostopno – v nasprotju s profesionalnimi lobisti interesnih skupin, ki se zaradi lastnih koristi zavzemajo za poboje volkov in medvedov.

Pristranskost medijev je dodatna ovira, saj predstavniki društev za zaščito živali ne govorijo dovolj škandalozno in pred parlament ne mečejo trupel živali, ki so rejene za zakol, temveč so njihovi argumenti dokazljivi in podprti z zakoni.

Ničkolikokrat porabimo mesece, da strokovno sestavimo in z vsemi viri utemeljimo svoje predloge in argumente, ki se skoraj nikoli ne upoštevajo. Ni pravično dobiti v roke dokument, kjer so vpisana in upoštevana samo stališča lovcev in rejcev – pravzaprav jim je omogočeno, da kar sami popravijo dokument. Kot primer navajamo kako je MOP v vsak dokument vpisalo, da se za odstrel volkov in medvedov zavzema okoli 3.000 podpisnikov in s tem opravičevalo družbeno nesprejemljivost velikih zveri. Več kot 16.500 podpisov državljanov proti pobojem MOP ni nikjer navedlo, kljub našim neprestanim opozorilom. Ko je bil ta podatek končno naveden, se je tista številka 3.000 podpisov za poboje spremenila v 54 kmetijskih nevladnih organizacij, ki so podpisnice peticije za poboj velikih zveri.

Največji zagovornik pobojev zveri, določeni lovci in hobi rejci, so celo EK predlagali spremembe Habitatne direktive (velike zveri naj postanejo lovna divjad), zaradi česar se je Slovenija dodatno osmešila pred drugimi državami EU.

Pravijo tudi, da smo aktivisti za zaščito volka in medveda romantiki (?). Prav nič ni romantičnega v nasprotovanju pobojem živali zaradi nečimrnosti in dobička. Poboji so neupravičeni tako z vidika zakonodaje, kot tudi in predvsem zaradi vseh obstoječih možnostih zaščitnih ukrepov, ki pa bodisi niso izpeljani, ali pa so izpeljani v neustreznem obsegu. Neupravičeni so tudi zaradi prodaje ulova in trofej ter trgovanja z mesom medveda – zaščitene vrste, ki pa sta očitno glavna razloga interesnih skupin.

Društvo “X” se večinoma financira z donacijami. Tisoče evrov porabimo za sterilizacije in kastracije ter nujne veterinarske oskrbe živali s podeželja, prav tako za ograje, primerna pasja bivališča in hrano za pse, mačke in druge domače živali s podeželja – ki jih urejamo namesto lastnikov živali, ki za slednje sami niso sposobni, ali pa nočejo ustrezno poskrbeti. Vsi podatki so javno dostopni. Pravzaprav bi lahko rekli, da največ časa, denarja, znanja in energije porabimo prav za živali s podeželja, kjer so le potrošno blago.

Poglejmo na hitro, kaj se v zadnjih mesecih dogaja na področju reje živali in zaščite prostoživečih divjih živali. Začnimo kar z Zavodom za gozdove Slovenije, ki nastopa v več konfliktnih vlogah.

»Ohraniti velike zveri v naravnem okolju za naše zanamce je nekaj, česar si želimo vsi. Če želimo to doseči, se moramo naučiti, kako z njimi deliti pokrajino«. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), partner v projektu Carnivoradinarica. Še kako se strinjamo s to izjavo, a žalostno je, da ZGS-ju razen dodatnih finančnih sredstev iz projektov ne pomeni prav veliko. Po drugi strani pa predstavniki ZGS večinoma širijo sporočila, ki utrjujejo status quo (povečanje odstrela kot rešitev konfliktov).

Isti ZGS je tudi v vlogi predlagatelja vsakoletnih kvotnih odstrelov medvedov in volkov. Konflikt interesov? Na ZGS dobro vedo, da se zaščitni ukrepi niso izvedli v zadostni meri, tam kjer se še vedno pojavljajo napadi volkov ali medvedov, se ukrepi ne izvajajo ali nočejo izvajati. Kako nelogično in v konfliktu interesov ter nezakonito je šele, ko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sprejme predloge ZGS ter jih prenese v svoj dokument, ne glede na ujemanje z zakonodajo. Tako v Sloveniji deležniki MKGP (t.j. lovci in živinorejci) določajo število živali za odstrel, čeprav te živali spadajo pod okrilje MOP, ki bi jih moralo varovati. Odstrel izvede Lovska zveza Slovenije (LZS), eno najbolj množičnih in vplivnih interesnih združenj pri nas.

26. junija 2019 smo v Novicah LZS zasledili tale zapis: »/…/ V preteklosti je Zavod za gozdove Slovenije močno povečal odstrel jelenjadi, temu smo lovci nasprotovali, vendar je minister, pristojen za lovstvo potrdil povečanje plana. Prostoživeče živalske vrste (zveri) potrebujejo hrano in večje, kot je njihovo število, več hrane rabijo«. A v isti sapi je LZS podprla protiustaven interventni zakon, protizakonite Odloke o odstrelu in protizakonite odločbe o kvotnem odstrelu, ki so v nasprotju z vsemi domačimi, evropskimi in mednarodnimi zakoni zaščite ogroženih vrst. In ko govorijo o upravljanju z risom, nam je takoj jasno, kaj to upravljanje pomeni. Z »upravljanjem« se zaščiteni vrsti, v nekem obdobju leta, spremeni status iz zaščitene v lovno vrsto.

Vse to se počne z argumenti, da ni dovolj denarja za zaščito rejnih živali. Evropska komisija pa že od leta 2018 omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

Le zakaj bi MKGP omogočilo 100 % financiranje zaščitnih ukrepov, če pomeni odstrel tudi dohodek za ZGS in LZS, saj lahko vse, kar ne gre na tržišču v prodajo, odkupijo z našim denarjem in tako zadovoljijo svoje glasne interesne skupinice? 28.5.2020 je Nova24tv.si poročala, kako so »s tretjim protikoronskim paketom zadovoljni tudi lovci. Rešuje namreč težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.« Pred tem je po navodilih ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec moral Zavod za blagovne rezerve nabaviti na tone divjačine in drobnice. Vprašanje, ki se vedno znova ponavlja je, koliko državljanov redno uživa divjačinsko meso in ovčetino? Velika večina je torej namenjena izvozu – ali so morda državne blagovne rezerve temu namenjene?

11. junija 2020 smo preko Delo.si izvedeli, da je Agenciji za okolje zmanjkalo denarja za odškodnine za škode. »Denar je pošel tudi zaradi preusmeritve dela namenskih sredstev za ukrepe zoper epidemijo covida-19.«Rejci, ki nimajo primerne zaščite, že grozijo z protesti in nezakonitimi poboji.

Letos prav tako ne bo tuljenja z volkovi, smo lahko prebrali 16.6.2020 na spletni strani Delo.si, kajti MOP-u letos ni uspelo pripravilo razpisa za novo triletno obdobje financiranja projekta spremljanja varstvenega stanja volkov z izzivanjem tuljenja. Ni sredstev, preusmerjena so bila drugam.

Kako glasne in politično podprte so interesne skupine lovcev in rejcev, prikazujemo s spodnjimi slikami komentarjev rejcev na FB socialnem omrežju. Ni kompromisa, so le poboji – takoj, čimprej – tudi aktivistov, ki zahtevajo spoštovanje domače, evropske in mednarodne zakonodaje in strogo zaščito ogroženih vrst.

V medijih ste lahko zasledili očitek naši članici: »Vi se bojite smrti in to projicirate na živali«. Človek, ki je že kot otrok videl mnogo zakolov, kastracij na živo, obglavljanj živali, različnih bolezni rejnih živali, tudi odstrele gozdnih živali, je upravičen dvigniti glas proti takšnemu početju. Zato najbrž ne odreagira na nenehne provokacije, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko vidi ovco raztrgano od volka. Nihče očitno ne pomisli, kako travmatična je za otroka izkušnja, ko ga nihče ne vpraša ali želi videti zakol jagenjčka ali kozlička. Verjemite, da je bolj travmatična izkušnja gledati človeka kako kolje in odira žival, kot pa videti truplo ovce uplenjene od volka. Volk pleni za preživetje, ne za prodajo in dobiček.

Za konec dodamo še citat za gospoda Klemna Jerino, ki se je postavil v vlogo zagovornika pobojev medvedov in nastopa v imenu in interesu ZGS in LZS: »Kdorkoli trdi, da je življenje živalim manj pomembno, kot je nam, ni v rokah držal živali, ki se bori za življenje. Bori se brez zadržkov s celoto svojega bitja.« (J. M. Coetzee, The Lives of Animals).

Preberite in razmislite tudi o naslednjih člankih (vsi so dostopni na spletu):

 Lovska-zveza.si, pod naslovom »MOP naj plača stroške dela, ki jih lovcem nalaga zakon«, je med drugim zapisano: »Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda.«

 ld-videz-kozina.si, pod naslovom »Lovni turizem«, med drugim piše: »Z italijanskimi tujimi gosti imamo sklenjen pavšal za lov, katerim se nudi odstrel divjadi po pogodbi in udejstvovanje na skupnih pogonih.«

 Zavod za gozdove Slovenije, Vrste lovne divjadi – Medved.

 Dnevnik.si, Lovni turizem: »Slovenski medvedi mikajo sosede«, kjer je zapisano: »Divjad, ki je predvidena za odstrel, lahko slovenske lovske družine prepustijo tudi lovskim gostom. Na Zavodu za gozdove Slovenije so lani na ta račun zaslužili okoli 2,4 milijona evrov.«

 Lovska družina Podbrdo ima na spletu objavljen cenik do leta 2008, med lovnimi vrstami je tudi medved. Cena za odstrel medveda je bila od 600 € do 6.500 €. Dnevna pristojbina je bila 100 €, če pa je lovni gost medveda zastrelil (kar se zelo pogosto dogaja) pa je dodal še 1.000 € odškodnino, da so medveda izsledili psi. Kot trofeja lovskemu gostu pripada kožuh z glavo.

24ur.com, pod naslovom »Za lov na slovenskega medveda tuji lovci odštejejo najmanj 2.500 evrov«.

 Nimrod.si, kjer med drugim piše: »Danes smo eden največjih ponudnikov divjačine v Evropi, naši izdelki pa so prisotni na krožnikih vrhunskih restavracij in na policah trgovin priznanih trgovcev.«

 Agrobiznis.finance.si: »Nimrod je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi», kjer preberemo: »Po 30 odstotkov prodajo jelenjadi in divjega prašiča, 20 odstotkov srnjadi in enak delež medvedov, muflonov, gamsov in damjakov.«

 Reporter.si, »V Kranj na medveda: pri Matjažu Erzarju, mojstru za divjačino«

 STA, Hunting an Ageing Pursuit in Slovenia, and Killing a Bear Costs Between €600 and 6,500 (Feature), kjer med drugim piše: »Apart from domestic guests, it is Austrians, Germans and Italians who come to hunt in Slovenia most often. Ljubljanski Vrh, one of the ten reserves managed by the SFS, hosted 1,900 guest hunters last year, some of them several times. The Forest Service made over EUR 1m from hunting tourism last year.»

NEKAJ POGOVOROV NA FB:

Pripis AAG:

Živali ne morejo braniti same zato jih moramo braniti pred brezvestnim pobijanjem, kjer je v igri tudi kapital, osveščeni prebivalci.

Večina ceni divjad in divje kraje, in ko gre za zaščito divjih živali, ne glede politično pripadnost. Pomembno je ohranjanje habitata, dajanje prostoživečim  živali priložnost za preživetje istočasno pa moramo poskrbeti za zaščito prebivalcev. Včasih so bili lovci vzgled pri ravnovesju prostoživečih živali, danes pa se več ali manj ukvarjajo z pridobitveno  dejavnostjo, ki jo omogoča lovski turizem. Pri tem jim pomagajo tudi neosveščeni politiki vseh barv, ki so se infiltrirali v lovska društva in zasedli vodilne položaje v njih. Ta raznobarvna “zelena bratovščina” v Sloveniji očitno vodi tudi politiko odlova, saj so pred leti pobili, zaradi svojih interesov,  preveč divjadi n tako porušili naravno ravnovesje. Po tem poboju divjadi  so se zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih pričeli dogajati napadi predvsem  na drobnico, ki je nadomestila divjad v prehranbeni  verigi. Zadnji primer diletancega vmešavanja politike  je “tretji protikoronski zakon”, ki lovcem rešuje težave s prodajo divjačine in jim omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti RS, kjer lahko lovijo.

V AAG se bojimo, da zaradi napak v politiki “gospodarjenja” z prostoživečimi živalmi v naših gozdovih le teh ne bo več, ne glede na to, ali gre za volka, veverico ali kaj vmes.

NARAVO SMO PODEDOVALI V VARSTVO OD NAŠIH OTROK NA NAS JE DA TO DEDIŠČINO OHRANIMO ZA NAŠE ZANAMCE!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

V treh dneh skoraj 600 podpisov za ustanovitev civilne iniciative za ohranitev Brkinov


Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro. V treh dneh so zbrali 588 podpisov, novi pa še prihajajo, so sporočili.

jez na padežu

Prebivalci Brkinom in Vremske doline so uresničili napovedi in ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine, s katero nasprotujejo akumulaciji Padež kot rešitvi za dodatni vodni vir za slovensko Istro.

DIVAČA > “Ogromna podpora ustanovitvi CI nosi jasno sporočilo za okoljsko ministrstvo in istrske župane, tj. da ljudje želijo svojo neokrnjeno naravo ohraniti in da ne dovolijo kakršnih koli posegov vanjo. Obenem podpirajo rešitev, ki bo dobra za vse, kar pa zajezitev Suhorce oz. Padeža zagotovo ni,” je v imenu civilne iniciative zapisal njen predstavnik Mario Benkoč.

Prebivalci Brkinov in Vremske doline so tako “usklajeni, da je neokrnjena narava bogastvo Brkinov, ki bogati kakovost življenja in je hkrati priložnost za razvoj butičnega turizma ter ni primerna za velike infrastrukturne projekte in s tem povezano degradacijo okolja, vplive na kmetijstvo in sadjarstvo, po katerih so Brkini znani, ter poslabšanje kakovosti življenja njenih prebivalcev”.

Ob tem so opozorili na vpliv, ki bi ga akumulacija Padeža imela tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na Biosferno območje Krasa.

Menijo, da obstajajo veliko boljše rešitve

Civilno iniciativo so ustanovili, ker ministrstvo za okolje in prostor, istrski župani in Rižanski vodovod še vedno vztrajajo pri akumulaciji Padež kot najboljši rešitvi za dodatni vodni vir, čeprav lokalno prebivalstvo, kraško-brkinske občine, javni zavod Park Škocjanske jame ter strokovnjaki menijo, da obstajajo veliko boljše rešitve.

“Z različnimi aktivnostmi želimo preusmeriti namene ministrstva za okolje in prostor po degradaciji in uničenju našega okolja v povezavo vseh vodovodov, ki je najcenejša, hitrejša in okolju prijazna rešitev ter zagotavlja varnost oskrbe s pitno vodo celi obalno-kraški regiji in širše, namesto samo Istri,” so poudarili.

Tako so se odločili za ustanovitev civilne iniciative, s čimer bodo postali stranka v postopku in bodo posledično lahko zahtevali informacije od pristojnih ter podajali mnenja in pritožbe.

Strinjajo se glede pomena stabilnega vodnega vira za slovensko Istro, “a ne na račun uničenja okolja”

Kot so dodali, se strinjajo glede pomena stabilnega vodnega vira za slovensko Istro, “a ne na račun uničenja okolja, bistvenega poslabšanje kvalitete bivanja več tisoč ljudi in morebitne izgube statusa Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine”.

Med alternativnimi rešitvami, ki ne bi zahtevale takšne degradacije okolja, so navedli povezavo kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovoda, gradnjo vodovoda iz zajetja Malni do Rodika ter uporabo vode iz zajetij Mola in Klivnik.

VIR: STA

Pripis AAG:

AAG še vedno nasprotuje temu velikemu posegu v okolju v Brkih, ki bi vključeval 57 metrov visok jez, najširši del pa bi meril 260 metrov, povprečna globina bi bila 18 metrov  zahteval pa bi tudi 4,5 kilometra dolgo potopitev doline.

AAG se bo vključil v razpravo v DPN in se istočasno prijavil kot stranski udeleženec v postopek.

Povezave:

V Brkinih zaradi napovedane gradnje “novega Bohinjskega jezera” na nogah

Vizjak: Za projekt dodatnega vodnega vira nujno soglasje stroke in lokalne skupnosti

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

UO AAG pričenja z obravnavo predloga odgovornih v RS, da potok Padež namenijo kot rezervni vodni vir za priobalne občine

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Kakšen zrak dihajo v krajih ob slovensko-italijanski meji


Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.

Ponovitev oddaje si lahko ogledate na TV SLO 1 – 27.07.2020 ob 14:40 ali pa kliknite na gornjo sliko

Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob slovensko-italijanski meji različne odzive. Kakšen zrak torej vdihujemo, o tem se bomo v oddaji pogovarjali z ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan v Trstu Primožem Stranijem in mikrobiologom in ekologom ter predstavnikom mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, dr. Gorazdom Pretnarjem.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več, in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejša navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje in delovanje v skupnem prostoru.

Oddaja je bla posneta v mesecu decembru 2019 od takrat pa je zrak v Škednju je po zaprtju koksarne in plavža veliko bolj čist kot v enakem obdobju lani. Raven onesnaženosti z delci PM10 se je znižala za skoraj eno tretjino, prav za toliko je v zunanjem zraku nižja vrednost benzena, ki je v Škednju po novem celo nižja kot ob najbolj prometnih cestah. Za kar štirikrat pa se je v zadnjih mesecih znižala vrednost benzopirena. Za Škedenjce pa se je zmanjšalo tudi zvočno onesnaženje, še posebej v nočnem času.

To so izsledki raziskave, ki jo je italijanska Deželna agencija za okolje (Arpa) opravila na podlagi zbiranja podatkov od začetka tega leta do 30. junija. O tem, kako je zaprtje plavža in koksarne, v katerih so postopoma »ugašali« dejavnost med 27. marcem in 9. aprilom, prineslo pozitivne učinke na Škedenjce in čezmejno onesnaževanje.

Potem ko so ugasnili plavž in koksarno, dva obrata, ki sta na tem koncu mesta proizvedla največ izpustov, so nadaljevali s spremljanjem izpusta prašnih delcev na petih merilnih postajah okoli železarne. Na eni merilni postaji pa so merili tudi hrupno onesnaženost. Vsi zbrani podatki so zaenkrat izredno pozitivni, zrak je bistveno bolj čist kot v enakem obdobju lani, ko sta industrijska obrata še delovala.

Povezave:

Benzen in prah »morita« tudi na naši strani

Okoljevarstveniki slavijo: sporna železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost

Škedenjska železarna zapira vrata

Škedenjska železarna – vsak dan je bo manj

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Anton Komat: Propad pandemične globalizacije


imageimageimage

PRIPIS AAG: Med zakone, ki jih je slovenska vlada in parlament prejela za boj proti korona virusu, spada tudi omejevanje  dela okoljskih in naravovarstvenih nevladnih organizacij in tako v javnost spustila novico, da so okoljevarstveniki virus za državo in družbo. Naši vrli politiki iz obeh političnih polov niso nikoli marali, da se  jim okoljevarstveniki mešajo v njihove politike povezane z gradbenimi, elekro, kmetijskimi, … lobiji, ki njihovim strankam finančno ali propagandno pomagajo pred vsakimi volitvami. To se je pokazalo tudi ob zadnjem spornem reklamiranju alkoholnih  izdelkov VINA KRAS, brez opozorila “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!” , če pa to naredi ministrica, ki je med drugim predlagala protiustaven interventen  zakon za poboj 200 medvedov, pa ni nič spornega.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

ŠE DO 31.12. LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

V Brkinih zaradi napovedane gradnje "novega Bohinjskega jezera" na nogah


Sabrina Mulec

Predlagajo cenejše in manj za okolje obremenjujoče rešitve

V Brkinih so zaradi napovedi ministra Andreja Vizjaka, da bi dodatni vodni vir za Obalo in Istro uredili z več kot 100 milijonov evrov vrednim projektom v dolini potoka Suhorica, na nogah.

kapljica

Alternativni vodni vir za Istro pristojni iščejo že več let.

Zajezitev potoka, ki je sicer vsako leto bolj suh, bi prinesla slabšo kakovost bivanja, potopitev celotne doline, spremembo mikroklime in še veliko drugih za okolje neugodnih posledic, opozarjajo domačini in državi predlagajo veliko cenejše, hitrejše in sprejemljivejše rešitve.

“Novo Bohinjsko jezero!” pravijo razburjeni domačini. 57 metrov visok jez, najširši del bi meril 260 metrov, povprečna globina bi bila 18 metrov, bi zahteval tudi 4,5 kilometra dolgo potopitev doline. Predsednica Krajevne skupnosti Artviže Martina Drožina: “Nas zelo moti in smo lokalni prebivalci prizadeti zaradi ignorantskega odnosa države in ministrstva do nas. Nihče nas ni nikamor povabil, nas vprašal, nam razložil, prišel predstavit.”

Občini Divača in Hrpelje Kozina projektu odločno nasprotujeta. Županja zadnje, Saša Likovec Svetelšek pravi: “Smo presenečeni oziroma žalostni. Jaz se v strokovne stvari ne morem vtikati. Vendar, ko smo prebrali katero od teh že narejenih študij, je mogoče to najslabša različica.”

Velik del zajetja bi segal v občino Pivka. Župan Robert Smrdelj: “Razumem skepso ljudi in bojazen, da stvari ne bodo v redu. Če bodo šli ti koraki naprej, je treba po strokovni plati stvari zelo dobro pretehtati, preučiti, da ne bo kakšne neumnosti.”

Vsi vidijo boljšo rešitev v povezovanju obstoječih vodovodov, “se pravi ilirskobistriškega, kraškega in ižanskega, ker je to najcenejša, najhitrejša in do okolja najprijaznejša rešitev, obenem pa zagotavlja varnost pitne vode za celo obalno-kraško regijo,” pravi Mario Benkoč z Barke in dodaja: “Ljudje se ne bomo pustili izsiljevati in bomo naredili vse, da se najde rešitev, ki bo dobra za vse.”

“Lokalno prebivalstvo ne bomo odnehali. Mi želimo Brkine ohraniti neokrnjene, želimo tišino, mir, naravo,” pa dodaja Drožinova. Že jutri se bodo predstavniki krajevnih skupnosti znova sestali.

Pismo, ki ga je na MOP poslal 17. 05. 2020 Gorazd Pretnar član UO AAG, do danes iz MOP še nismo prejeli odgovora :

Leta nekateri opozarjamo, da so veliki vodovodni sistemi ranljivi. Žal smo se morali tega zavedati šele ob izlitju kerozina ob iztirjenju vlaka nad izvirom Rižane.

To se nam lahko zgodi kjer koli in kadar koli na matarskem polju, povirju reke Rižane. Zajezitev potoka Padež zgolj parcialno rešuje problem vodooskrbne in iz projekta je razvidno, da ne gre za nadomestni vodni vir ampak zgolj, akumulacijo, za poletno sušno obdobje in povečan odvzem v času poletnih počitnic. Moje mnenje je, da Primorska iz zornega kota nacionalne varnosti potrebuje tak vodni vir, ki bi v primeru kemijske nesreče lahko zagotovil nemoteno oskrbo. To pa zajezitev potoka Padeš nikakor ni.

Iz zornega kota nacionalne varnosti, zajezitev potoka padež ne prinese dolgotrajnega in stabilnega učinka. Vprašljiva je tudi ekonomska upravičenost. Prebivalci Brkinov od tega projekta ničesar ne pridobijo, tudi če postavite predvideno črpališče na Barko in preko Artviž peljete cevovod do Rodika. Kot mikrobiolog lahko povem, da takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, najmanj parazite Giardia in Cryptosporidium, ki na klor nista občutljiva. Za odstranitev je potrebna ultra filtracija, ki pa jo dosedanji projekti na področje Padeža ne predvidevajo. predvidena je uporaba ultra filtracije Rižanskega vodovoda in ne predstavljam si ponovni dvig vode iz Vodarne Rižana na Artviže na 800 m nadmorske višine. Torej, projekt predvideva zgolj prečrpavanje surove neobdelane vode preko Brkinov do vodarne Rižanskega vodovoda.

Nekaj besed o kloru. Čedalje več znanstvenih dejstev je, da klor v pitni vodi povzroča različna obolenja, z organskimi snovmi tvori rakotvorne snovi in utemeljen sum je, da sodeluje pri srčno žilnih obolenjih. Bolj ko so mladi izobraženi večji je upravičen odpor proti klorirani vodi, še posebej ob možnosti uporabe UV svetilk in predvsem ultrafiltracije. To bo ena od preprek na katero boste v vašem projektu naleteli.

Namen imate poseči v življenjski prostor Brkincev, a za degradacijo in devastacijo okolja ne ponujate ničesar. Razen prekapanje Brkinov od Brke, Artviž do Rodika. In seveda uničenje naravne kulturne dediščine kar potok in dolina Padeža nedvomno je. Posegi bodo šli preko pokrajine z zaščiteno gobo Amanito cesareeo, ki je hkrati na seznamu svetovno zaščitenih gob in rastišč. Znanja za nadomestni habitat ni.

Razumem, da imamo na postojnskem razvodje voda, ki hkrati tečejo v Jadransko porečje in Podonavje in da je temeljni dogovor, da se najprej poišče vodne vire, ki tečejo v posamezno porečje šel po tem je mogoče poseči po porečju, ki teče v drugo smer. Tu začnemo tehtanje ali je bolje, če čez že poseljeno področje potegniti 38 km cevovoda od Malnov preko na novo postavljene vodarne Kovod, ali zabetonirati dolino in Padeža ter prekopati Brkine za rešitev, ki je zgolj parcialna in ne zagotavlja nacionalne varnosti za štiri Primorske občine. Kot je naveden v spodnjem citratu diplomske naloge Postojna potrebuje 250 litrov na sekundo, Koper 700 litrov na sekundo od dotoka izvira Malnov 2000 litrov na sekundo. In 1000 litrov na sekundo ostane.

Vsi pa predobro vemo, da so glavna nesoglasja, da noben projekt ne zaživi medsebojnem plačevanju vode posameznim koncesionarjem vodnih virov in eden od izogibov temu je zajetje Padež. Kar je v slovenskem prostoru nesprejemljiv razlog za parcialne rešitve in grobe posege v okolje in neracionalno porabo denarja. Pri tem je potrebno imeti tudi dovolj modrosti in upoštevati, da velik del vode uvozimo iz Hrvaške. Tudi ta pipa se lahko zapre ali pa postane v neugodnem trenutku šibka točka ob nesoglasjih in pogajanji. Zato je samozadostnost tudi ob tem razlogu nacionalnega pomena. Le tega izpada uvoza vode iz hrvaške zajetje Padež ne more pokriti.

Kot član upravnega odbora nevladne organizacije AAG (Alpe Adria Green) bom vaš predlog o zajezitvi potoka Padež v najkrajšem čas dal v obravnavo. Še posebej, ker vemo, da obstaja še ena rešitev, ki v tem tekstu ni omenjena.

Citat iz diplomske naloge Tjaše Volk pod mentorstvom prof. dr. Dušana Pluta

Citiram odstavek

Na Postojnskem vodovodu menijo drugače, in sicer, da bi bila preskrba Slovenske Istre z vodo iz postojnskih Malnov najustreznejša rešitev. Saj naj bi po njihovih zagotovilih iz tega kraškega vrelca pritekalo dovolj vode, gradnja le 38 kilometrov dolgega vodovoda do Rodika pa bi bila po njihovem mnenju za državo precej manjši strošek kot na primer zajezitev Padeža v Brkinih (Jaksetič, 2009). Prvi projekt za vodovod od postojnskih Malnov do Rodika v občini Hrpelje – Kozina, kjer bi se navezal na vodovod, je bil pripravljen že leta 1978, obnovljen pa leta 1995 v okviru izdelave strategije preskrbe z vodo Obalno-kraške regije, s katero naj bi poiskali najboljšo možnost za preskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja. Malni pri Planini so izdatni vodni vir z dotokom 2000 litrov na sekundo. Postojna jih potrebuje 250, Koper do 700, več kot pol vode še ostane, prav zato naj bi bila ta možnost tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejša kot Padež ali katera druga, je mnenja direktor postojnskega Kovoda Edi Šibenik

Povezavi:

Vizjak: Za projekt dodatnega vodnega vira nujno soglasje stroke in lokalne skupnosti

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Teš v pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig goriva iz odpadkov


STA

Šoštanj, 01. julija (STA) – Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je danes na Agencijo RS za okolje poslala poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, v šestem bloku Teša in tako uradno začela postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig tega goriva. Naložba v sosežig naj bi stala med šest in 10 milijonov evrov.

teš6

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor Teša Viktor Vračar, je načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. V poročilu o presoji so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni, je poudaril.
Rezultati presoje po njegovih besedah potrjujejo tudi napovedi, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje. V primerjavi s sedanjim stanjem bi bilo manj predvsem izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje.
V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.
Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vrednost, bi z njegovim dodajanjem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, ocenjuje vodstvo Teša.
To nadomestno trdno gorivo se proizvaja izključno iz nenevarnih odpadkov, predhodno ustrezno izbranih po kriteriju izločanja nezaželenih snovi. Teš bi ga prevzemal izključno od slovenskih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost goriva, sosežig pa bi potekal v kotlu bloka Teš 6.
“Glede na to, da ima blok 6 nameščene najsodobnejše čistilne naprave in filtre ter velja za eno najsodobnejših termoelektrarn v Evropi, smo še toliko bolj prepričani, da je sosežig v Tešu smiseln,” je dejal Vračar. Poudaril je, da je sosežig možen tudi v bloku 5, a so se odločili za blok 6, ki je sodobnejši in ima primerjalno manjše vplive na okolje.
Direktor Teša Mitja Tašler je pojasnil, da bi nadzor goriva potekal že pri dobaviteljih, nato pa še v Tešu v okviru predvidene vhodne kontrole. S tem bi zagotavljali, da bi v Tešu uporabljali zgolj gorivo visoke kakovosti. “Ob tem velja omeniti, da smo vseskozi transparentno komunicirali s predstavniki lokalne skupnosti in jih redno obveščali o vseh ključnih korakih pri projektu. To je botrovalo k odločitvi za proučevanje možnosti sosežiga samo v bloku 6,” je dejal Tašler.
Pooblaščenec za okolje v Tešu Egon Jurač je poudaril, da študije kažejo, da bi bili v primeru načrtovanega sosežiga izpusti v okviru dovoljenih mejnih vrednosti.
Šaleško Eko gibanje pa Vračarja in Tašlerja sprašuje, kdaj bosta prebivalcem šoštanjske občine in sosednjih občin predstavila rezultate presoje vplivov na okolje. Vodstvo Teša so, kot so sporočili danes, prosili tudi, naj jim posreduje poročilo o presoji in ostalo dokumentacijo za pridobitev soglasij in dovoljenj za sosežig goriva SRF.
Od šoštanjskega župana Darka Meniha pa gibanje pričakuje informacijo, kdaj bo občinski svet obravnaval celotno dokumentacijo, ki služi v podporo sosežigu, zahtevajo pa tudi udeležbo pri reviziji celotne dokumentacije. Gibanje še zanima, ali držijo informacije, da je Občini Šoštanj revizorja predlagalo vodstvo Teša.

MNENJE ALPE ADRIA GREEN:

V AAG nam je že leta jasno, da brez sežigalnice, narejene po najstrožjih merilih, sprejemljivih za okolje, ne bo šlo. Pošiljati odpadke na drag sežig v tujino in pri tem vedno znova upati, da bodo sosedje sprejeli naš odpad v sežigalnici, oziroma da cena za sežig ne bo previsoka, je diletantsko in neodgovorno početje tako vlade in pristojnih ministrstev kot tudi podjetij, zadolženih za predelavo oziroma odstranjevanje odpadkov.

Sedaj, ko imamo pred vrati kupe naših smeti in je cena za njihovo predelavo nesprejemljiva ker tujih prostih kapacitet za poceni predelavo in sežig ni, pa smrdi in se izceja, kupi smeti pa rastejo. Zato nas ne čudi dejstvo, da je TEŠ izkoristil situacijo z smetmi in da je na Agencijo RS za okolje poslal poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF v bloku 6 in tako uradno začel postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig tega goriva.

Zaradi lobijev, katerim strogi predpisi o izpustih iz sežigalnic ne odgovarjajo, se je politika izmislila besedo sosežig odpadkov, ki omogoča sežiganje odpadkov v neprimernih napravah, ki lahko izpuščajo nekajkrat več strupenih plinov kot sežigalnice odpadkov. V AAG si že vrsto let prizadevamo, da bi se dovoljeni izpusti iz sežigalnic in sosežigalnic odpadkov izenačili vendar nas politika zaradi svojih interesov ne posluša, čeprav je zdravstvena stroka dokazala da izpusti iz sosežiga povzročajo huda zdravstvena obolenja pri prebivalcih, ki živijo v neposredni bližini sosežigalnic.

Poizkus TEŠ 6, da pridobi okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov v bloku, ki že v osnovi ni bil predviden za kurjenje odpadkov, ampak izključno premoga – lignita s primešavanjem črnega premoga iz Indonezije za AAG ni sprejemljiv.

Morebitno sežiganje odpadkov v kotlu bi lahko uničilo ventilatorski mlin in s tem povzročilo resnejšo okvaro bloka. Sežigalnica bi zato zahtevala dodatna vlaganja, kar je potrdila tudi študija podjetja Gorenje Surovina. Prav tako dvomimo, da filtrirni sistem ustreza za prečiščevanje emisij iz bloka, ko bodo kot gorivo uporabljali SRF gorivo.

Vprašljiv je tudi nadzor, saj lahko pričakujemo, da bo javnost izključena iz kontrole izpustov in procesa.

Tak primer je Salonit Anhovo, kjer je bil OVD dopolnjen na možnost 100 % sežiganja odpadkov. Pri tem javnost nima nobene možnosti kontrole izpustov iz tega procesa. Prav tako se sežiga plastiko, ki vsebuje vezan klor (na primer PVC), ki pri sežiganju sprošča izredno strupene dioksine in furane.

AAG dvomi da v Sloveniji dovolj SRF goriva predelanega iz odpadkov, v kolikor ga v Sloveniji ne bo dovolj, bodo to gorivo uvažali z izgovorom, da mora blok 6 obratovati in zopet bomo z izpusti onesnaževali in zastrupljali državljane RS z tujimi odpadki, tako kot v Anhovem!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST