e-novice AAG: HRAST 5/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodMAJ/2020    20let 1474-Document1

This is the divider

Na prostem skladiščen pepel iz toplarne ‘prekril’ Zalog, odvoz obljubljajo v kratkem

AVTOR  Anja Kralj – 24ur.com Zaskrbljeni prebivalci ljubljanskega Zaloga so zadnje tedne opažali večje količine prahu, ki so ga povezali z začasnim odlagališčem elektrofiltrskega pepela podjetja ML Surovine d.o.o. Tam skladiščijo odpadke iz Toplarne Ljubljana. Inšpekcijski nadzor je pokazal, da … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EKO PATRULJA AAG – Deponija pepela v Postojni

clip_image022

Pred prvomajskimi prazniki smo prejeli v naši mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green več pritožb občanov Postojne o dovažanju odpadkov pepela od 28.3 dalje na območje kraja, kjer živi nekaj tisoč prebivalcev v neposredni bližini. Domnevno pepel dovažajo  iz kotlovnic … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PODATKE RAZISKAVE BO TREBA POGLEDATI SKOZI NOVEJŠA OČALA: “Ne bi si drznil igrati ruske rulete z vrtčevskimi otroci in prvo triado”

otrok1

Javnosti so bili predstavljeni  rezultate nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 in prekuženosti prebivalstva s koronavirusom. RTV Slovenija je poročala, da po do zdaj znanih podatkih raziskava ne kaže velike razširjenosti virusa. Primorski mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar ostaja previden, ko gre … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Sta stranka SMC in minister Počivalšek padla v past?

c0-9Tomaž Ogrin – strokovni sodelavec AAG Stranka SMC ima deset poslanskih glasov. Torej je lahko jeziček na tehtnici pri sprejemanju zakonov in domnevamo lahko, da je večina vstop v novo koalicijo tudi razumela tako. S čimer bi lahko preprečila za … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

IZJAVA ZA JAVNOST UO AAG: OKOLJSKE NVO V JAVNEM INTERESU PRIKAZANE S STRANI POLITIKE KOT VIRUS, KI GA JE POTREBNO ZATRETI

codid-19

Nekateri v tej državi smatrajo, da so okoljske organizacije virus za državo, zato jih je potrebno uničiti oziroma čimbolj onesposobiti, kar potrjuje dejstvo, da se pogoje za delovanje okoljskih NVO v javnem interesu sprejema skupaj s protikoronskim zakonom! (Slika je … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Inšpektorat RS zahteva na podlagi prijave AAG odstranitev elektrofiltrskega pepela v Zalogu

zlindra-21.4.2020-3Alpe Adria Green je na podlagi poročila Eko Patrulje AAG, ki jo je izvedla  21 – 22. 04.2020 na območju Zaloga na naslovu Agrokombinatska 61a izvedla Eko Patruljo. Eko Patrulja je pregledala območje in ugotovila da Podjetje ML Surovine d. … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

UO AAG pričenja z obravnavo predloga odgovornih v RS, da potok Padež namenijo kot rezervni vodni vir za priobalne občine

gorazd3

Republika Slovenija želi zgraditi rezervni vodni vir za priobalne občine, brez ustreznih strokovnih podlag, zato je dr. Gorazd Pretnar poslal  v  svojem imenu  nestrinjanje s tem projektom g. Bojanu Dejaku, v.d. generalnega direktorja na Direktorat za vode in investicije, istočasno … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pandemija ali plandemija

A.KOMAT

Anton Komat Od letošnjega januarja se je svet hitro spremenil do neprepoznavnosti, in to v vseh vidikih našega bivanja. Vse se je vrtelo okrog grozovitega koronavirusa, korona tu, korona tam, korona gor, korona dol, korona sem, korona tja, odprem časopis … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Odzivi nevladnih organizacij na zaostrovanje pogojev sodelovanja okoljevarstvenih organizacij

NARAVA

V Uradnem listu št. 61/2020 dne 30. 4. 2020 je bil objavljen sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prvotni Zakon o interventnih ukrepih za … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?

vodarna_malni.jpg

ŽURNAL 24.SI Ministrstvo za okolje in prostor je našlo rešitev za pitno vodo na Obali: zajezitev Padeža v Brkinih. A lokalni prebivalci in nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo, da rešitev nikakor ni najbolj optimalna. Župani so lani kar sami našli rešitev … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ČLANARINA ZA LETO 2020

položnica članarina AAG

Člane AAG prosimo, da poravnate članarino. Članarina znaša 5 EUR-Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen: PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020, referenca SI 00 99  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

MAJ 2020

Je država v množici rešitev izbrala najdražjo in najbolj škodljivo za okolje?


ŽURNAL 24.SI

voda-1_thumb.jpg

Ministrstvo za okolje in prostor je našlo rešitev za pitno vodo na Obali: zajezitev Padeža v Brkinih. A lokalni prebivalci in nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo, da rešitev nikakor ni najbolj optimalna.

Župani so lani kar sami našli rešitev

Da Obala nujno potrebuje dodaten vodni vir, je postalo še bolj jasno ob lanski nesreči, ko se je v okolico reke Rižane zlilo več litrov kerozina. Na srečo ni zašel v globino, kot je pokazal monitoring, zato so po nezgodi črpali podtalnico iz najnižjih nivojev ter si del vodnih virov zagotovili še iz sosednjih vodovodov.

vodarna_malni.jpg

Obalne občine sicer na rešitev države čakajo že več let, študij je bilo že veliko, konkretnih odzivov pa malo, zato so se kmalu po nesreči župani obalnih občin sestali in kar sami določili najbolj optimalen vodni vir – Malni na Postojnskem. Župani so takrat sklenili, da jim ta rešitev prinaša dovolj pitne vode, da je izvedljiva in da bi z njeno uresničitvijo prebivalci obalnih občin tako najhitreje prišli do zadostnih zalog pitne vode.

Iskanje primernega vodnega vira sicer traja že desetletja, saj Rižana ne zagotavlja dovolj pitne vode, nazadnje pa je bilo v igri približno sedem različnih idej – a je vsaka imela pomanjkljivosti. Pri Malnih, recimo, so se pojavljali pomisleki, da niso kompatibilni z Rižano, saj so del črnomorskega in ne jadranskega povodja. A kasneje so, kot je že lani povedal Aleš Bržan, župan Občine Koper, ugotovili, da ta pomislek dandanes nima večje teže. Vrednost investicije so takrat ocenili na 50-60 milijonov evrov.

“V primeru nove akumulacije kohezijskih sredstev ni”

Država je njihovo odločitev, da sami najdejo vodni vir, obžalovala, kot so takrat zapisali na uradni spletni strani Direkcije RS za vode. Obljubili so, da bodo s projektom iskanja primernega vodnega vira nadaljevali. Takratni minister za okolje in prostor, Simon Zajc, je ocenil, da so v primeru odločitve za obstoječe vire in dodatne transportne cevovode na voljo kohezijska finančna sredstva, “ki pa jih v primeru nove akumulacije ni,” je lani poleti povedal za 24 ur.

Trajalo bo najmanj sedem let

Kljub temu pa so zdaj na okoljskem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, kot najbolj optimalni vodni vir za Obalo izbrali pritok reke Reke, Padež (natančneje, akumulacijo na pritoku Padeža, Suhorici). Naj spomnimo: idejo naj bi po tem, ko je bila leta 2002 izdelana študija variant vodnih virov za Obalo in so kot najbolj optimalen vir prav tako izbrali Padež, opustili zaradi previsokih stroškov.

Na ministrstvu sicer pravijo, da so bile za izbrano varianto vodnega vira na Padežu že izdelane vse strokovne podlage za državni prostorski načrt (DPN), ki je bil takrat v postopku, vse strokovne podlage za postopek celovite presoje vplivov na okolje in pridobljeno pozitivno mnenje, izdelani sta bili projektna dokumentacija za variantno obdelavo na ravni idejnega projekta in za izbrano varianto na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. “Navedene dokumente bo potrebno v nadaljnjem postopku novelirati in pred strokovno preverbo vam več informacij ne moremo posredovati,” so dodali.
Za gradnjo akumulacije bodo, kot ocenjujejo, dve leti pridobivali dovoljenja, še dodatnih pet pa bodo porabili za samo gradnjo. Vrednost investicije je bila sicer že pred leti ocenjena na 70 milijonov evrov, zdaj pa bi znala biti še višja.

Na Obali so naveličani čakanja

V Mestni občini Koper vseeno pozdravljajo odločitev ministrstva, da opusti nadaljnje študije “že večkrat podrobno proučenih vodnih virov in končno določi glavni vodni vir za slovensko Istro” – dodajajo, da bi bil zanje sprejemljiv vsak vodni vir, ki slovenski Istri lahko zagotovi zadostne količine vode.

“Investitor v vodni vir mora biti država, saj smo v slovensko ustavo zapisali, da »oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.« V tem trenutku nimamo razloga, da bi podvomili o rokih, ki si jih je država zastavila sama,” so še pojasnili za Žurnal24.

Lokalnih skupnosti o nameri niso obvestili

A nad idejo, da bi zajezili Padež, marsikdo ni tako navdušen. V prvi vrsti ji nasprotujejo krajani. “Uničili bi nam polja, gozdove, kmetom pa bi onemogočili normalno delo, saj pridelka ne bi mogli več gnojiti in škropiti,” pravi Brigita Volk, predsednica Vaške skupnosti Suhorje.

Pravi, da o nameri ministrstva sploh niso nikogar obvestili in da naj o zadevi ne bi ničesar vedel niti pivški župan, na katerega so se najprej obrnili, ko so izvedeli za načrte države. Zato predsednica vaške skupnosti pravi, da se bodo s sosednjimi vasmi povezali in ukrepali: najprej bodo odgovore iskali na občini, nato pa še na ministrstvu, če bo potrebno.

“Najprimernejše je povezovanje obstoječih vodnih virov”

Da ne s strani ministrstva za okolje in prostor ne s strani kakršnih koli drugih organizacij o nameri za gradnjo vodnega zajetja na Padežu niso bili seznanjeni, za Žurnal24 potrdi tudi župan Občine Pivka, Robert Smrdelj. “Študije in predlog za Padež so bile v obravnavi pred petnajstimi leti in takrat smo bili s strani občine vključeni v postopek,” doda. Razume, da je tudi za obalno območje nujno omogočiti oskrbo s kakovostno pitno vodo, vendar pa so v dosedanjih razpravah podali stališče, da je “najprimernejši način zagotavljanja vodooskrbe obale s povezovanjem obstoječih vodnih virov (Malni, Brestovica, Bistrica in Rižana) v medsebojno mrežo”.

Smrdelj utemelji, da bi tak povezan sistem tudi medsebojno zagotavljal varnost dobave vode na širšem območju Obale, Krasa in Brkinov ob morebitnem izpadu katerega od sedanjih virov vode. “Kot vemo, nesreča nikoli ne počiva in podobna nesreča, kot se je pred meseci zgodila nad Rižanskim zajetjem, se lahko zgodi tudi nekje na drugih naših kraških vodonosnikih,” dodaja župan.

“Strinjamo pa se, da je bilo narejenih že veliko študij in verjamemo, da bo kakršnakoli odločitev argumentirano podprta in po hitrih korakih vodila k cilju, da imamo vsi zagotovljeno čim kvalitetnejšo in čim varnejšo oskrbo z zdravo pitno vodo,” še pravi Smrdelj.

“Predlog so umaknili, ker je bil ocenjen kot najdražji in z največjimi vplivi na okolje”

Primorske novice poročajo, da rešitve ne podpirajo niti v Občini Divača kot tudi ne v Občini Hrpelje-Kozina. “Smo proti zajezitvi Suhorce in podpiramo nadaljevanje projekta povezave vodovodov. V to je bilo vloženega veliko denarja, plačane so služnosti, ki so jih občine pridobile na zemljiščih. Ko so lani spet začeli pogovore o vodooskrbi, so na drugem sestanku projekt Padež umaknili, ker je bil ocenjen kot najdražji in z največjimi vplivi na okolje. Mislili smo, da je to ‘ad acta’ in smo bili šokirani, ko so nam pred dvema tednoma povedali, da je Padež oziroma Suhorca spet prednostni projekt,” je za Primorske novice povedala Saša Likavec Svetelšek, županja Občine Hrpelje-Kozina.

Oglasil pa se je tudi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, sicer član Upravnega odbora Alpe Adria Green. V dopisu, ki ga je poslal društvu in jih pozval, naj po nujnem postopku obravnavajo predlog, je med drugim zapisal, da “zajezitev potoka Padež zgolj parcialno rešuje problem vodooskrbne”, saj da ne gre za nadomestni vodni vir, temveč zgolj za akumulacijo. “Moje mnenje je, da Primorska potrebuje tak vodni vir, ki bi v primeru kemijske nesreče lahko zagotovil nemoteno oskrbo. To pa zajezitev potoka Padež nikakor ni,” je utemeljil. Ta naj po njegovem mnenju ne bi prinesel dolgotrajnega in stabilnega učinka, vprašljiva pa je tudi njegova ekonomska upravičenost.

“Prebivalci Brkinov od tega projekta ničesar ne pridobijo,” je opozoril in dodal, da lahko kot mikrobiolog pove, da takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, “najmanj parazite Giardia in Cryptosporidium, ki na klor nista občutljiva”. Po njegovih besedah je za odstranitev potrebna ultra filtracija, ki pa je dosedanji projekti na področje Padeža ne predvidevajo.

Pretnar: Brkinci od projekta ne bodo imeli ničesar

Kot je opozoril, je težaven že klor, saj da je “čedalje več znanstvenih dejstev, da klor v pitni vodi povzroča različna obolenja, z organskimi snovmi tvori rakotvorne snovi in utemeljen sum je, da sodeluje pri srčno žilnih obolenjih”.

“Namen imate poseči v življenjski prostor Brkincev, a za degradacijo in devastacijo okolja ne ponujate ničesar,” je bil jasen. Vprašal se je tudi, ali je smiselno zaradi razlike v povodju “bolj smiselno čez že poseljeno področje potegniti 38 km cevovoda od Malnov preko na novo postavljene vodarne Kovod, ali zabetonirati dolino Padeža ter prekopati Brkine za rešitev, ki je zgolj parcialna”.

Obljubil je, da bo kot član upravnega odbora organizacije Alpe Adria Green predlog o zajezitvi Padeža v najkrajšem času dal v obravnavo. “Še posebej, ker vemo, da obstaja še ena rešitev, ki v tem tekstu ni omenjena,” je še pomenljivo dodal Pretnar. Celoten dopis si lahko preberete na tej povezavi

.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Odzivi nevladnih organizacij na zaostrovanje pogojev sodelovanja okoljevarstvenih organizacij


NARAVA

V Uradnem listu št. 61/2020 dne 30. 4. 2020 je bil objavljen sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prvotni Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS št. 49/20) je dopolnil z 42. členom, ki je v prvotni zakon vnesel več členov, ki se nanašajo na gradnjo in varstvo okolja.

Zakon glede gradbenih dovoljenj za objekte, ki imajo večje vplive na okolje (integralno gradbeno dovoljenje) s postavljanjem novih formalnih pogojev onemogoča večini nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu za varstvo okolja in ohranjanja narave, dosedanji dostop do pravnih sredstev – vstop v postopke izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje. Dodatni pogoji, ki jih zakon zahteva za NVO, da se lahko udeležijo integralnega postopka gradbenega dovoljenja, za tekoče in dve leti nazaj so:

  • za društva – 50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino z nakazilom na TRR društva in udeležbo na zborih članov);
  • za zavode – zaposlene 3 osebe za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;
  • za ustanove – da imajo ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja. Nekaterim NVO, ki so že stranke v postopku, bo ta položaj odvzet.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je dne 12.5.2020 potrdil vladni predlog novele Zakona o ohranjanju narave in amandma poslancev Slovenske nacionalne stranke (SDS), ki zaostrujeta pogoje sodelovanja nevladnih organizacij (NVO) v javnih postopkih oziroma iz postopkov odločanja v veliki meri izključujeta večino okoljevarstvenih organizacij. Zakon bo v Državnem zboru obravnavan konec meseca maja.

Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom Evropske unije (EU) oziroma direktivo Evropske unije o habitatih, pri čemer so poslanci SNS dodatno vložili dopolnilo, ki predvideva delovanja nevladnih organizacij, po podobno strogih merilih, kot jih je vlada v sklopu protikoronskih zakonov vnesla za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Dopolnilo tako narekuje, da se podobno stroga merila določi tudi za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave.

V krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS opozarjajo, da bo v primeru sprejetja amandmaja status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov. To pomeni, da bo od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave takšen status obdržale le še okoli štiri (vir: CNVOS). Na pogoje amandmaja bi tako lahko status organizacije v javnem interesu izgubile tudi npr. ribiške družine ali njihova krovna organizacija Ribiška zveza Slovenije, čebelarska društva, jamarske reševalne službe in organizacije, ki upravljajo zavarovana območja. Po teh pogojih se v odločanje ne more vključiti niti organizacija Greenpeace Slovenije.

Večina okoljevarstvenih organizacij navedenim pogojem ne bi mogla zadostiti. Celo profesionalne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in morajo svoje delo in prispevek redno dokazovati, tako ne izpolnjujejo novih pogojev za vključitev v postopke. V Stranki modernega centra (SMC) so zato v amandmaju na amandma Slovenske nacionalne stranke (SNS) predlagali, da ne glede na prej navedene pogoje za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave ta status lahko pridobijo tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za službe, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja. Vložen amandma na amandma,  je predlagani ukrep tako nekoliko omilil in bo “zavaroval” nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije.

Društvo Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in inštitut Lutra so vložili pobudo za ustavno presojo 42. člena novele protikoronskega zakona. Po mnenju pobudnikov predmetni člen krši 2., 8., 22. in 153. člen Ustave Republike Slovenije. Pod pretvezo pospeševanja zagona gospodarstva namreč uvaja nerazumno stroge in celo nekatere nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih presoje vplivov gradnje na okolje. S tem iz postopkov izdaje integralnih gradbenih dovoljenj izloča večino okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij (vir: planbzaslovenijo.si).

Odzivi nevladnih organizacij na predlog novele zakona o ohranjanju narave

“Brez izjeme gre za drastično rahljanje sistema varovalk na področju ohranjanja narave. Sprejeti amandma namreč oži krog organizacij, ki lahko pri posegih v naravo zagovarjajo interese narave, obenem pa tudi bistveno zaostruje pogoje za nove takšne organizacije. Obstajajo dobri razlogi za to, da imajo naravovarstvene organizacije s statusom pravico do sodelovanja v upravnih postopkih pri posegih v naravo in (predvsem) pravico do spodbijanja odločitev Agencije za okolje in MOP na sodiščih. Nihče, še najmanj oblast, ni imun na napake in zlorabe. Zato je prav, da obstaja nekdo, ki ji gleda pod prste. Sodišča ne morejo ničesar ukreniti samoiniciativno. Potreben je tožnik. Tega predstavljajo ravno naravovarstvene organizacije. Če ne morejo uporabiti pravnega sredstva, tudi sodišče ne more odločati. Z amandmajem se tako uresničuje predvsem to, da bodo poslej odločitve MOP velikokrat brezprizivne, saj ne bo nikogar, ki bi jih smel spodbijati. Glede na to, kolikokrat so slovenska sodišča že ugotovila, da so bile pozitivne odločbe in soglasja ARSO in MOP napačna in nezakonita, je to seveda nonsens in na široko odpira vrata za dejansko nezakonite posege, ki prekomerno posegajo v naravo. Če ministru enako uspe tudi na področju varstva okolja, bodo negativne posledice samo še potencirane – saj bodo odločitve o gradbenih in drugih posegih v naravo in okolje še bolj in še večkrat samo stvar proste presoje ministra in s tem strankarske politike” so se odzvali v CNVOS ( AAG NI NJIHOV ČLAN!) (vir STA).

V nevladni organizaciji Focus, ki ima sicer status delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja, so prepričani, da se s potrditvijo sprememb odpirajo vrata uničujočim posegom v naravo. Predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo ocenjuje, da so sprejete spremembe, ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavne, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije (vir: Primorske novice).

Vojko Bernard, predsednik okoljske nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je večkrat sodelovala tudi v postopkih umeščanja v prostor na Primorskem, opozarja zlasti na nesprejemljivost pogojev, da mora društvo izkazovati 50 članov in plačano članarino za dve pretekli leti. Pogojevanje za nazaj se mi ne zdi pravilno. Če bi take pogoje za nazaj postavili podjetjem, bi nekaterim morali odvzeti okoljevarstveno dovoljenje. Ali bo AAG izpolnjevalo pogoje, še ne vedo, saj so upokojenci, študenti in brezposelni oproščeni plačila članarine. Opozarja pa tudi na neenakopraven položaj okoljskih NVO v primerjavi s športnimi, kulturnimi in drugimi. Treba se je usesti za mizo in določiti za vse NVO enake pogoje delovanja, še dodaja. (vir: Primorske novice).

IZJAVA ZA JAVNOST UO AAG: OKOLJSKE NVO V JAVNEM INTERESU PRIKAZANE S STRANI POLITIKE KOT VIRUS, KI GA JE POTREBNO ZATRETI

Jože Smrdel iz Civilne iniciative za Pivško dolino brez streljanja, ki se sicer uradno ni registrirala, niti uradno ni vstopala v postopke, temveč le opozarjala in pisala pisma pristojnim, pravi, da NVO in civilnih iniciativ sploh ne bi potrebovali, če bi investitorji in država delovali dobronamerno, brez zavajanja in prikrivanja. A žal ni tako, pojasni s primerom določanja vodovarstvenih pasov, ki bi jih morala država že zdavnaj določiti, pa se temu izmika. Tudi zanj je sporno pogojevanje delovanja za nazaj: Neka skupina se organizira, ko se pojavi problem, zakaj naj bi delovala že dve leti prej, ko tega problema še ni bilo? (vir: Primorske novice).

V Ribiški zvezi Slovenije (RZS) so bili presenečeni nad predlaganim amandmajem, ki uvaja spremembe pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. RZS je krovna organizacija organiziranega slovenskega ribištva s skoraj 140-letno tradicijo, ki glede na predlog prvega amandmaja ne bi več mogla pridobiti statusa stranskega udeleženca v upravnih postopkih gradbenih posegov, ki zadevajo vodotoke, so opozarjali na svoji spletni strani. Kot so pojasnili, člani zveze niso člani ribiških družin, temveč so članice vse ribiške družine, ki jih je v Sloveniji skupaj 64. Nobena izmed njih ni imela nikoli predpisanih 50 članov niti ni pobirala članarine zgolj z nakazili na TRR. Nikakor se ne moremo strinjati, da bi bile po sprejetju predlaganih sprememb ključne naravovarstvene nevladne organizacije z jasno izraženim pravnim interesom sodelovanja izključene zaradi variabilnih pogojev, kot so število članstva, število diplomiranih članov ali znesek premoženja Kot dodajajo, je to še toliko bolj nerazumljivo, ker se pogoji postavljajo za dve leti nazaj. Z amandmajem na amandma so iz novih določil ribiške družine in RZS zdaj sicer izvzeti (vir: rtvslo.si).

Po mnenju vodje Greenpeacea Katje Podbevšek gre za nedopusten napad na varstvo narave. Ni vsaka investicija tudi investicija, ki prinese blaginjo ljudem. Kako naša življenja izboljša betoniranje kmetijskih površin za širjenje avtocestnih pasov, medtem ko je naša samooskrba z zelenjavo in žiti nizka in medtem ko se planet nevarno segreva? S takšno spremembo se na široko odprejo vrata gradnjam, zaradi katerih lahko izgubimo nove hektarje kmetijske zemlje. Kot je še opozorila, nas je prav epidemija opomnila, kako dragocene so osnovne življenjske dobrine, kot so dostop do pitne vode in kakovostne hrane, čist zrak in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da jih lahko zaščitimo pred uničujočimi posegi (vir: rtvslo.si).

Tudi v društvu Eko krog so poslance pozvali, naj predloga ne sprejmejo. Pri tem opozarjajo, da si v Sloveniji v zadnjih letih vse velike investicije lastijo različni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. Komisija za preprečevanje korupcije meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem, so zapisali (vir: rtvslo.si).

“Naj ne bo nobenega dvoma: To je vojna napoved ohranjanju narave v sloveniji! Če bo amandma potrjen sledi razprodaja slovenske narave. Nihče ne bi smel ostati tiho” so bili kritični v Balkanriverdefence in ob tem organizirali akcijo toča e-sporočil poslancem (vir: Balkanriverdefence).

Mediji o predlogu novele Zakona o ohranjanju narave

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Pandemija ali plandemija


A.KOMAT

Anton Komat

Od letošnjega januarja se je svet hitro spremenil do neprepoznavnosti, in to v vseh vidikih našega bivanja. Vse se je vrtelo okrog grozovitega koronavirusa, korona tu, korona tam, korona gor, korona dol, korona sem, korona tja, odprem časopis – korona, vključim radijski sprejemnik – korona, prižgem TV – korona, grem po cesti – na plakatih korona, srečam znanca – korona, vidim policista – korona, grem v trgovino – korona, razkužilo in maske, maske povsod, ples v maskah, maskenbal, vsi smo kužni, bogati in revni, vladarji in podložniki, vojaki in duhovniki, vsi plešemo mrtvaški ples, zadnji ples s Titanika ali tistega s srednjeveških fresk hrastoveljske cerkvice. Kakor želite, kakor vam drago! Bela gospa s koso je sedaj mikroskopske velikosti in ždi skrita v vsakem mikrometru našega okolja, povsod preži na nas z edinim ciljem, da nas stisne za vrat in zaduši. Ubogi človeček prestrašen zre v višave, kjer paradira oblast, ali najvišje, kjer v nebeški večnosti biva sam Bog.

Maše dovoljene, demonstracije pač ne

Zaukazano je bilo, kresovi za 1. maj so prepovedani, toda od 4. maja bo dovoljeno obiskovanje maš v cerkvah. Hmmm, za kresove je povedano, da je en sam kres zanesljivo jedro novega množičnega izbruha, ki bo odnesel 90.000 življenj, za maše pa ni rečeno, da bo med verniki vsaj tri četrtine starejših, ki so najbolj rizična skupina. Ko sem združil zapovedi civilne in verske oblasti, sem dobil čudno podobo verskega obredja pod diktaturo koronaoblasti, namesto žegnane vode bo razkužilo, spoved bo na varni razdalji dveh metrov in zagotovljeno mora biti brezstično obhajilo. Glede cerkvene nabirke bo treba precej podaljšati ročaj mežnarjeve pušice. Kakorkoli že, dejstvo, da bodo cerkve odprte, knjižnice pa zaprte, nas vrača v srednji vek, kjer so maše dovoljene, demonstracije pa strogo prepovedane. Tlačani pa tako in tako ne smejo prekoračiti meja svoje fare oziroma grofije, ki se ji danes reče občina. In če smo že v srednjem veku, pojdimo v cerkev in poprosimo Odrešenika, da nas reši grešne golazni na oblasti, katere dejanja temeljijo na sedmih smrtnih grehih.

Izklopite medije, vklopite razum

Korona je okronala oblasti, ki so zaznale izjemno priložnost, da suspendirajo demokracijo in si z izrednimi pooblastili prigrabijo vso moč. Velja pravilo, da je število psihopatov na oblasti premo sorazmerno s številom političnih naivnežev, ki so nesposobni za dojemanje realnosti. Tako dobimo prestrašene in zato pridne množice bebcev in prodane duše plačanih »strokovnjakov«, ki jih po uporabi zavržejo sociopati na oblasti. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za razvoj apokaliptične histerije ob suspendirani demokraciji. Takega izživljanja oblasti je bilo po svetu toliko, da je komisarka ZN Michelle Bachelet izjavila: »Izredna pooblastila ne smejo biti orožje, ki ga lahko zavihti vlada, da zatre upor, nadzoruje državljana ali se obdrži na oblasti.«

Izklopite medije, vklopite razum in se vprašajte, kako so lahko vlade, druga za drugo, brez kakršnih koli resnih znanstvenih presoj in potrebne transparentnosti sprejemale kitajski model radikalnih partijskih ukrepov za zajezitev »pandemije«, ki to sploh ni bila? Ob tem so se ljudske množice vedle kot črede ovac, ki vdane v usodo čakajo v vrsti na klavčev nož.

Koronahisterija ima odlike dobro režirane panike, zato pokukajmo malce med njene botre!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

.

UO AAG pričenja z obravnavo predloga odgovornih v RS, da potok Padež namenijo kot rezervni vodni vir za priobalne občine


gorazd3

Republika Slovenija želi zgraditi rezervni vodni vir za priobalne občine, brez ustreznih strokovnih podlag, zato je dr. Gorazd Pretnar poslal  v  svojem imenu  nestrinjanje s tem projektom g. Bojanu Dejaku, v.d. generalnega direktorja na Direktorat za vode in investicije, istočasno pa je dopis poslan UO  AAG  v obravnavo. (Foto AAG)

Od člana UO AAG dr. Gorazda Pretnarja smo v AAG prijeli dopis, da UO  prične  po nujnim postopku obravnavo predloga odgovornih RS da potok Padež namenijo kot rezervni vodni vir za priobalne občine. V pismu je zapisal:

Leta nekateri opozarjamo, da so veliki vodovodni sistemi ranljivi. Žal smo se morali tega zavedati šele ob izlitju kerozina ob iztirjenju vlaka nad izvirom Rižane.

To se nam lahko zgodi kjer koli in kadar koli na motarskem polju, povirju reke Rižane. Zajezitev potoka Padež zgolj parcialno rešuje problem vodooskrbne in iz projekta je razvidno, da ne gre za nadomestni vodni vir ampak zgolj, akumulacijo, za poletno sušno obdobje in povečan odvzem v času poletnih počitnic. Moje mnenje je, da Primorska iz zornega kota nacionalne varnosti potrebuje tak vodni vir, ki bi v primeru kemijske nesreče lahko zagotovil nemoteno oskrbo. To pa zajezitev potoka Padeš nikakor ni.

Iz zornega kota nacionalne varnosti, zajezitev potoka Padež ne prinese dolgotrajnega in stabilnega učinka. Vprašljiva je tudi ekonomska upravičenost. Prebivalci Brkinov od tega projekta ničesar ne pridobijo, tudi če postavite predvideno črpališče na Barko in preko Artviž peljete cevovod do Rodika. Kot mikrobiolog lahko povem, da takšne akumulacije s seboj prinašajo mikrobiološke probleme, najmanj parazite Giardia in Cryptosporidium, ki na klor nista občutljiva. Za odstranitev je potrebna ultra filtracija, ki pa jo dosedanji projekti na področje Padeža ne predvidevajo. predvidena je uporaba ultra filtracije Rižanskega vodovoda in ne predstavljam si ponovni dvig vode iz Vodarne Rižana na Artviže na 800 m nadmorske višine. Torej, projekt predvideva zgolj prečrpavanje surove neobdelane vode preko Brkinov do vodarne Rižanskega vodovoda.

Nekaj besed o kloru. Čedalje več znanstvenih dejstev je, da klor v pitni vodi povzroča različna obolenja, z organskimi snovmi tvori rakotvorne snovi in utemeljen sum je, da sodeluje pri srčno žilnih obolenjih. Bolj ko so mladi izobraženi večji je upravičen odpor proti klorirani vodi, še posebej ob možnosti uporabe UV svetilk in predvsem ultra filtracije. To bo ena od preprek na katero boste v vašem projektu naleteli.

Namen imate poseči v življenjski prostor Brkincev, a za degradacijo in devastacijo okolja ne ponujate ničesar. Razen prekapanje Brkinov od Brke, Artviž do Rodika. In seveda uničenje naravne kulturne dediščine kar potok in dolina Padeža nedvomno je. Posegi bodo šli preko pokrajine z zaščiteno gobo Amanito cesareeo, ki je hkrati na seznamu svetovno zaščitenih gob in rastišč. Znanja za nadomestni habitat ni.

Razumem, da imamo na postojnskem razvodje voda, ki hkrati tečejo v Jadransko porečje in Podonavje in da je temeljni dogovor, da se najprej poišče vodne vire, ki tečejo v posamezno porečje šel po tem je mogoče poseči po porečju, ki teče v drugo smer. Tu začnemo tehtanje ali je bolje, če čez že poseljeno področje potegniti 38 km cevovoda od Malnov preko na novo postavljene vodarne Kovod, ali zabetonirati dolino in Padeža ter prekopati Brkine za rešitev, ki je zgolj parcialna in ne zagotavlja nacionalne varnosti za štiri Primorske občine. Kot je naveden v spodnjem citatu diplomske naloge Postojna potrebuje 250 litrov na sekundo, Koper 700 litrov na sekundo od dotoka izvira Malnov 2000 litrov na sekundo. In 1000 litrov na sekundo ostane.

Vsi pa predobro vemo, da so glavna nesoglasja, da noben projekt ne zaživi medsebojnem plačevanju vode posameznim koncesionarjem vodnih virov in eden od izogibov temu je zajetje Padež. Kar je v slovenskem prostoru nesprejemljiv razlog za parcialne rešitve in grobe posege v okolje in neracionalno porabo denarja. Pri tem je potrebno imeti tudi dovolj modrosti in upoštevati, da velik del vode uvozimo iz Hrvaške. Tudi ta pipa se lahko zapre ali pa postane v neugodnem trenutku šibka točka ob nesoglasjih in pogajanji. Zato je samozadostnost tudi ob tem razlogu nacionalnega pomena. Le tega izpada uvoza vode iz hrvaške zajetje Padež ne more pokriti.

Kot član upravnega odbora nevladne organizacije AAG (Alpe Adria Green) bom vaš predlog o zajezitvi potoka Padež v najkrajšem čas dal v obravnavo. Še posebej, ker vemo, da obstaja še ena rešitev, ki v tem tekstu ni omenjena.

mag. dr. Gorazd Pretnar, univ.dipl.biol.

Citat iz diplomske naloge Tjaše Volk pod mentorstvom prof. dr. Dušana Pluta

Citiram odstavek

Na Postojnskem vodovodu menijo drugače, in sicer, da bi bila preskrba Slovenske Istre z vodo iz postojnskih Malnov najustreznejša rešitev. Saj naj bi po njihovih zagotovilih iz tega kraškega vrelca pritekalo dovolj vode, gradnja le 38 kilometrov dolgega vodovoda do Rodika pa bi bila po njihovem mnenju za državo precej manjši strošek kot na primer zajezitev Padeža v Brkinih (Jaksetič, 2009). Prvi projekt za vodovod od postojnskih Malnov do Rodika v občini Hrpelje – Kozina, kjer bi se navezal na vodovod, je bil pripravljen že leta 1978, obnovljen pa leta 1995 v okviru izdelave strategije preskrbe z vodo Obalno-kraške regije, s katero naj bi poiskali najboljšo možnost za preskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja. Malni pri Planini so izdatni vodni vir z dotokom 2000 litrov na sekundo. Postojna jih potrebuje 250, Koper do 700, več kot pol vode še ostane, prav zato naj bi bila ta možnost tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejša kot Padež ali katera druga, je mnenja direktor postojnskega Kovoda Edi Šibenik

Povezava:

»ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG« ZA LETO 2019

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Inšpektorat RS zahteva na podlagi prijave AAG odstranitev elektrofiltrskega pepela v Zalogu


zlindra-21.4.2020-3

Alpe Adria Green je na podlagi poročila Eko Patrulje AAG, ki jo je izvedla  21 – 22. 04.2020 na območju Zaloga na naslovu Agrokombinatska 61a izvedla Eko Patruljo.

Eko Patrulja je pregledala območje in ugotovila da Podjetje ML Surovine d. o. o., Ljubljana odlaga tam odlaga  elektro filtrski pepel iz Toplarne Ljubljana. Skladišči ga na odprtem prostoru.

V neposredni bližini je podjetje Jata Emona d. o. o., Ljubljana, ki se ukvarja z rejo kokoši nesnic, od katerih jajca zauživamo po celi Sloveniji. Oddaljenost od deponije je ca 100 metrov proti severu. Proti jugu, manj kot 300 metrov pa je klavnica Perutnine Ptuj, kjer te kokoši koljejo in so namenjene prehrani.

Vse od nedelje popoldne, 19. 4. 2020, veter prah raznaša daleč na okoli. Le slabih 100 metrov imajo iz naselja gosto poseljenih montažnih hiš svoje vrtičke preko 2.500 ljudi, v neposredni bližini so travniki in njive, kjer kmetje pridno obdelavajo kmetijske površine. Prah se je naselil praktično po vsem, po stanovanjskih objektih, cestah, avtomobilih, zelenjavi …, zato smo se v AAG odločili, da nelegalno odlaganje elektrofiltrskega pepela in žlindre na prostem, ki bi ga moralo podjetje hraniti v zaprtih prostorih prijavimo inšpektoratu RS za okolje in naravo.

V AAG smo 15.05.2020 prejeli odgovor inšpektorata iz katerega je razvidno, da je inšpektorat ugotovil isto  EKO-PATRULJA AAG.  Inšpektorat je od podjetja zahteval z odločbo odstranitev  vsega elektrofiltrskega  pepela na prostem. Podrobnosti so razvidne iz priloženega odgovora inšpektorata.

odgovor inšpekcije - pepel Zalog-page-001

Povezavi:

EKO-PATRULJA AAG V ZALOGU RAZKRILA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV PEPELA IN ŽLIDRE

Na prostem skladiščen pepel iz toplarne ‘prekril’ Zalog, odvoz obljubljajo v kratkem

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

IZJAVA ZA JAVNOST UO AAG: OKOLJSKE NVO V JAVNEM INTERESU PRIKAZANE S STRANI POLITIKE KOT VIRUS, KI GA JE POTREBNO ZATRETI


codid-19

Nekateri v tej državi smatrajo, da so okoljske organizacije virus za državo, zato jih je potrebno uničiti oziroma čimbolj onesposobiti, kar potrjuje dejstvo, da se pogoje za delovanje okoljskih NVO v javnem interesu sprejema skupaj s protikoronskim zakonom! (Slika je simbolična)

1. Politika zaradi svojih interesov in interesov lobijev spreminja zakonodajo za pridobitev statusa NVO v javnem interesu na področju okolja in narave v sklopu protikoronskega zakona, s čimer se v AAG ne strinjamo, saj s tem posega v pridobljene pravice ter določa pogoje za nazaj

V AAG podpiramo, da bi vse okoljske NVO v Sloveniji morale delovati pod enotnimi finančnimi merili in enotno osnovno zakonodajo, ki bi morala vsebovati tudi delovanje NVO v javnem interesu. Prav tako tudi podpiramo dodatne pogoje (bodisi v številu članstev, predpisanih denarnih prispevkih v obliki članarin), ki bi utrdil status organizacij v javnem interesu ter pravic, ki izhajajo na podlagi takega statusa, vendar morajo biti predpisane na način, da jih organizacije lahko s svojim delovanjem dosežejo in ne na način, ko zaradi poteka časa za nazaj, tega ne morejo več doseči. V AAG smo prepričani, da sta Vlada RS in DZ RS s sprejetjem dodatnih pogojev za vključevanje v postopke na področju varstva okolja in narave sprejela predpise, ki imajo učinek veljave za nazaj, zaradi zamere politike proti nekaterim okoljskim NVO, s tem da sedaj onemogočajo delovanje skoraj vseh NVO, ki so si status v javnem interesu s področja okolja in narave pridobile zakonito po veljavni zakonodaji. V Ustavi RS je zapisano, da je Slovenija pravna država. Eno izmed bistvenih načel pravne države je načelo prepovedi retroaktivnosti veljave pravnih aktov in tudi načelo zaupanja v pravo. V nevladnih organizacijah moramo tako, kot vsi subjekti države, vedeti vnaprej, katere pogoje moramo izpolnjevati za pridobitev posameznih statusov, drugače je vse delo, ki so ga člani v NVO, državljani Republike Slovenije, opravili prostovoljno (brezplačno), zaman! 

2. NVO so v svojem delovanju avtonomne

V AAG ne mislimo politiki pošiljati podatkov o prisotnosti naših članov na občnem zboru, saj imajo naši člani pravico sami odločiti, kdaj AAG objavi ali posreduje njihove podatke tretji osebi, v tem primeru Ministrstvu za okolje in prostor. Podatke o aktivnih članih lahko politika izrabi kadarkoli, ni rečeno, da jih bo ravno ta vlada, lahko jih bi izrabila naslednja vlada, pa naj bo to desna, leva, rdeča ali pa katerekoli druge barve že. Barva vlade, ki vodi Slovenijo, nam v AAG ni mar, mar nam je samo za čisto okolje, ohranjeno naravo in posledično za zdravje ljudi, posebno pa otrok! 

V zadnjem času politika okoljske NVO predstavlja tudi kot največje in nesmotrne porabnike državnih sredstev, ki so namenjeni društvom in zavodom, čeprav se v večini NVO večino dela opravlja prostovoljno in brezplačno. V Sloveniji pa politika in gospodarstveniki ne razumejo, da lahko kdo delo naredi tudi, če za njega ne dobi plačila! V mnogih državah EU pa prostovoljstvo znajo vrednotiti, politikom v Sloveniji pa je to tabu tema!

3. Nujnost civilnega nadzora pri posegih v okolje in naravo

Čudi nas dejstvo, zakaj politika pusti na miru največje kršitelje okoljevarstvene zakonodaje. V AAG vedno znova ugotavljamo, da je pisanje in dokazovanje kršitev na področju delovanja neekoloških podjetij ali uničevanje narave velikokrat zaman, saj na primer pristojni inšpektorati vnaprej javijo njihov prihod, tako se lahko kršitelji pripravijo in poslujejo nekaj ur “ekološko”, oziroma po zakonodaji, ki pa ni ravno ekološka! V AAG se praviloma odzovemo samo na prošnje po pomoči pri reševanju problemov prekomernega poseganja v okolje, na katero nas opozorijo bodisi posamezniki ali pa že oblikovane civilne iniciative. Ti problemi močno vplivajo na kvaliteto bivanja in zdravje posameznikov, ki so podvrženi prekomernemu poseganju v njihovo življenjsko okolje. Na žalost pa je večina teh posameznikov že skušala reševati probleme pri pristojnih državnih institucijah, vendar žal neuspešno. Zato je nujno potrebno, da je okoljskim NVO pravno dopuščena in sistemsko urejena možnost izvajanja osnovne funkcije civilne družbe – civilni nadzor nad odločitvami nosilcev oblasti!

4. Nižanje okoljskih standardov pri poseganju v okolje in naravo

Pod različnimi argumenti kriznih situacij (bodisi pandemijskih, ekonomskih, gospodarskih) politika sprejema spremembe okoljske zakonodaje, ki prinašajo nižanje standardov zaščite okolja in narave. Tak primer je tudi predlog »Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje« in pa pretekle uredbe na področju, zraka, tal, hrupa.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Sta stranka SMC in minister Počivalšek padla v past?


Tomaž Ogrin1

Tomaž Ogrin – strokovni sodelavec AAG

Stranka SMC ima deset poslanskih glasov. Torej je lahko jeziček na tehtnici pri sprejemanju zakonov in domnevamo lahko, da je večina vstop v novo koalicijo tudi razumela tako. S čimer bi lahko preprečila za prebivalstvo nesprejemljive predpise. Kot je bil Zujf na primer in potem nikoli izpolnjena obljuba, da dobimo po koncu krize vsi ves denar nazaj.

Po Ustavi RS ima oblast ljudstvo. Ki je izvolilo predstavnike, da ga zastopajo. SMC je imela izjemno priložnost, da si ravno s služenjem ljudstvu pridobi nazaj ugled izpred let, ko je imela 36 poslancev. Ampak nekdo je poskrbel, da te priložnosti ne dobi, in je izkoristil koronske izredne razmere.

Kako oslabiti SMC? Virusno. Zadolžimo predsednika SMC, gospodarskega ministra, za nabavo kritične zaščitne opreme v izrednih razmerah virusne epidemije. In je padel v past. Lahko bi odklonil, saj so drugi strokovno primernejši za to. Sploh ministrstvo za zdravstvo, z bolnišnicami, kjer točno vedo, kaj potrebujejo in kje to dobijo. Treba jim je bilo samo pomagati.

Seveda so bile na trgu kaotične razmere, kot zatrjujejo vpleteni. Verjamemo. Vendar je potem nerazumljivo, kako si je Počivalškov sekretar Aleš Cantarutti, kot podrobno piše Mladina (št. 19), dovolil sabotirati dobavo medicinske zaščitne opreme iz Kitajske na visokem nivoju, ki jo je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), s tem da se predsedniku sveta SAZU zlaže, da je ponudba s 23. marca neizvedljiva, ker opreme ne ponuja slovensko podjetje. V kriznih, izrednih in kaotičnih razmerah je za sabotaže takojšnja uporaba kazenskega zakonika nujna. Potem se je začela past vedno bolj zapirati, padalo je in še pada po ministru, posredno v javnosti po stranki SMC, šefi iz ozadja pa so ostali za zaveso.

Vendar to ni bila edina past. Naslednja je bila drugi interventni zakon za zmanjšanje posledic epidemije. Vanj so podtaknili člene (najbolj 42. člen) za zatiranje civilnih iniciativ in društev, ki zastopajo javni interes, ko se prebivalci različnih delov Slovenije borijo za čisto okolje in zdravje (72. člen ustave RS) in ohranjeno naravo. Vse troje je pomembno tudi za turizem kot gospodarsko panogo, še posebno zdaj, ko je pridobivanje prihodka iz njega v krizi.

Poslanci SMC niso pred obravnavo zahtevali, da gre to ven, drugače ne bodo podprli zakona. Za zakon jih je od 85 poslancev glasovalo 52, med temi vseh deset iz SMC. S tem so dobili za vrat težak mlinski kamen, ki jih vleče iz parlamenta. Prebivalci in volilci zdaj vedo, da SMC ni na njihovi strani. To je bila zelo kratkovidna poteza z dolgimi posledicami. Zmagal je betonprimitivizem. Tudi kolesarji nas na to opozarjajo. Volitve so blizu.

c0-9

A to še ni vse. Obeta se jim še en mlinski kamen. Stranka Zmaga Jelinčiča SNS je vložila amandma na zakon o ohranjanju narave (ZON), spet po skrajšanem postopku, s katerim hočejo, podobno kot pri okolju, še v obravnavi narave omejiti javni interes. Če bo SMC spet podprla protiljudske amandmaje SNS in podobne spremembe za krepko zmanjšanje participacije javnosti, je gotova. In to je tudi namen vseh treh pasti. Poslanci se ne zavedajo, koliko so čisto okolje, zdravje, narava, pitna voda (virusno-fekalni kanal C0), kmetijska zemlja, čudovite krajinske lepote, prostotekoče reke in potoki dolgoročno pomembni slovenskemu človeku. To je še edini primarni vir, s katerim prednjačimo v Evropi, in je tudi gospodarsko zelo pomemben, kot kažejo raziskave.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODATKE RAZISKAVE BO TREBA POGLEDATI SKOZI NOVEJŠA OČALA: "Ne bi si drznil igrati ruske rulete z vrtčevskimi otroci in prvo triado"


Javnosti so bili predstavljeni  rezultate nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 in prekuženosti prebivalstva s koronavirusom. RTV Slovenija je poročala, da po do zdaj znanih podatkih raziskava ne kaže velike razširjenosti virusa. Primorski mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar ostaja previden, ko gre za analizo podatkov in rahljanje ukrepov. “Težko je karkoli zanesljivega reči kot to, da seveda nismo prekuženi. Svet se je razdelil. Imunologi, mikrobiologi in epidemiologi ne pridemo skupaj. Podatke bo potrebno pogledati skozi novejša očala,” pravi Pretnar.

32658815_10215096580822082_8054780846579646464_o(2)

Gorazd Pretnar AAG – Foto AAG

Država je k odvzemu vzorca povabila 3.000 prebivalcev Slovenije, za odvzem brisa in krvi se jih je odločilo 1368. Rezultate raziskave bodo javnosti predstavili jutri, po poročanju RTV Slovenija pa ne kaže velike razširjenosti virusa. Mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar predvsem upa, da bodo rezultati, ki jih bodo dali v javnosti, konkretni in ne samo številke. Kot dodaja, jih bo potrebo pogledati skozi ‘novejša očala’.

“Kažejo se obrisi, da ta virus okuži krvno-žilni sistem oziroma stene žil. Raziskovalce zdaj čaka druga naloga, da ugotovijo, v čem je razlika med temi, ki so hudo zboleli in temi, ki niso hudo zboleli. Vsaka raziskava odpre pet novih vprašanj in tukaj jih bo sto,” pravi Pretnar.

otrok1

Sicer za Slovenijo Pretnar meni, da smo v primerjavi s preostalim svetom zmagovalci v boju z epidemijo. Število novih okužb je upadlo oziroma se njihovo število drži sorazmerno. Opozarja pa na previdnost v prihodnjih dneh in osebno meni, da je za vstop v vrtce in šole še malce prezgodaj:

“Ne morem se znebiti občutka, da je kapital stisnil šolsko ministrstvo, ker zahteva starše v službah. Ves čas se je govorilo, da so otroci najmanj prizadeti. Po drugi strani pa tisti otroci, ki zbolijo, zbolijo za hudim vnetjem krvno-žilnega sistema. Ne bi si drznil igrati ruske rulete z vrtčevskimi otroci in prvo triado.”

ZAŠČITNA MASKA

Pretnar ocenjuje, da smo pred veliko preizkušnjo. Prihaja čas poletnih počitnic, ko bo zelo pomembno ‘koga bomo spustili v državo in na kakšen način’. Lahko se namreč zgodi drugi val epidemije. Bolezen covid-19 se še vedno primerja z gripo, ki se običajno vsako leto vrne med populacijo jeseni.

“Glede na to, da smo videli covid-19 tudi v toplih krajih, se ne bi zanašal na to zadevo. Res je, da smo v toplem času več zunaj, si izberemo prostor v naravi, na vrtu in je že s tem precej onemogočena širitev virusa. Drugi val je odvisen predvsem od ukrepov. Če se jih bomo držali kot sedaj, ni nujno, da ga dobimo. Če se bomo preveč sprostili, pa je ta možnost bistveno večja,” dodaja Pretnar.

šola maska

Na podlagi odvzetih brisov v vseslovenski raziskavi so 25. aprila dokazali eno novo okužbo, pri eni osebi, pri kateri je bil test v raziskavi pozitiven, pa je bila okužba diagnosticirana že pred enim mesecem.

Kot je dejal minister za zdravje, Tomaž Gantar, je raziskava bolj ali manj potrdila predvidevanja. Ob tem je pojasnil, da je s 95-odstotno verjetnostjo prekuženost med dvema in štirimi odstotki. Kar je po ministrovih besedah relativno malo, pomeni pa tudi, da je vsak trideseti prišel v stik s koronavirusom.

VIR:  REGIONAL OBALA

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

EKO PATRULJA AAG – Deponija pepela v Postojni


Pred prvomajskimi prazniki smo prejeli v naši mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green več pritožb občanov Postojne o dovažanju odpadkov pepela od 28.3 dalje na območje kraja, kjer živi nekaj tisoč prebivalcev v neposredni bližini.

Domnevno pepel dovažajo  iz kotlovnic Energetike Dolenc doo Postojna, na parcele št: 1846/1, 1808/8, ter 1826 vse k.o. Postojna.

Podjetje Energetike Dolenc doo Postojna. je po Standardni klasifikaciji registrirana za primarno dejavnost D35.300 – oskrba s paro in vročo vodo.

Glede na vetrovno področje kjer živijo, je prosto odlaganje prahu, oz. saj, izrazito moteče in zaskrbljujoče za zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bližini, pa tudi prebivalce celotnega mesta Postojna. Pepel so na to območje prepeljali vsaj 8X.

Pepel je skladiščen na odprtem prostoru, v popolnoma neposredni bližini špornega igrišča n stanovanjskega naselja.

Vse od nedelje popoldne, 28.03. 2020, veter prah raznaša daleč na okoli. Le nekaj 100 metrov je gosto naseljeno področje, v neposredni bližini so travniki in njive, kjer kmetje pridno obdelujejo kmetijske površine. Prah se je naselil praktično po vsem, po stanovanjskih objektih, cestah, avtomobilih, zelenjavi …

Iz fotografij, s katerimi naša Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green razpolaga, je razvidno, da je na deponiji, ki je na treh parcelah, več kot tisoč kubikov pepela.

Ko bo začelo deževati, bo v potokih odnašalo pepel na vse strani in v odtoke in vodotoke. Že zdaj se vidijo odcedne vode, pa je suša..

Da preverili resničnost navedb smo v AAG 04.05.2020 izvedli na zgoraj navedenih lokacijah EKO-PATRULJO AAG.

Ugotovitve:

1) To območje v postojni se nahaja na kraškem območju in da dež izpira pepel direktno v podtalnico od tam pa po vsej verjetnosti v vodne vire.

2) Prah iz kupov pepela odnaša veter v stanovanjska naselja, kjer ogroža zdravje ljudi. Nevarnost je še še večja, ker so v času ukrepov zaradi epidemije z koronavirosom družine v glavnem doma.

3) Ker gre za kraško območje, kjer živijo številne živali in se jim je njihov naravni prostor z umestitvijo nelegalne deponije, opažamo, da so živali zaradi hrupa in prahu postale nemirne in se vedno bolj približujejo gosto poseljenim naselju.

4) Ker gre za Kraško področje lahko z gotovostjo trdimo, da gre ekološko katastrofo. Ker gre območje, kjer niso predvidena skladiščenja nenevarnih odpadkov, najmanj pa pepela, ki ga veter raznaša vseposod, med dugim ga vdihavajo tudi otroci.

Zaključek:

AAG ostro nasprotujemo temu početju in od vseh zgoraj naštetih institucij zahtevamo, da nemudoma prepovedo vsakodnevno vožnjo težkih kamionov, ki na odprto travniško parcelo dovažajo pepel in iz prostora zahtevajo odstranitev pepela ali ga na stroške povzročitelja odstranijo same. Prostor je poponoma neprimeren za skladiščenje pepela saj so po javno dostopnih podatkih dejanske rabe (parcelah št: 1846/1, 1808/8, ter 1826 vse k.o. Postojna) navedena predvsem kot kmetijska zemljišča ne pa kot deponija. Če že država uveljavlja omejitve pri epidemiji je vaša dolžnost, da zaščitite družine pred nevarnosti, ki prihajajo zaradi ekološke neosveščenosti posameznikov!

AAG je na podlagi prejetih informacij prijavil 06.05.2020 zadevo inšpekcijskim službam. Za prijavo in EKO-PATRULJO AAG je izvedel povzročitelj, zato je le nekaj ur zatem 06.05.2020 pričel zakrivati dokaze

”Sanacija” kupov pepela je 06.05.2020 potekala ves dan, najprej z bagerjem, ki so kupe najprej splanirali, nato pa prekrili z zemljo skopano v okolici, lahko pa je tudi prekrita z ostanki baliranega sena.

Z tako »sanacijo« bodo samo pospešili onesnaženje podtalnice.

Lokacija odlaganja:

clip_image004clip_image006

clip_image008

Fotogalerija:

clip_image010clip_image012clip_image014

clip_image016clip_image018

clip_image020clip_image022

“SANACIJA” odlagališča pepela 06.05.2020

IMG_4899IMG_4902IMG_4897IMG_4896IMG_4895IMG_4894IMG_4903IMG_4906

Povezava:

Danes do trinajstih  od 12:06 dalje – avtor: Sabrina Mulec

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG 

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST