e-novice AAG: HRAST 6/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodJUNIJ/2020    20let 1474-Document1

This is the divider

Vizjak: Za projekt dodatnega vodnega vira nujno soglasje stroke in lokalne skupnosti

PREDLAGANA REŠITEV ZA DODATEN VODNI VIR ZA OBALO RAZDELILA JAVNOST ...

Ureditev dodatnega vodnega vira za slovensko Istro na potoku Suhorca oziroma Mali Padež je mogoča le, če se bosta s projektom strinjali stroka in lokalna skupnost, je danes zatrdil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

46. SVETOVNI DAN OKOLJA

what is the history of world environment day

Svetovni dan okolja je glavno orodje Združenih narodov za spodbujanje svetovne ozaveščenosti in ukrepov za okolje. Z leti se je razvil v široko svetovno platformo za javno ozaveščanje, ki jo široko spremljajo zainteresirane strani v več kot 100 državah. Služi … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Svetovni dan oceanov 2020

young-turtle-victim-of-plasticSvetovni dan okolja je glavno orodje Združenih narodov za spodbujanje svetovne ozaveščenosti in ukrepov za okolje. Z leti se je razvil v široko svetovno platformo za javno ozaveščanje, ki jo široko spremljajo zainteresirane strani v več kot 100 državah. Služi … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Za izgradnjo železniške proge med Trstom in Benetkami bi bilo nujno potrebno izvesti čezmejno oceno vpliv na okolje

imageV Italiji  želi zgraditi podjetje Rete Ferroviaria Italiana graditi številne predore pri posodobitvi železniške proge med Trstom in Benetkami na občutljivem kraškem področju. eden od  izvirov Timave – FOTO AAG V Alpe Adria Green smo prepričani, da bo gradnja železniške … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Jama Dimnice daljša za 500 metrov

dimnice- fm

Jama Dimnice spet vabi ljubitelje narave, da spoznajo stikanje kraškega in flišnega površja in posebnosti jame, ki so ji domačini zaradi “dima”, ki se je dvigal iz nje, rekli hudičeva prekajevalnica mesa. Foto:FM – AAG SLIVJE > Dimnice se ponašajo … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0

Uničevanje mokrišča - Izgradnja kanala C0

Uničevanje mokrišča zaradi gradnje C0 kanala Alpe Adria Green je 16.06.2020 poslal  na ARSO zahtevo  za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0. Skladno  z določili  iz 153. in … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Okolje ne pozablja: Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

poček7Sabrina Mulec – RTV Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Pohorje: Krajani nasprotujejo gradnji vetrnic, krajevna skupnost pritrdila investitorju

image

Kljub glasnemu nasprotovanju najbližjih sosedov so svetniki pritrdili načrtom o gradnji vetrnic na Šmartnem na Pohorju. Vetrnice bodo stale 150 metrov od najbližjih hiš. Člani sveta Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju so na včerajšnji redni seji … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Veljati začenja novela zakona o ohranjanju narave

mokrie-pokljuka_thumb

20. junija začenja veljati novela zakona o ohranjanju narave, ki med drugim dviguje prag za sodelovanje nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu v upravnih in sodnih postopkih. Za društva velja, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod … Nadaljujte z branjem→This is the divider

‘Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode ne more zgoditi v prihodnosti’

c012

Projekt kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, ki je pred dvema letoma povzročil pravi ‘kmečki punt’ in razburja nekatere okoljevarstvenike, je trenutno v presoji, ali potrebuje okoljevarstveno soglasje. Alpe Adria Green je podala zahtevo za vstop v … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

GLOBALNI LAŽNI ALARM

Anton Komat: strokovni sodelavec AAG

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ČLANARINA ZA LETO 2020

položnica članarina AAG

Člane AAG prosimo, da poravnate članarino. Članarina znaša 5 EUR-Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen: PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020, referenca SI 00 99  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST
Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ
ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

JUNIJ 2020

‘Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode ne more zgoditi v prihodnosti’


Anja Kralj – 24UR.COM

Projekt kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, ki je pred dvema letoma povzročil pravi ‘kmečki punt’ in razburja nekatere okoljevarstvenike, je trenutno v presoji, ali potrebuje okoljevarstveno soglasje. Alpe Adria Green je podala zahtevo za vstop v postopek in predlaga Arsu, da ugotovi, ali je zaradi pomembnega vpliva na okolje treba izdelati celostno presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg. Še posebej to utemeljujejo s tem, “da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode, pri čemer po dozdajšnjih ugotovitvah ni izključen niti covid-19, in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije”. Na Mestni občini Ljubljana trdijo, da je projekt ključen za kakovost bivanja meščanov in predvsem projekt, ki bo zanamcem zapustil zdravo in čisto okolje.

V vodovodni sistem Ljubljane priteka naravna pitna voda, ki jo odlikujeta svežina in slasten vodni okus, kristalno čistost simbolizirajo Zelenci in slap Savica, znameniti izviri Save, reke, ki Ljubljani in njenemu vodovodnemu sistemu že 130 let zagotavlja potrebne količine pitne vode. Glavni vir mestne pitne vode je v vodonosniku Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico, kjer poleg drugih talnih virov del reke Save ponika v vodonosnik, se v njegovem produ prečiščuje in odteka v prostrano podzemno jezero pod Ljubljano. Voda iz vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico ustvarja glavnino pitne vode za oskrbo Ljubljane, zato je to najpomembnejši in nenadomestljiv vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice, poudarjajo v mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG).

c012

FOTO: AAG

Opozarjajo, da nad oskrbo Ljubljane s pitno vodo “zle slutnje prinaša kanal C0, koncept kanalizacije za prenos odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode na čistilno napravo Zalog-Ljubljana. Posebno sporna je trasa kanala C0, ki bi se vkopala v vodonosnik na vodovarstvenem območju (VVO) Ljubljanskega polja od Broda do mostu čez Savo na Ježici,” zatrjujejo v organizaciji.

V postopku glede presoje, ali je potrebno okoljevarstveno soglasje

Projekt kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je trenutno na Agenciji RS za okolje in prostor v predhodnem postopku glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Na Agenciji RS za okolje so pred petimi leti odločili, da gre za manj zahteven objekt, ki nima večjega vpliva na okolje, zato pridobitev okoljevarstvenega soglasja takrat ni bila potrebna.

In to kljub opozorilom, da bi bila gradnja kanala C0 med Brodom in Ježico s pretokom tisoč ton nevarnih odplak stalna grožnja onesnaženja vodonosnika in podtalnice z možnimi katastrofalnimi posledicami uničenja filtracijskih sposobnosti vodonosnika, zaradi česar bi lahko Ljubljana ostala brez glavnega vira pitne vode. Kot pojasnjujejo v AAG,  “ima Kanal C0 premer 1.200 mm, kar ga umešča med zahtevne gradbene objekte. Kljub temu je bil v vseh postopkih, od služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, v postopku izdelave vodnega soglasja, v prvem izdanem gradbenem dovoljenju obravnavan kot manj zahteven objekt. S tem se je investitor MOL izognil postopkom presoje vplivov na okolje, omejitvam in prepovedim, ki po veljavnih predpisih veljajo za zahtevni objekt, kar kanal C0 tudi je, saj je premer cevi nad 1000 mm. Hkrati pa so pet kilometrov dolgo območje vodonosnika od Broda do Ježice, ki je za Ljubljano nenadomestljiv vir pitne vode, obravnavali kot gradbeno neproblematično.”

MOL: Trenutno se dela ne izvajajo, trasa in tehnične rešitve optimalne

Na Mestni občini Ljubljana trdijo, da je projekt ključen za kakovost bivanja meščank in meščanov Mestne občine Ljubljana in predvsem projekt, ki bo zanamcem zapustil zdravo in čisto okolje: “Odstotek gospodinjstev, priklopljenih na kanalizacijo, je še leta 2006 znašal 68 %, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo 98 % gospodinjstev v strnjenih območjih MOL priklopljenih na kanalizacijo, ukinjenih bo 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se trenutno čistijo na preobremenjeni čistilni napravi Brod.”

Na Mestni občini Ljubljana smo povprašali, v kateri fazi je danes projekt, ki buri duhove okoliških prebivalcev in nekaterih okoljevarstvenih organizacij in ki naj bi se po njihovih predvidevanjih zaključil do 24. 12. 2021. “Trenutno se dela ne izvajajo. Gradnja povezovalnega kanala C0 je v celoti potekala po zemljiščih v lasti MOL oziroma na zemljiščih, na katerih imamo v Mestni občini Ljubljana ustrezne pravice, in je tam že zaključena. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za 98 odstotkov trase; skupna dolžina kanala C0 je 12,1 kilometra. Pravica za gradnjo še ni pridobljena na dolžini 150 metrov, od tega šest metrov na odseku Brod–Ježica. Na odseku Brod–Ježica je zgrajenih 970 metrov kanalizacije med Brodom in Rojami in 312 metrov kanalizacije na Ježici, skupaj pa je zgrajeno že osem kilometrov.”

c011

Kanal C0FOTO: AAG

Kot so pojasnili, gradnja kanalizacije na odseku Brod–Ježica stoji, razlog je nasprotovanje oziroma oviranje gradnje lastnikov sosednjih zemljišč: “Zadeva je na sodišču. Glede na pridobitev pravice posega na posamezne manjkajoče parcele v zasebni lasti pa je začet postopek omejitve lastninske pravice, za eno izdano gradbeno dovoljenje pa teče postopek zaradi pritožbe.”

Na MOL sicer trdijo, da so izbrana trasa povezovalnega kanala C0 in tehnične rešitve optimalne. “Preučili smo tudi druge možnosti, ki so se izkazale za tehnično in okoljsko nesprejemljive, poleg tega pa je treba poudariti, da bi tudi katerakoli druga trasa kanala C0 prav tako potekala po vodovarstvenih območjih. Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine leži na vodovarstvenem območju, cela Ljubljana pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo.”

V Slovenskem društvu za zaščito voda pa prav tako izpostavljajo, da večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih: “S projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je financiran pretežno iz evropskih kohezijskih sredstev in je bil potrjen leta 2017, naj bi v aglomeraciji Ljubljana dosegli kar 98 % priključenost na javno kanalizacijsko omrežje. Sporen naj bi bil del trase povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 na odseku med čistilno napravo Brod in Ježico, saj poteka tudi čez vodovarstveno območje. A že sam pogled na karto mesta pokaže, da večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih in se je s tega vidika nemogoče izogniti gradnji na VVO. S kanalizacijskim omrežjem so na primer prepredeni tudi Saveljska cesta, Stegne in Glinškova ploščad. Poznano nam je tudi, da je izbrana trasa za kanal C0, ki jo je izbrala stroka, znana že več kot dve desetletji, aktivnosti v zvezi s pripravo in potrjevanjem OPPN pa so začele že pred več kot desetimi leti, ko je v okviru MOL potekala tudi javna razprava.”

V polemiko glede gradnje kanala C0 pa se je šele v zadnjih dveh letih aktivno vključevalo več deležnikov, ki so opozarjali na domnevno sporne postopke in njihovo netransparentnost ter z navedbami, da gradnja kanala C0 povečuje potencialno tveganje za pitno vodo v Ljubljani, so dodali: “V društvu menimo, da podjetje VOKA SNAGA kot upravljavec vodovodnega in kanalizacijskega sistema svoje delo opravlja strokovno in kakovostno ter v skladu z zakonodajo, zavedajoč se pomembnosti prostora z vidika oskrbe mesta Ljubljane s pitno vodo.”

Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor?

Kot smo že poročali, so bili v projektu gradnje kanalizacijskega kanala C0 postopki vodeni napačno. Ljubljanska občina je npr. najprej dobila gradbeno dovoljenje in soglasja, šele nato je bil izdelan predhodni postopek presoje vplivov na okolje, kar je v neskladju s predpisi, je razvidno iz poročila notranje revizije, ki ga je objavila Alpe Adria Green. Notranja revizorka je ugotovila, da predhodni postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v časovnem zaporedju, kot ga zahtevajo predpisi, ampak je bil izveden po že izdanih in pravnomočnih vodnih, naravovarstvenih in drugih soglasjih ter gradbenem dovoljenju za del gradnje povezovalnega kanala med občinama Medvode in Vodice in ljubljanskim kanalizacijskim omrežjem. To ni v skladu z relevantno uredbo EU in zakonom o varstvu okolja.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo preverili, koliko postopkov v zvezi z gradnjo kanala je bilo sproženih od začetka gradnje. Gradbena inšpekcija IRSOP, OE Ljubljana, je od oktobra 2018 v zvezi z gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani uvedla več inšpekcijskih postopkov. Z dosedanjim inšpekcijskim nadzorom nad gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani niso bile ugotovljene kršitve gradbene zakonodaje v okviru pristojnosti gradbene inšpekcije. Ker gradnja predmetnega kanala še ni zaključena, zadnji inšpekcijski postopek ostaja v reševanju. Tako se nad navedeno gradnjo še naprej izvaja inšpekcijski nadzor, so pojasnili.

Agencija RS za okolje (ARSO) je novembra 2019 prejela zapisnik Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) o inšpekcijskem pregledu, iz katerega je razvidno, da se v okviru gradnje kanala CO vgrajuje kineta, kar ni bilo predmet že izvedenih predhodnih postopkov. Dejstvo je, da gradijo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in vseh ostalih soglasij, a ker vgrajujejo tudi kineto, je to takšna sprememba, ki potrebuje nov predhodni postopek.

AAG  za celostno presojo vplivov na okolje

C09

FOTO: AAG

Arso je zato po uradni dolžnosti začel predhodni postopek, v katerem se bo ugotovilo, ali je za to spremembo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po izjavi projektanta (iz inšpekcijskega nadzora 19. 9. 2019) je “sicer betonska kineta detajl polaganja cevovoda, ki v samem bistvu ne spremeni objekta in njegove namembnosti, to je odvajanja komunalnih in tehnoloških vod, ter nima vpliva na tesnjenje cevovoda, hkrati pa omogoča dodatno varnost in kontrolo v povezavi z zaščito podzemnih voda.”

Na to pa so se ostro odzvali v AAG in 16. 6. 2020 na Arso poslali zahtevo za vstop v postopek. “Iz pridobljene dokumentacije o tem projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo nedopustne in prevelike vplive na naravo, okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici. AAG predlaga Arsu, da v ugotovitvenem postopku predhodnega postopka ugotovi, da je v primeru vgradnje povezovalnega kanala C0 zaradi pomembnega vpliva na okolje treba izdelati celostno presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg.”

Kot opozarjajo, je nujno potrebna presoja vplivov na okolje za Kanal C0 kot rezultat predhodnega postopka. Še posebej to utemeljujejo s tem, da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode, pri čemer ni izključen tudi covid-19 po dosedanjih ugotovitvah, in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije ter še najmanj 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano. Treba je preučiti tveganje vgradnje kanala C0 tudi z vidika več deset let v prihodnosti. Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode, nenamerna ali namerna, ne more zgoditi v prihodnosti, svarijo.

Kot izpostavljajo, še posebej zahtevajo upoštevanje dejstva, da spada ta vir pitne vode v kritično infrastrukturo po Zakonu o kritični infrastrukturi. “Kar pomeni, da gre za posebej, dodatno varovan vir pitne vode za glavno mesto Slovenije, česar noben dokument MOL ne upošteva. Zato je dokumentacija MOL pomanjkljiva na kritičnem sektorju za javno zdravje in tveganja okužbe,” trdijo  v AAG.

Kot dodajajo, je ogrožanje pitne vode s fekalijami iz Kanala C0 še posebej veliko zaradi mikroorganizmov človeškega in živalskega izvora: ” bakterij, virusov in parazitov. Nekateri se izredno težko odstranijo iz podtalnice. Tudi kloriranje vode ni vedno uspešno, pa še nezdravo. V Sloveniji smo že imeli smrtne primere ali težka obolenja zaradi onesnažene pitne vode s strupenimi mikroorganizmi. Torej polaganje fekalnega kanala C0 ni v javno korist. Javna korist ni veliko tveganje onesnaženja pitne vode, ki bi ga prinesla vgradnja kanala C0, kakršnekoli fizične izvedbe. AAG brani javno korist čiste neklorirane pitne vode za desetletja naprej za Ljubljano, tudi kot glavno mesto Slovenije.”

Na MOL pojasnjujejo, da so “samoiniciativno, z namenom razjasnitve nejasnosti in zavajanj, ki so se na to temo pojavile v javnosti, čeprav zakonodaja tega ne zahteva, še dodatno vložili zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za ta poseg.Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je prav tako 10. 2. 2020 izdalo sklep, da se postopek za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici Sklepov Agencije RS za okolje, začet po uradni dolžnosti, ustavi. Ugotovitev ministrstva je, da ni podan noben zakonski razlog za izrek ničnosti izdanih sklepov s strani ARSO. Ministrstvo je 20. 2. 2020 izdalo tudi sklep o ustavitvi postopka nadzorstvene presoje izdanih gradbenih dovoljenj Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste Polje, za gradnjo javnega povezovalnega kanala (kanalizacijski zbiralnik C0) na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Nadzorstveni organ v postopku za odpravo in razveljavitev izdanih gradbenih dovoljenj namreč ni zasledil nobenih razlogov za odpravo ali razveljavitev le-teh, kot tudi ne obstoja ničnostnih razlogov po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.” 

Dodatno so pojasnili, da so dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, zato je v projektu za izgradnjo (PZI projekt) konkretiziran ukrep dodatne zaščite kanala v dolžini 2,1 km, in sicer kot vodotesna armiranobetonska kineta: “Kineta je namenjena preprečitvi vplivov kanala na okoliško zemljino, tla in podzemno vodo. S TV kamero bo mogoče preveriti tesnost cevovoda kadarkoli v fazi obratovanja. V ta namen je ob cevovodu prostor za kamero v širini med 35 in 40 cm.  Pred gradnjo je izvajalec hidrogeološkega nadzora IRGO izdelal elaborat Varovanje podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0 z zapisanimi in konkretiziranimi ukrepi med gradnjo, ki jih mora izvajati izvajalec gradbenih del. Cevi so iz centruifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Garantirana življenjska doba je 150 let. Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad tokom podzemne vode položene v armiranobetonske kinete, šest metrov pod zemljo, zatrjujejo na ljubljanski občini. Največja polnitev bo v času padavin, to je do 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Komunalna odpadna voda, pomešana s padavinsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom,” so še dodali.

Očitki NVO, da se niso dovolj oglasili

Vlada na seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po covid-19, sicer ni uvrstila tega projekta. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pojasnil, da ga je treba izpeljati po zakoniti poti, če pa to ni mogoče, je treba najti odgovorne za to, “zakaj so silili s projektom tako daleč, da se je zataknil” . Vizjak meni, da bo postopek glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja v kratkem zaključen in bo investitor vedel, kako naprej.

Politika je sicer nevladnim organizacijam očitala, da se te niso dovolj vključevale v ta projekt. Na takšne očitke so v AAG odgovorili: “Alpe Adria Green je ena redkih NVO, ki se ukvarja s konkretnimi problemi onesnaževanja na posameznih lokacijah s ciljem, ne samo da opozarja, ampak da gre tudi v skrajnem primeru na sodišče v interesu prebivalcev. V konkretnem primeru je bil ves dokazni material, s katerim smo razpolagali, posredovan tudi na DZ RS, ki ga je obravnaval in zadolžil MOP za ukrepanje. Ko se je zamenjala oblast, je tudi ta primer v DZ in MOP šel v pozabo. Nov interventni zakon želi omejiti NVO tudi na tem področju,” so še izpostavili.

Kot so se na to odzvali Ekologi brez meja, “projekta ne poznamo v podrobnosti, niti nismo strokovnjaki za to področje, zato vrednostnih sodb ne dajemo. Na prvi pogled je seveda zadeva videti sumljivo, a si ne smemo dovoliti soditi knjige po platnicah. Pri varovanju zdravja, narave in okolja velja previdnostno načelo, a je njegovo breme primarno na načrtovalcih in odločevalcih. Neposredno prizadeti posamezniki in nevladne organizacije smo le dodatni mehanizem nadzora. Takšne obtožbe komentiramo kot neroden poskus diskreditacije, ker hkrati želijo, da bi se NVO bolj vključevali v postopke in da bi se manj. Da bi v NVO imeli strokovne sogovornike, a hkrati da se vsi ukvarjamo z vsem, torej nestrokovnost. Oglasilo se je več NVO, a jim te očitno niso dovolj.”

V Slovenskem društvu za zaščito voda pa so na to odgovorili, da se kot NVO zavzemajo za varovanje narave in menijo, da mora pri tako obsežnih projektih imeti vodilno vlogo stroka: “V izdelavo projekta so bili poleg strokovnjakov iz JP VOKA SNAGA vključeni tudi urbanisti in soglasodajalci tako na lokalnem kot državnem nivoju. Strokovno študijo je kot neodvisna institucija izdelal Geološki zavod Slovenije, iz njegovih ugotovitev pa izhajajo vsi zaščitni ukrepi, ki so v izvajanju. Vsekakor pa velja, da je vsak poseg v okolje potencialno tveganje. Treba pa ga je ovrednotiti in omiliti. V SDZV si tudi želimo, da bi se v prihodnje v take projekte že na samem začetku lahko z opazovalci vključevale tudi tiste NVO, ki imajo s predmetnega področja dovolj strokovnih kompetenc in znanj. Tako pa žal danes le ugotavljamo, da projekt kanal C0 postaja vse bolj politično obarvan.”

“Umestitev kanalizacije v (iz)vir pitne vode tik nad potresno prelomnico, v zemljini intenzivnih vzgonskih napetosti, ni v javnem interesu, zato predlagamo umik pet km trase kanalizacije iz vodonosnika od Broda do Ježice. Investitor MOL naj poišče rešitev, ki ne bo ogrožala dragocenih in nenadomestljivih vodnih virov,” pa vztrajajo v AAG.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Povezava:

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Veljati začenja novela zakona o ohranjanju narave


20. junija začenja veljati novela zakona o ohranjanju narave, ki med drugim dviguje prag za sodelovanje nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu v upravnih in sodnih postopkih.

Za društva velja, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, šesto stopnjo izobrazbe in dvema letoma delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.

Pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj.

mokrie-pokljuka_thumb

Mokrišča v Sloveniji so zaradi posegov človeka v naravo v Sloveniji skoraj že  izginila, najhuje pa je da so poleg mokrišč uničili tudi vso biotsko raznovrstnost. Foto AAG ( mokrišče na Rudnem Polju)

Z to novelo želi vlada in izvoljeni poslanci z stani državljanov omejiti delo nevladnih organizacij da bi lahko sami in lastniki kapitala upravljali z naravo in jo uničili. Naravo smo podedovali od svojih vnukov z nalogo, da jo ohranimo za bodoče rodove, ne pa zanamcem postimo uničenje, ki ga želijo izvesti razni lobiji, da bi si pri grebli čim več dobička!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

 

Pohorje: Krajani nasprotujejo gradnji vetrnic, krajevna skupnost pritrdila investitorju


Tomaž Ajd

Tomaž Ajd – VEČER

Kljub glasnemu nasprotovanju najbližjih sosedov so svetniki pritrdili načrtom o gradnji vetrnic na Šmartnem na Pohorju. Vetrnice bodo stale 150 metrov od najbližjih hiš.

Člani sveta Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju so na včerajšnji redni seji podali soglasje za postavitev male vetrne elektrarne v kraju Kalše. Po večurni živahni, na trenutke burni razpravi, so odločitev sprejeli s tajnim glasovanjem, s štirimi glasovi za in dvema proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. “Pričakovalo se je marsikaj. Svet tudi tokrat, kot smo videli po glasovanju, ni bil enoten. Gre za voljo sveta krajevne skupnosti, na osnovi tega bomo morali izdati sklep o soglasju za izgradnjo male vetrne elektrarne Kalše,” je bil kratek Modest Motaln, predsednik KS Šmartno na Pohorju.

“Vemo, na kakšen način je poskušal pri nas, pri najbližjih stanovalcih, verjetno je bilo podobno pri svetnikih”

image

Kljub nasprotovanju domačinov so svetniki pritrdili investitorju.TOMAŽ AJD

“Slovenija ne potrebuje vetrnih elektrarn”

Sejo v prostorih osnovne šole je spremljalo okoli 30 krajanov Kalš, ki ostro nasprotujejo izgradnji vetrne elektrarne v njihovem kraju. Kot poudarjajo, objekta nikakor ne želijo blizu svojih domov, vetrna elektrarna naj bi namreč stala 150 metrov od najbližje hiše. Kalšani so na sejo povabili tudi tri priznane strokovnjake, ki so skušali članom sveta krajevne skupnosti pojasniti, da vetrne elektrarne negativno vplivajo na zdravje ljudi, ki živijo v njihovi bližini, Tomaž Ogrin – AAG in Ferdinand Deželak sta poudarila, da vetrne elektrarne povzročajo nizkofrekvenčni zvok, ki lahko prodre skozi stene hiš in povzroča številne zdravstvene težave. “Slovenija vetrnih elektrarn sploh ne potrebuje. Z umeščanjem teh objektov bomo uničili še ta košček raja oziroma zemlje, ki nam ga vsi zavidajo. Zakaj bi ga morali uničiti z nekim industrijskim postrojenjem samo zato, ker to podpira Evropa? Tudi v Evropi je posebno v zadnjih petih letih vedno več ljudi, ki se upirajo umeščanju vetrnih elektrarn v bližini njihovih domov,” je povedal Diego Loredan, član Zelenega kroga, ki združuje šest civilnih slovenskih iniciativ, ki se bojujejo proti umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. “Na željo krajanov Kalš smo pri Nacionalnem inštitutu za zdravje in hrano naročili hrupno študijo. Ta je pokazala, da so mejne vrednosti pod dovoljenimi, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nadaljevali z gradnjo,” je na očitke o vplivih na zdravje ljudi odgovoril Marko Kokol, predstavnik investitorja, podjetja Energo-Maks.

image

Krajani bodo vztrajali

Investitor bo sedaj lahko vložil vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, meritve bodo izvajali do maja prihodnje leto, zatem pa naj bi malo vetrno elektrarno tudi zgradili. Krajani Kalš sveta KS Šmartno na Pohorju, ki so se povezali v civilno iniciativo, so zaradi odločitve sveta KS Šmartno na Pohorju ogorčeni. “Odločitev je pričakovana, znana je bila že v naprej. Investitor je svoje dosegel. Vemo, na kakšen način je poskušal pri nas, pri najbližjih stanovalcih, verjetno je bilo podobno pri svetnikih. Pristojne službe bodo preverile veljavnost tega obratovanja in veljavnost nekaterih drugih ozadij, ki verjetno obstajajo. Vemo, da je žal kapital tisti, ki odloča, to se je pokazalo tudi danes. Investitor s sredstvi, ki jih dobi od države financira celotno zgodbo,” pravi Dominik Ivančič, predstavnik krajanov Kalš in dodaja, da bodo svojo pravico iskali po pravni poti.

MNENJE ALPE ADRIA GREEN

Predlog, da se prebivalcem naselja Kalše omogoči pridobiti prave informacije o vplivu VE na kvaliteto bivanja in na zdravje ljudi in živali

1. Obnovljivi viri elektrike: Nimamo nič proti, če se na strehe postavijo sončne elektrarne, kdor to želi,

ki uporabljajo sonce kot obnovljiv vir.

2. Vetrne elektrarne (VE) so pa povsem nekaj drugega. To so veliki industrijski objekti, ki spadajo v industrijsko

cono, ki je posebej na široko ograjena že zaradi varnosti, kot je ograjena podobna, a nižja (55 m stolp) vetrna elektrarna v Razdrtem, ne pa skoraj v sredino naselja. Prekvalifikacija kmetijskega zemljišča v industrijsko cono ni bila predhodno izvedena, niti napovedana.

Taka cona se pripravi za postavitev vetrnice tako, da se popolnoma izravna velika površina, na kateri

posebno dvigalo sestavlja steber in dvigne več ton težke kose na vrh, torej na 80 do 85 m.

Na to površino se s posebnimi tovornjaki pripeljejo deli vetrne elektrarne: deli stebra, kraki v enem kosu in

turbina, ki vzamejo veliko prostora, vse kot izredni tovor po cesti, dovolj široki in brez preostrih ovinkov.

3. Doslej smo prejeli

– Predstavitev na delavnici na Rogli (1)

– Študija hrupa (2)

– Prevod Bavarskega predpisa 10H (3)

4. Zgornje informacije so izrazito pomanjkljive, tudi zavajajoče in za študijo hrupa zahtevamo strokovno recenzijo, kar utemeljujemo v nadaljevanju. Predlagamo recenzijo s strani neodvisnih strokovnjakov, ki delujejo v okviru Slovenskega društva za akustiko, ki je letos organiziralo tudi mednarodno strokovno srečanje o hrupu vetrnih elektrarn.

5. Dokument (1) predvideva več takih elektrarn na Pohorju. Gre za kumulativni vpliv več vetrnic, katerih hrup se lahko ojača in širi več kilometrov daleč, saj je znana lastnost infrazvoka (pod 20 hercov), da mu moč bistveno manj pojema kot višjim frekvencam. Taka situacija, ki lahko vpliva tudi na naselje Kalše, ni nikjer strokovno obdelana.

6. Študija hrupa (2) povsem izpušča (navedba stran 8) najbolj zdravju škodljiv pulzirajoč infrazvok, to so vibracije hrupa, ki se jih ne sliši, vendar škodljivo učinkujejo na organizem. Prav tako v študiji ni zajet prodor hrupa v stanovanja, saj je poznana fizikalna lastnost infrazvoka, da prodre v notranjost hiše skozi zaprta okna in v sobah lahko resonira, kar pomeni, da se ojača. Študijo je plačal NLZOH-ju  investitor, če bi jo AAG bi bila verjetno čisto drugačna!!!

Predlagamo, da si odločevalci ogledajo predavanje dr. Pereire, ki se že 30 let ukvarja s tem hrupom, ki je prisoten tudi drugod, ne le od VE na: https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE (angleška verzija, 58 min)
Predavanje je bilo v Ljubljani v Evropski hiši 25. .maja 2018 .
Slovenski prevod pa je na https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk  z našimi uvodničarji : Mario Benkoč,  dr. Igor Šoltes in  Diego  Loredan.

Iz predavanja dr. Pereire smo tudi izvedeli za dokaze, da se telo pred tem večletnim pulznim hrupom brani tudi z odebelitvami žil, kar lahko vodi v infarktna stanja.

7. Dokument (1) trdi, da študija hrupa (2) dovoljuje umestitev VE že na cca 150 m od naselja (stran 13). To je popolno zavajanje javnosti.

8. Praksa namreč dokazuje povsem nasprotno. Dokaz za to imamo tudi v Sloveniji, kjer je postavljena vetrna

elektrarna (VE) pri Dolenji vasi. Steber je visok 98 m, v Kalšah bi bil 80 m (2) oziroma 85 m (1). VE Dolenja vas deluje večino časa pod 1 MW (v Kalšah bi bila 1 MW) in škoduje zdravju bližnjim prebivalcem, ki so oddaljeni od te VE 850 m ! Povzroča prekinitve spanja, nezmožnost zaspati, bolečine v glavi, nezmožnost koncentracije pri študiju, saj prodira omenjeni hrup skozi zaprta okna v sobe.

9. Vse to je že bilo posneto v več TV oddajah, ampak nikogar v politiki očitno ne zanima.

Klicali so inšpekcijo večkrat, ki pa samo izjavlja, da za vetrne elektrarne ne obstajajo predpisi in ne morejo

ukrepati.

Investitor noče niti ponoči ustaviti vetrnice. To je realnost v Sloveniji.

10. Zaradi take razlike med prakso in modelom je nujna recenzija študije hrupa (2). Meritve v enotah dBA ne upoštevajo najbolj škodljivega hrupa, poleg tega niso upoštevali pulzov, ki so značilni na VE. Glej ilustracijo v točki 20.

11. S tem v zvezi ni jasno, zakaj nam je bil dostavljen dokument (3) o najmanjši razdalji do hiš po pravilu

10H na Bavarskem.

Uporaba tega pravila na primeru VE za Kalše: V (1) je navedena višina 126 m: stolp plus krak v pokončni leg kot zahteva pravilo 10H. Avtentična razlaga, ki ni vsebovana v (3), se pa dobi na dovolj objektivnih in

kritičnih spletnih straneh, neodvisnih od proizvajalcev npr.:

http://en.friends-against-wind.org/realities/10h-regel

pomeni najmanjšo dovoljeno razdaljo do hiš 1.260 m! Ne pa 150 m!!!

Namreč, razdalja 10H je ocenjena na osnovi leta kosov zlomljenih krakov ali kosov ledu. Posebej pa je komentirano, da če bi upoštevali hrup pa so razdalje večje od 2 km. Iz raznih delov sveta pa dobivamo podatke, da pulzni infrazvočni hrup škodljivo učinkuje tudi na 5 km in več (dokaz je finska študija iz leta 2015, glej epaw.org).

12. Naša skrb za nas in za potomce je povsem upravičena tudi iz naslednjih razlogov, ter zato VE ne sodi v ta prostor. Namreč, 20 let se navaja življenjska doba vetrnih elektrarn. V Nemčiji se po tem času postavijo nove še za 20 let, skupaj najmanj 40 let, torej za več generacij, tako rekoč pred vrati.

Vsi odločevalci se že po 4 letih zamenjajo in nihče ne bo odgovarjal za posledice, zato poteka odločanje tako lahkotno.

13. O dolgoročnem vplivu hrupa VE na zdravje nimamo od investitorjev nobenih podatkov. V tujini so znani primeri, ko se ljudje izselijo, ker ne morejo več prenašati hrupa VE, na kar jih ni prej nihče opozoril. Znano je tudi, da tudi tisti, ki prvotno lažje prenašajo ta hrup, z leti vedno težje.

14. Dokazano je tudi, da ko so se mnogi začasno preselili dovolj daleč, več kot deset kilometrov, so lahko mirno spali, brez glavobolov in drugih škodljivih vplivov. Ko pa so prišli nazaj, se je pa vse ponovilo. Znani so tudi primeri teh škodljivih vplivov na prebivalce, četudi vetrnic sploh niso videli. Ne gre torej za psihološki pojav.

15. Zmanjšanje vrednosti nepremičnin: V svetu je tudi dokazano, da se vrednost nepremičnin, to je parcel in zgradb ter stanovanj precej zniža zaradi bližine vetrne elektrarne. Tega dejstva še nihče ni izpostavil in ocenil.

16. Tudi zato smatramo, da pride od obnovljivih virov v poštev samo nameščanje sončnih panelov na strehe, kdor to želi.

17. Vpliv na turizem. Turizem je tudi naša razvojna priložnost. Kot kažejo ankete doma in v tujini sta za turista

najpomembnejša narava in mir, ne pa nad glavo vetrnice, ki jih marsikje imajo doma in želijo

od njih zbežati. Obširna anketa na Škotskem je pokazala, da se turisti izogibajo vetrnim elektrarnam.

Tako je trditev iz delavnice (1), da VE pomenijo ” povečanje privlačnosti kraja turistom in drugim obiskovalcem” povsem napačna in škodljiva.

18. Obenem smatramo tudi, da ne sme lastnik zemljišča dovoliti na svojem zemljišču nek industrijski objekt,

ki dokazano škodljivo vpliva izven meja njegove parcele na drugo nepremičnino in tudi na zdravje

sosedov. To je mogoče dokazati tudi na sodišču. V svetu so že znane sodbe, ko so naknadno zaradi omenjenega

hrupa morali podreti določene vetrnice. Torej imamo pravno prakso na tem področju.

Vendar smatramo, da je bolje ukrepati prej in postavitve ne dovoliti, kot pa se tožariti potem.

Še posebej, ker država kljub večletnim opominom zavestno noče vzpostaviti predpisov za vetrnice in tako

bližnji prebivalci Dolenje vasi trpijo zaradi tega hrupa.

19. Obenem pa imamo pravico uporabiti evropsko in svetovno priznano določbo o previdnostnem načelu,

ki je tudi v naši zakonodaji, ki omogoča prebivalcem, da ne sprejmejo dvomljivih načrtov, še posebej,

če gre za dolgoletne škodljive vplive, četudi vseh še ne poznamo ali so nam prikriti.

20. Ilustracija iz Zbornika mednarodnega srečanja januar, 2020. Desni diagram nima omejitve pri merjenju in

dobimo frekvence, kakršne so v resnici. Pokaže, da je najvišji hrup pri infrazvočnih frekvencah (na levi),

ki pa jih telo občuti kot vibracije. Levi diagram (modro) meri z omejitvijo v dBA in odreže infrazvočne frekvence ter ne dobimo resničnega hrupa VE, torej tistega, ki je najbolj škodljiv za zdravje. Zato je študijo hrupa nujno recenzirati, saj ne kaže resničnega hrupa VE.

clip_image002

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Okolje ne pozablja: Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom


Sabrina Mulec – RTV

Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček

poček7

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.

Postojnčani se zavedajo neprecenljivosti vode, saj so jo morali pred leti prekuhavati. Glede na to, da država že skoraj 20 let obljublja sprejetje uredbe, s katero bi Malne zaščitila, pa se to nikakor ne zgodi, je občina pripravila svoj predlog zakona za zaščito tega vodnega vira. Ko ga je poslala v obravnavo v Ljubljano, je obtičal v enem od predalov na okoljskem ministrstvu. Država je medtem – namesto, da bi dopolnila padli prostorski akt in dokazala, da vojska vodi ne škoduje, začela pripravljati novega. Bojazni, da na vadišču nastala NATO-va baza, pa se uresničujejo. Tik pred korona krizo je, na primer, tam vadilo 500 ameriških in 200 slovenskih vojakov. Kaj je ostalo za njimi na poroznih kraških tleh, je težko predstavljivo. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak:

“Kar vemo je, da gre na vojaških vadiščih za ogromne koncentracije težkih kovin, ki nastanejo zaradi razstreliva. To so snovi, ki jih, če se sprehajate po frontah prve svetovne vojne, najdete še zdaj. To kar je na vadišču Poček zdaj, ne bo očiščeno, če se ne bo temeljito čistilo področja.” – predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak

Poleg tega tam ostajajo tudi zaradi iztoka goriv in maziv ter vzdrževanja orožja. Metoda Dodič Fikfak opozori, da je na svetu je približno 800 zapuščenih Natovih baz, ki so preveč onesnažene, da bi jih lahko uporabljali še naprej.

“Poček je tako pomemben, ker smo verjetno vsaj v evropskem delu edini z vojaško baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.” dr. Metoda Dodič Fikfak

Trditve z rezultati analiz zemljine, ki so jih na Počku opravili sodelavci velenjskega inštituta ERICO, podkrepi upokojena sodelavka Inštituta za raziskovanje Krasa Postojna dr. Janja Kogovšek, ki je med drugim pripravljala tudi strokovne podlage za občinski predlog zakona za zaščito vodnega zajetja Malni. Že prve raziskave izpred 15 let so pokazale presežene vrednosti organskih onesnažil, ponekod tudi mineralnih olj. »Predvsem na območjih strelišča, poligona za metanje ročnih bomb in na točki, kjer se uničujejo streliva in razstreliva so povečane koncentracije svinca, kadmija, kroma, niklja, cinka in arzena. Te koncentracije so bile zelo velike. Pozneje je še ena raziskava na desetih mestih pokazala, da so bile na petih mestih presežene opozorilne, na petih pa celo kritične emisijske vrednosti. Te vrednosti so bile do 30 krat večje od mejnih vrednosti za prst. Posamezne vrednosti so dosegle celo 140 kratnik. Kako te snovi potujejo po skozi kraško okolje po teh razpokah, vemo še zelo malo.«

Dr Dodič Fikfak izpostavlja tudi razsvetljevanje neba ob nočnih vajah in hrup – s fizikalnega in psihološkega vidika. Oba prinašata sporočilo vojne, eksplozij, boja in smrti. “Največji problem na vojaških vadiščih kjerkoli po svetu je, da pogosto gre za eksperimente z razstrelivi, o katerih nihče nič ne ve. Posledice izpostavljenosti snovi, ki se rabi eno, dve leti, lahko imaš šele čez 10, 20 ali 30 let.”

“Poček je vsaj v evropskem delu verjetno edina vojaška baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Kljub temu, da ga imamo že toliko let, še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.”

Svinec, ki ga vedno spremlja tudi kadmij, se nalaga v telesu in povzroča nižjo inteligenco pri otrocih, kar je izjemno težko odkriti, večje koncentracije povzročajo tudi večjo agresivnost in ADHD. Gre za vodo, ki jo pije 22.000 ljudi.

Zakaj pomisleki in kako se pretakajo vode po kraškem podzemljem pa nam je zaupal hidro geograf dr. Gregor Kovačič, predstojnik oddelka za geografijo z Univerze na Primorskem

Občina Postojna je v strahu za pitno vodo, na pobudo takratne podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino, pred 6-imi leti na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za vadišče.

“Občina postojna je kot mali David, ki se upira mogočnemu Goljatu, da je Poček edino vadišče, ki leži na vodnem viru.” – Margareta Serbetnjak Borsellino

Na koncu oddaje je Franci Malečkar iz Alepe Adria Green povedal, da se voda pretaka pretaka skozi kras po ceveh, cevi pa samo očiščevalne sposobnosti nimajo, zato je problem očiščevanja vod predeno rešiti  “preden se te spustijo v cev”

Oddajo lahko poslušate na povezavi: https://val202.rtvslo.si/2020/06/kje-pa-vas-cevelj-zuli-217/

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Zahteva Alpe Adria Green (AAG) za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0


Uničevanje mokrišča - Izgradnja kanala C0

Foto EKO-PATRULJA AAG: Uničevanje mokrišča zaradi gradnje C0 kanala

Alpe Adria Green je 16.06.2020 poslal  na ARSO zahtevo  za vstop v predhodni postopek presoje vplivov na okolje v zvezi z vgradnjo povezovalnega kanala C0. Skladno  z določili  iz 153. in 1. točke 2. odstavka 155. člena Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki po sklepu MOP deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, podaja stališče v zvezi s predhodnim postopkom za presojo vplivov na okolje projekta:

Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m (v nadaljevanju Kanal C0), vlagatelja Mestne občine Ljubljana (MOL), z datumom objave 8.6.2020 na straneh ARSO.

AAG je aktivno sodelovala v prejšnjih postopkih pri obravnavi problematike vpliva na okolje predmetnega projekta ter tudi opozarjala strokovno in širšo javnost na negativne vplive izgradnje kanalizacije, kot jo je predlagal investitor. V postopku bomo še naprej zastopali interese članov AAG in njihovih družinskih članov, živečih na tem področju. Iz pridobljene dokumentacije o tem projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo, nedopustne in prevelike vplive na naravo, okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici.

Zato AAG predlaga ARSO-u, da v ugotovitvenem postopku predhodnega postopka po 51.a členu ZVO-1 ugotovi, da je v primeru vgradnje povezovalnega kanal C0 zaradi pomembnega vpliva na okolje potrebno izdelati celostno presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg.

AAG zahteva, da se v postopek presoje vplivov na okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja vključi AAG kot stranko v postopku.

uničevanje mokrišč gradnja co kanala-page-6

Foto EKO-PATRULJA AAG: Kanal C0 gradijo čez podtalnico

OBRAZLOŽITEV

Iz podatkov objavljenih na spletni strani ARSO je razvidno da je:

1. Nujno potrebna presoja vplivov na okolje za Kanal C0, kot rezultat predhodnega postopka, v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2 ZVO-1. Še posebej utemeljujemo s tem, da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode (ni izključen tudi COVID-19 po dosedanjih ugotovitvah) in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije ter še najmanj 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano, kar še dodatno utemeljujemo v nadaljevanju.

2. Potrebno preučiti tveganje vgradnje kanala C0 tudi iz vidika več deset let v prihodnosti. Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode, nenamerna ali namerna ne more zgoditi v prihodnosti. Trasa kanalizacije kanala C0 čez osrednje vodozajemno območje od Broda do Ježice je produkt zgolj političnih dogovorov in je bila uporabnikom pitne vode, torej Ljubljančanom in državljnom Slovenije, vsiljena brez celovite presoje vplivov na okolje. Ta odločitev, ki je v diametralnem nasprotju z javnim interesom varovanja pitne vode, ni bila strokovno utemeljena.Politične strukture, torej današnji nosilci odgovornosti se menjajo vsaj na štiri leta ali še prej. Torej njim ne smemo prepustiti odgovornosti, saj tveganje bistveno presega njihove kompetence in rok trajanja, prav tako kot presega tudi morebitne sklepe mestne občine Ljubljana in državnih institucij (Direktorat za vode, Upravne enote, in drugih). Na ARSO je, da tudi ta vidik upošteva za zaščito pitne vode Ljubljane.

3. Še posebej zahtevamo upoštevanje dejstva, da spada ta vir pitne vode v kritično infrastrukturo po Zakonu o kritični infrastrukturi (za mesta z več kot 100.000 prebivalci). Kar pomeni, da gre za posebej, dodatno varovan vir pitne vode za glavno mesto Slovenije, česar noben dokument MOL ne upošteva. Zato je dokumentacija MOL pomanjkljiva na kritičnem sektorju za javno zdravje in tveganja okužbe. Gre tudi za nujen, izjemno pomemben element obrambe pitne vode. Kritična infrastruktura je umeščena tudi v evropsko zakonodajo, ki se je oblikovala že od leta 2004 (priloga 2) in iz katere je kasneje izšel naš zakon.V tem sklopu se obravnava tudi tveganja za diverzije na pitno vodo, kar je eden od ključnih obrambnih vidikov kritične infrastrukture. Prav iz teh vidikov je evropska komisija začela z vzpostavljanjem kritične infrastrukture. Prav tako je ta pomembna za Slovenijo kot članico NATO pakta, ki mora maksimalno zmanjšati občutljivost pomembne infrastrukture na diverzije in druge dogodke. Vse to trasa kanala C0 ruši in ignorira. AAG je na to opozoril vrhovnega poveljnika obrambnih sil gospoda Pahorja, a ni od njega dobil nobenega odgovora, kljub urgenci.

4. Ogrožanje pitne vode s fekalijami iz Kanala C0 je še posebej veliko zaradi mikroorganizmov človeškega in živalskega izvora: bakterij, virusov in parazitov. Nekateri se izredno težko odstranijo iz podtalnice. Tudi kloriranje vode ni vedno uspešno pa še nezdravo.V Sloveniji smo že imeli smrtne primere ali težka obolenja zaradi onesnažene pitne vode s strupenimi mikroorganizmi. Torej polaganje fekalnega kanala C0 ni v javno korist. Javna korist ni veliko tveganje onesnaženja pitne vode, ki bi ga prinesla vgradnja kanala C0, kakršne koli fizične izvedbe. AAG brani javno koristčiste neklorirane pitne vode za desetletja naprej za Ljubljano, tudi kot glavno mesto Slovenije.

5. AAG zagovarja javno korist skrbi za neoporečno pitno vodo za Ljubljano in njeno varovanje ter zahteva prepoved polaganja kanala C0 preko VVO Ljubljanskega polja tudi s sklicevanjem na 70.a člen Ustave RS (pravica do pitne vode),

6. V celoti gledano je bil projekt prijavljen brez udeležbe presoje s strani javnosti kot to zahteva Aarhuška konvencija. Pozivamo ARSO, da to v postopku omogoči s tem, da se odloči za CPVO za kanal C0, saj gre v vseh pogledih za veliko zadevo, ključno za več stotisoč prebivalcev.

7. V postopek vlagamo tudi Apel AAG proti gradnji kanala C0 (priloga 1), v katerem je zbrano strokovno gradivo več strokovnjakov iz ustreznih področij, ki argumentirano zavrača gradnjo kanala C0 preko vodovarstvenega območja Brod, Ježica, od potresnih do poplavnih tveganj. Za ena in druga bi morali izdelati presojo vplivov na okolje oziroma presojo tveganj za porušitev konstrukcije kanala in onesnaženje pitne vode.

8. Opozarjamo ARSO na prirejeno gradivo Geološkega zavoda Slovenije, ki ga je predložil investitor. Originalno gradivo ima 42 strani, to prirejeno pa le 10 strani, vse 2018, a različnih datumov.Originalno gradivo na 42 straneh v več točkah jasno izpostavlja tveganja v vsakem primeru, ne glede na samo fizično izvedbo kanala, ki jih investitor ne more zmanjšati: od potresne prelomnice do poplav ter sil zaradi nihanja podtalnice do nekaterih načrtovanih gradenj v prihodnosti kot so hidroelektrarne, kar bi vse moralo biti ocenjeno v celoviti presoji vplivov na okolje – CPVO, ki ga tudi zahtevamo.

9. Presoja vplivov na okolje je pomembna tudi zato, ker morajo biti v njej obdelane tudi alternativne možnosti namesto kanala C0. Strokovno je ugotovljeno, da se dandanašnji ne vleče več kilometrov fekalnih kanalov od virov pač se zagotavlja lokalno čiščenje. Tako Medvode delno sicer že ima speljano kanalizacijo po Celovški cesti, sicer pa je strokovna rešitev, da se iz projekta kanala C0 omogoči izgradnja lokalne čistilne naprave. Enako velja za Vodice, ki ima v neposredni bližini že izgrajen kanalizacijskivod do čistilne naprave Domžalekamor Vodice naravno gravitirajo in je strokovni nesmisel vodenje fekalij do Ljubljane z mnogimi okoljsko močno škodljivimi posegina vodovarstvenem območju Povodja.

10. Investitor MOL je bil že leta 2016 opozorjen na nesprejemljivost trase fekalnega kanala C0 preko vira pitne vode na 15. seji Mestnega sveta MOL (18.4.2016) s posebej zahtevano točko dnevnega reda svetnikov SDS. Vendaropozoril pomanjkljivega projekta brez geodetskih izmer za izvedbo kanalizacije med Brodom in Ježico, ki je v nasprotju z Uredbo o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter opozoril glede neugodnih okoljskih in prostorskih danosti, predvsem potresnih, poplavnih in vzgonskih nevarnosti,ki dokazujejo nevarno gradbeno okolje za vkop kanalizacijskih cevi, vseh teh relevantnih strokovnih argumentov proti tej trasi, župan, kot predstavnik investitorja MOL, ni upošteval. Obenem investitor ignorira dejstvo, da nima gradbenega dovoljenja, ki bi mu omogočal gradnjo preko VVO, saj v njem ni ustreznih parcel niti pravice graditi na njih ali jih kakorkoli uporabljati pri gradnji, ker ni geodetsko odmerjene trase. Za tak projekt bi moral investitor pridobiti OPPN.

11. Ne nazadnje, izdano gradbeno dovoljenje ne vsebuje vseh parcel, ki bi omogočale gradnjo kanala C0 čez VVO, kjer je preko 300 lastnikov brez vsake dokumentacije s strani investitorja in geodetskih meritev trase in še edini branijo ljubljansko pitno vodo pred investitorjem, ki skuša strateške in strokovne napake projekta prikriti z nasiljem, pravnim in fizičnim.

12. V pomoč ARSO pri odločanju dajemo tudi zaključke sej odborov in državnega zbora o kanalu C0 v letu 2019 (priloga 3 in priloga 4)..

13. AAG je pripravljen v postopku predložiti še druga strokovna mnenja od kompetentnih in neodvisnih strokovnjakov, ki odsvetujejo gradnjo kanala C0 preko glavnega vira pitne vode za glavno mesto Slovenije in za vse njegove prebivalce in goste.

Priloge:

1. AAG – Apel proti gradnji kanala C0, 2020

2. Proposal for a Council Decision on a Critical Infrastructure, 2008

3. Sklepi dveh odborov DZ, 2019

4. Predlog sklepov DZ (SDS), sprejetih brez glasu proti, 2019


ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Jama Dimnice daljša za 500 metrov


Jama Dimnice spet vabi ljubitelje narave, da spoznajo stikanje kraškega in flišnega površja in posebnosti jame, ki so ji domačini zaradi “dima”, ki se je dvigal iz nje, rekli hudičeva prekajevalnica mesa.

dimnice- fm

Foto:FM – AAG

SLIVJE > Dimnice se ponašajo s tretjimi najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi, več lepimi dvoranami s ponvicami in drugimi jamskimi značilnostmi. “V obdobju korona pavze pa je bil odkrit več kot 500 metrov dolg rov, zato jama zdaj presega dolžino 8,5 kilometra,” je povedal Franci Malečkar iz AAG in  jamarskega društva Dimnice Koper, ki skrbi za jamo. V juniju bo društvo s pomočjo Občine Hrpelje-Kozina obnovilo vhodne stopnice v jamo, da bodo obiski (ob nedeljah ob 15.30) še varnejši.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Za izgradnjo železniške proge med Trstom in Benetkami bi bilo nujno potrebno izvesti čezmejno oceno vpliv na okolje


V Italiji  želi zgraditi podjetje Rete Ferroviaria Italiana graditi številne predore pri posodobitvi železniške proge med Trstom in Benetkami na občutljivem kraškem področju.

image

eden od  izvirov Timave – FOTO AAG

V Alpe Adria Green smo prepričani, da bo gradnja železniške proge Benetke – Trst (velika hitrost vlakov / velika zmogljivost) povzročila posege, ki bodo imeli  velike vplive na okolje v podzemlju tržaškega krasa blizu meje s Slovenijo, zato bi moral projekt  biti podvržen čezmejni presoji vplivov na okolje s strani  Slovenije. Različica Ronchi-Aurisina vključuje gradnjo 23-kilometrskega železniškega predora, ki bi šel skozi občutljivo kraško podzemno okolje, ogrožal vodne vire in podzemne vodne poti, kot je reka Timavo, ki izvira v Sloveniji. Ogrožanje vodnih poti in virov pitne vode bi lahko povzročilo škodo tako z okolijskega kot varnostnega vidika,tako v Italiji kot tudi v Sloveniji. Čezmejno oceno vplivov na okolje je potrebno izvesti  v sodelovanju ministrstev za okolje in prostor obeh sosednjih držav pri preučevanju vplivov na okolje, kot se je že zgodilo v primeru projekta plinskega terminala v Žavljah.

PROGABENETKE-TS-VODE

Pri Klaričih se proga zelo približa slovenski meji in zajetju pitne vode za Kras in deloma Istro. Modre črte kažejo podzemno pretakanje vod v smeri vodnega zajetja Klariči in izvira Timav.

ALPE ADRIA GREEN  in GREENACTION TRANSNATIONAL iz Trsta, ki je priključen AAG, budno spremljata dogajanja okoli te gradnje, glede te problematike smo konec meseca maja imeli z GREENACION korespondenčno sejo, Dogovorili smo se za srečanje konec meseca junija, oziroma po sprostitvi prehajanja mej med Slovenijo in Italijo v Trstu. Na sestanku se bomo dogovorili za skupno strategijo ukrepanja na Evropski komisiji  preko Alpe Adria Green international

.   

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Svetovni dan oceanov 2020


Združeni narodi 8. junija vsako leto praznujejo svetovni dan oceanov. Mnoge države praznujejo ta poseben dan od leta 1992 po konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju, ki je potekala v Riu de Janeiru.
Leta 2008 je Generalna skupščina Združenih narodov odločila, da jo Združeni narodi od leta 2009 8. junija razglasijo za „svetovni dan oceanov“.

Vsakega 8. junija imamo priložnost ozavestiti globalno zavedanje o koristih, ki jih ima človeštvo iz oceanov in morij, in o naši individualni in skupni dolžnosti, da trajnostno uporablja svoje vire. Prihodnje generacije bodo zaradi preživetja odvisne tudi od oceanov in morij!

young-turtle-victim-of-plastic

Ocean je eden naših največjih virov življenja na zemlji. Omogoča nam več kot polovico svetovnega kisika in je dom več milijonov vrst živih bitij, ki igrajo kritično vlogo v morskih ekosistemih. Zdaj bolj kot kdajkoli prej ocean potrebuje našo pomoč. Grožnje, ki jih povzroča človek, kot so onesnaževanje, prevelik ribolov in zapletanje ribiških mrež, ogrožajo življenje morskih živali. Naša dejanja vplivajo in skupaj lahko zgradimo bolj zdravo prihodnost oceana. Tu je nekaj preprostih korakov za zaščito morskih živali in kritičnih habitatov v oceanu.

Ohranite vodo in zmanjšajte porabo

Vsa voda sčasoma najde svojo pot v ocean. Na žalost onesnažena voda lahko nosi škodljive kemikalije, ki ubijajo morsko življenje in povzročajo nevarno cvetenje alg. Za zmanjšanje porabe in ohranjanje vode lahko …

  • Krajše prhanje 
  • Lovljenje deževnice, da naberete vodo za svoj vrt 
  • Ko dežuje, izklopite samodejne sisteme za zalivanje na vašem dvorišču
  • Omejite dneve pranja perila, samo na poln boben pralnega stroja in redno operite majhne količine perila z roko
  • Med ščetkanjem zob izključite vodo

Zmanjšajte porabo plastike

Vsako leto milijon ton plastike vstopi v naša morja in oceane in ogrozi življenje morskih živali. Ptice, delfini, kiti in želve se zapletejo v plastiko in umrejo zaradi zadušitve, stradanja ali utopitve. Če pa zaužijejo, drobne delce plastike lahko povzročijo smrt morskih organizmov. Da bi zaščitili morsko življenje pred nevarnostmi plastike, lahko … 

  • Zavrnite plastične slamice v restavracijah in barih 
  • Ob naročilu v restavracijah povprašajte, če vam lahko postrežejo na običajnih krožnikih 
  • Nosite steklenico vode za večkratno uporabo 
  • Reciklirajte doma in na delovnem mestu
  • Sodelujte pri čiščenju okolja in plaž

Postanite odgovoren popotnik

Potovanje je odličen način za ogled novih krajev in cenjenje lepot obalnih ekosistemov. Medtem se ne pozabite zavedati svojega vpliva na okolje in sprejemati trajnostne odločitve . Če želite postati odgovoren popotnik, lahko …

  • Spoštujte morske živali in njihove življenjske prostore
  • Fotografirajte in selfijte na varni razdalji od morskih živali
  • Očistite za seboj, ko obiščete plaže in naravne prostore 
  • Sodelujte v eko dejavnostih, ki jih podpirajo društva in lokalne skupnosti 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!