Kako ozdraviti Blejsko jezero, preden ga fosfor povsem uniči?


Polona Malovrh

Polona Malovrh – DELO

Zaradi vse slabše ekologije jezera sta se sestala okoljski minister Andrej Vizjak in blejski župan Janez Fajfar, v Alpe Adria Green pa svarijo pred »barbarskim izkoriščanjem naravnih virov«.

bled cvetenje

V letih so se razmere v Blejskem jezeru še poslabšale in brez dodatnih ukrepov ne bo šlo. FOTO: AAG

Ljubljana – Alarmantno stanje v Blejskem jezeru, v katerem so februarja izmerili tolikšne koncentracije fosforja kot pred tridesetimi leti, je za isto mizo v teh dneh posedlo vodstvi okoljskega ministrstva (Mop) in občine Bled. V okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki že dlje časa svari pred »barbarskim izkoriščanjem naravnih virov«, pozivajo državo, naj oceni okoljsko škodo in krivcem naloži sankcije ter sanacijo jezera.
In kdo so domnevni krivci? Prvi mož AAG Vojko Bernard odgovarja, da sta krivi tako občina Bled kot država, ki upravlja jezero. »Rešitev še zdaleč ni tako preprosta, kot pravi blejski župan Janez Fajfar, ki poziva državo, naj zgradi južno obvoznico, da dolgoročno rešimo jezero,« meni Bernard in našteva: »Še vedno ni jasno, koliko fekalij in od kod se stekajo v Blejsko jezero. Občina je izvajala dela na kanalizacijskem sistemu prav v času, ko se je pojavilo najhujše onesnaženje oziroma so se močno razrasle alge. Pri tem pa niti ne vemo, za katero vrsto alge gre in kakšen je obseg onesnaženja. Prav tako ni podatkov o tem, kako je s fekalijami z Blejskega otoka. Poškodovana je prepona v jezeru, to se ve že nekaj let, a nihče ne ukrepa.«
A na blejski občini menijo nasprotno: da so za izboljšanje kakovosti jezera v preteklosti veliko postorili, zlasti pri urejanju komunalnega sistema, veliko pa si obetajo tudi po zaključku gradnje in po priključevanju okoličanov na sistem. Napovedujejo, da bodo vrednosti fosforja po tem ukrepu močno upadle.

Kot so sporočili z Mopa, sta se novi okoljski minister Andrej Vizjak in blejski župan Fajfar strinjala, da je treba določene ukrepe realizirati čim prej, da zajezijo problematiko onesnaženosti jezera, med dolgoročnimi ukrepi pa »izbrati tiste, ki bodo ustvarili pogoje za ohranitev neokrnjenega bisera, Blejskega jezera«.

bled - onesnaženje

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. FOTO: AAG

Z jezerom je vse slabše

Vojko Bernard: »Še vedno ni jasno, koliko fekalij in od kod se stekajo v Blejsko jezero. Občina je izvajala dela na kanalizacijskem sistem prav v času, ko se je pojavilo najhujše onesnaženje oziroma so se močno razrasle alge. Pri tem pa niti ne vemo, za katero vrsto alge gre in kakšen je obseg onesnaženja. Prav tako ni podatkov o tem, kako je s fekalijami z Blejskega otoka. Poškodovana je prepona v jezeru, to se ve že nekaj let, a nihče ne ukrepa.«

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. Po podatkih AAG v zadnjih letih v globljih plasteh jezera ponovno tudi izrazito primanjkuje kisika, kar kaže, da v Blejskem jezeru poleg nutrientov narašča tudi obremenjenost z organskimi snovmi.
V letih so se razmere v Blejskem jezeru še poslabšale in brez dodatnih ukrepov ne bo šlo. Trenutno je stanje jezera mogoče primerjati s stanjem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so se v Blejskem jezeru soočali s stalno povečano produktivnostjo oziroma »cvetenjem« različnih vrst alg in cianobakterij, z zmanjšano prosojnostjo in stalnim pomanjkanjem kisika na dnu jezera.

bled - onesnaženje1

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da se stanje Blejskega jezera zaradi preobremenjenosti s hranili slabša. FOTO: AAG

Kritično ob regatnem centru

Letos so meritve vsebnosti fosforja pokazale, da je glavni vir onesnaženja v bližini regatnega centra, kjer so februarja izmerili petnajstkrat višje koncentracije fosforja od povprečnih. Prav tam so februarja stekla intenzivna gradbena dela za ureditev kanalizacije, hkrati se na priklop na kanalizacijo pripravlja tudi ribogojnica.
V AAG zatrjujejo, da se kljub dolgoletnim prizadevanjem, da v Blejskem jezeru ne bi hranili rib, to še vedno dogaja: »Krmljenje je tudi v izrazitem neskladju z 68. členom zakona o vodah in bi ga morali v naravnih jezerih prepovedati.« Z nacionalno zakonodajo so sicer povezana tudi vprašanja morebitnega omejevanja ribolova in gnojenja zalednih kmetijskih zemljišč.

Bernard napoveduje, da bodo v AAG v sodelovanju s potapljači, čim bo situacija dopuščala, pregledali iztoke v jezero, da ugotovijo, od kod v resnici  prihajajo odplake. Pod drobnogled bodo vzeli tudi Otok.

Povezava:

Stanje Blejskega jezera spet slabše!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.