e-novice AAG: HRAST 4/2020


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodAPRIL/2020   20let 1474-Document1

This is the divider

Kako ozdraviti Blejsko jezero, preden ga fosfor povsem uniči?

bled cvetenjePolona Malovrh – DELO Zaradi vse slabše ekologije jezera sta se sestala okoljski minister Andrej Vizjak in blejski župan Janez Fajfar, v Alpe Adria Green pa svarijo pred »barbarskim izkoriščanjem naravnih virov«. V letih so se razmere v Blejskem jezeru … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PREJELI SMO: PISMO ŽUPANJI TRBOVELJ

pismo županji Trbovelj_0001V AAG podpiramo neformalno skupino iz Trbovelj, ki je napisala pismo županji. V medijih je ves čas govorila, da ne bo dovolila, da bi zastrupljali tamkaj živeče prebivalce, sedaj pa v dolino zopet vozijo odpadke. Odpadke odlagajo na  degradirane površine, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Kako koronavirus vpliva na naše okolje

kitajska-onesnazenje-koronavirusKako huda kot je koronska kriza v tem trenutku, pomeni dihanje za okolje: Na Kitajskem emisije CO 2 upadajo, voda v beneških kanalih je bolj bistra kot kdajkoli prej, delfine pa so jih opazili celo v pristaniščih, kjer v zadnjih … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Povabilo k ureditvi vrta na balkonu

clip_image002Zadnja leta domača zelenjava ni več le privilegij lastnikov vrtov, temveč si jo lahko vzgojimo tudi na domačem balkonu ali terasi. Letos imamo več časa za posedanje na balkonu, to pa nam daje tudi priložnost, da o balkonu razmislimo kot … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Poskus legalizacije poboja medvedov in volkov

PETER PETROVČIČ – MLADINA Združene nevladne organizacije med njimi tudi AAG  prosijo EU naj zaustavi poboje slovenskih zveri »Medvede in volkove v Sloveniji uporabljajo kot predmet politične in medijske manipulacije ter kot vir zaslužka – lovski turizem, prodaja trofej, mesa, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Milan Krek (NIJZ): Brez ukrepov bi umrlo 90.000 ljudi

Slovensko zdravstvo v času epidemije Strokovnjak z NIJZ-ja Milan Krek( foto: AAG ) je ocenil, da so vladni ukrepi proti epidemiji dobri, saj nižajo število stikov med ljudmi. Javno je tudi dejal, da so mnenja znotraj stroke različna in da … Nadaljujte z branjem→This is the divider

PREJELI SMO: Predlagam vladi–Pobuda za strožje ukrepe glede motokros voženj v naravnem okolju

VOŽNJA Z MOTOKROS - POSLEDICE

Motokros vožnja v naravnem okolju smešna kazen 20€ (neustrezen predpis!) Spoštovani, Kot je trenutno (ne)urejena vožnja z vozili v naravnem okolju bi bilo praktično bolje, če predpisa sploh ne bi bilo in da se vožnja z motokros motorji v naravnem … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green opozarjajo, da bi priklop črpališča Sorško polje na vodovodno omrežje predstavljal visoko tveganje za prebivalce.

kranjsko poljeSimon Šubic – Gorenjski Glas Jesenice, Kranj – Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) od nove vlade zahteva, da kot vsebinsko nesprejemljivega zavrne predlog Uredbe o vodovarstvenih območjih (VVO) za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane, ki ga … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda

rjavi medvedAlpe Adria Green (AAG), ki ima status javnega interesa na področju okolja in narave, je na ARSO 14.04.2020 v predpisanem roku (8 dni ) priglasil udeležbo in vključitev v upravni postopek v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Državni milijoni za sanacijo nedržavnih napak

celje1Špela Kuralt – DELO Za osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta s predlaganimi rešitvami sanacije črnega odlagališča bodo prihodnji teden javne obravnave. Foto: AAG Celje – Pet let po sodbi evropskega sodišča in dvanajst let po prvih opozorilih Civilnih iniciativ Celja … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”

medvedji safariUstavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Katarina Bervar Sternad, in Društva za ohranjanje naravne … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EKO PATRULJA AAG ODKRILA SREDI KRANJA ODLAGALIŠČE ODPADKOV

odpadki kranj16Eko Patrulja je ugotovila, da na dvorišču komunalnega podjetja Komunala Kranj raste kup odpadkov (fotogalerija – spodaj), ki se vsak dan veča. Verjetno gre za odpadno plastiko in embalažo. Trenutno je kup visok cca 6m in je viden med vožnjo … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Tema 50. dneva Zemlje so podnebni ukrepi

zemlja-za-otroke_thumb22. april se kot dan Zemlje na svetovni ravni letos praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Dan Zemlje v vašem življenju, pomeni razmislek o tem kako človek uničuje modri planet, le z skupnimi … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EKO-PATRULJA AAG V ZALOGU RAZKRILA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV PEPELA IN ŽLIDRE

deponija zlindreOd petka, 17. 4. 2020 smo prejeli v naši Mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green več pritožb naših članov in krajanov Zaloga pri Ljubljani o dovažanju nevarnih odpadkov pepela in žlindre na območje kraja, kjer živi 6.800 prebivalcev v neposredni … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PREJELI SMO: Pismo Civilne Iniciative SOS Obala Piranski občini

solnica nad PiranomSPRS in OPN občine Piran, Portorož 19.04 2020 Piranska občina ima potenciale za gospodarski, socialno – družbeni in okoljski razvoj ter posledično delovna mesta in blagostanje za mlade občane. Brez stavbarske in tehnične dediščine Benečanov … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Čez okolje do investicij

Čez okolje do investicijAndreja Kutin Lednik – VEČER Jernej Vrtovec in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak na obisku v HE Brežice TWITTER MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Več kot 40 nevladnih organizacij skupaj s podnebnim odborom opozarja vlado: Javnosti jemljete pravice! Minister: Želimo … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

AAG je na Predlog »Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje« poslal na MOP RS svoje pripombe in predloge

onesnaževanje zrakaV času ene največjih sodobnih družbenih in civilizacijskih kriz, nam narava skozi različne perspektive kaže, da je človekov vpliv na okolje in naravo prekomeren. Čas za različne premisleke v obliki takih ali drugačnih konferenc se izteka, prihaja … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom volka

volkAlpe Adria Green (AAG), ki ima status javnega interesa na področju okolja in narave, v roku 8 dni priglašamo udeležbo in vključitev v upravni postopek v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom volka, po 7. členu Uredbe … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ČLANARINA ZA LETO 202

položnica članarina AAG

Člane AAG prosimo, da poravnate članarino. Članarina znaša 5 EUR

Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen:

PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020,

referenca SI 00 99

Nadaljujte z branjem→

This is the divider

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

APRIL2020

Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom volka


Alpe Adria Green (AAG), ki ima status javnega interesa na področju okolja in narave, v roku 8 dni priglašamo udeležbo in vključitev v upravni postopek v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom volka, po 7. členu Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Hkrati se o zadevi tudi izjasnjujemo, vendar ne dokončno, s čimer puščamo zadevo odprto zaradi možnih nasprotnih mnenj drugih udeležencev, vključno s predlagatelji in avtorji strokovnih mnenj pa tudi, da lahko dostavimo še dodatne argumente in predloge, ki jih v tako kratkem času ni bilo mogoče ustrezno pripraviti.

volk

Alpe Adria Green podaja na prejeto gradivo, ki nam ga je poslal ARSO 24.04.2020  naslednje pripombe:

  1. AAG nasprotuje izdaji dovoljenja za odvzem volka iz narave z odstrelom. Pri tem se sklicujemo na opis Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je omogočil odstrel enega volka v 2019, vendar v 4 mesecih ni bil realiziran. Obenem je bil, po sporočilu pašnih skupnosti en volk povožen, ki pa naj ne bi bil povzročitelj škod. Vendar ZGS opozarja, da odstrel domnevno čisto določenega osebka ne zagotavlja, da škod po drugih volkovih ne bo.
  1. Namreč sedanja doktrina, ki pomeni, najprej škoda, nato odstrel, pa spet škoda in odstrel gre lahko v nedogled, saj je pripad volkov možen tako iz Italije kot iz drugih območij Slovenije. Rešitev je v varovanju čred s pastirji v dovolj velikem številu, okrepljenimi s pastirskimi psi. V tujini raste ta način varovanja čred, je pa znan stoletja.
  1. Pismo pašnih skupnosti je po našem dojemanju problematike ravno znak za alarm. AAG smatra in predlaga, da se trajno, sistemsko omogoča pašo in obenem prepreči vsakršne škode po divjih zvereh. Še posebej skrbno je treba zavarovati naše avtohtone pasme, torej Drežniško kozo, Bovško ovco in Cikasto govedo.
  1. AAG je v raznih kvalificiranih sredinah in v svojih pripombah in predlogih na ARSO in ministrstvu za okolje in prostor navajal uvedbo pastirstva, ki ga tudi brošura Berce, Černe (2016) uvršča kot najboljšega. Vsakič se je pri kmetovalcih pojavilo vprašanje, kdo bo to plačal pa problem časa. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je odločila, da se:

– škoda, ki jo povzroči volk oziroma zveri lahko v celoti (100%) povrne iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči.

– obenem se rejcem povrne celoten strošek zaščitnih ukrepov, tudi pastirjev.

– poleg tega prejmejo kmetje polno nadomestilo tudi za posredne stroške. Države članice lahko zdaj v celoti krijejo vse veterinarske stroške za nego od velikih zveri poškodovanih rejnih živali ter tudi za iskanje in reševanje pogrešanih rejnih živali.

  1. Navajamo ustrezno dopolnitev Evropske komisije na tem področju financiranja (2018):

Amendments to the State aid Guidelines for the agriculture sector to better address damages caused by wolves and other protected animals, 8.11.2018: https://ec.europa.eu/info/news/amendments-state-aid-guidelines-agriculture-sector-better-address-damages-caused-wolves-and-other-protected-animals-2018-nov-08_en

  1. Če torej ministrstvo za kmetijstvo na eni strani subvencionira tako pašo in rejo, ne izkoristi pa omenjenih sredstev Evropske komisije za polno zavarovanje čred, kar ne sme pasti kot breme na rejce, potem je jasno, da je odgovorno za nastalo škodo.
  1. AAG predlaga, da se takoj, že v času priprav na pašno sezono, omogoči financiranje varovanja čred s pastirji v dovolj velikem številu. Pripravljeni smo oblikovati zahtevo za evropska sredstva, še posebej za zavarovanje avtohtonih pasem, kateri pomembnost utemeljuje poslano posebno strokovno gradivo in ki predstavljajo tudi našo kulturno dediščino.
  1. AAG tudi pogreša navedbe, koliko in katere divjadi se odstreli na tem območju. Smatramo, da je treba tudi ta odstrel uravnavati glede na prisotnost zveri in to na obeh straneh reke Soče, kakor so tudi pašne planine razporejene.
  1. AAG ugotavlja iz poslanega gradiva, da odstrel volka ni enostavna aktivnost in nas zanima, koliko lovcev taka akcija zahteva in kakšno je financiranje take akcije.
  1. Obenem AAG priporoča, da se paša uskladi glede na teren, ugotovi kapaciteta pašnih površin (koliko živali na hektar) in, da se paša izogiba prestrmim terenom. Obenem je treba financirati rejcem dopolnilne količine hrane za črede za zimsko obdobje, saj po zapisih v gradivu pašnih skupnosti nižinska paša zmanjša te zaloge. Zaradi tega ne bi smeli zmanjšati časa za nižinsko pašo, kjer je varovanje čred lažje.
  1. S tem smo le v grobem podali nekaj izhodišč za naše stališče. Celoti dajemo podporo rejcem vseh pašnih skupnosti s tem, da odpade potreba po odstrelih volkov, s katerimi pa ne dobijo nobene garancije, da škod ne bo. Smatramo, da je treba vse storiti za zmanjšanje ali odpravo škod na pašnih živalih. S tem ciljem smo pripravljeni angažirati tudi pomoč iz tujine, kjer imajo pozitivne izkušnje. Več smo pripravljeni podrobneje predstaviti po potrebi, s ciljem zavarovanja paše v izogib odstrelom zveri.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

42. ČLENA PROTIKORONSKE NOVELE

proti-koronskega zakon – 42.ČLEN – IZVLEČEK

a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

AAG je na Predlog »Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje« poslal na MOP RS svoje pripombe in predloge


onesnaževanje zraka

Slika je simbolična

V času ene največjih sodobnih družbenih in civilizacijskih kriz, nam narava skozi različne perspektive kaže, da je človekov vpliv na okolje in naravo prekomeren. Čas za različne premisleke v obliki takih ali drugačnih konferenc se izteka, prihaja čas konkretnih dejanj. Obdobje korona virusa je pokazalo, kakšen vpliv na okolje in naravo ima pretirana industrializacija, antropocentrična samoljubnost in egoizem ter brezkrajno izkoriščanje naravnih potencialov. Že samo primer izboljšanja kvalitete zraka nad področji z najbolj onesnaženim zrakom na svetu v času zastoja polnega obratovanja gospodarstva ter vseh oblik prometa (severna Italija, področje mesta Madrida, Indija in južna Kitajska – so analogija z epicentri koronavirusa naključni?), nam daje vedenje, da bodo potrebne korenite spremembe v globalizacijskem neoliberalističnem konceptu ekonomije in družbe.

Slovenija je del globalnega sveta in podvržena vsem vplivom sodobnega sveta. Čas t.i. korona krize je čas premisleka vsakega posameznika o svojih navadah, dejanjih in ciljih kot individuuma in dela družbe. Tudi država bi v tem času potrebovala in morala opraviti razmislek kako naprej, tudi kar se tiče našega okolja in narave, ki nas obdaja. Kajti samo država, ki se bo zavedala in znala načrtovati svojo trajnostno razvojno pot v skladu z naravnimi danostmi in okoljskimi značilnostmi, bo lahko uspešna država, ki učinkovito izvaja vse svoje funkcije.

In takšno načrtovanje se prav gotovo ne izraža v obliki predlagane spremembe ene izmed zelo pomembnih segmentov okoljske zakonodaje, ki ga je te dni v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za okolje in prostor. Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, namreč prinaša spremembe, ki temeljito posegajo v standarde varstva okolje in narave v Sloveniji. Glavna sprememba se nanaša namreč na višanje pragov in nižanje okoljskih standardov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Tak primer je npr. umeščanje veternih elektrarn z najmanj 3 napravami nad 20 m višine oz. 1 napravo z najmanj 1 MW moči v okolje. Po trenutno veljavni uredbi je bilo potrebno izvesti predhodni postopek presoje vplivov na okolje, po predlagani spremembi uredbe to ni več potrebno. Kakšni so vplivi veternih elektrarn na okolje, predvsem na okoliško prebivalstvo, ki živi v neposredni bližini, je bilo že večkrat poudarjeno.

Kako razumeti tako spremembo uredbe? Glavni argument za spremembo uredbe Ministrstvo za okolje in prostor vidi v administrativni razbremenitvi nosilcev posegov v okolje (investitorjev) ter razbremenitev upravnega organa (ARSO), pristojnega za izvedbo predhodnih postopkov, ki se na tem področju sooča z veliki zaostanki, in sicer kumulativno kar za 50 % pripada novih zadev. To pomeni, da polovica vseh načrtovanih posegov v okolje, ki so potrebovali eno izmed oblik zakonsko predpisanih postopkov presoje posegov v okolje, po novem ne bodo potrebovali več kontorle pristojnega državnega organa o morebitnih vplivih na okolje pred začetkom posega v okolje. S tem se zvišuje možnost negativnih vplivov na okolje ter se znižujejo standardi varstva okolja in narave. Prepričani smo, da bo ena izmed posledic take normativne ureditve tudi nezadovoljstvo ljudi, ki jih bodo spremembe neposredno prizadele v obliki okoljskih problemov, ki vplivajo na njihovo zdravje in kvaliteto bivanja, kar se bo izražalo skozi povečano število prijav na različne inšpekcijske službe. Le te so že dosedaj prekomerno zasute z delom, kadrovsko in finančno podhranjene, kar se izraža tudi v izvajanju njihovih postopkov.

V AAG, ki s svojimi strokovnimi službami že več kot dvajset let opozarjamo na sporne prakse poseganja v okolje, na katere nas opozarjajo bodisi posamezniki ali civilne iniciative, ki sami ne zmorejo zavarovati svojih pravic do zdravega okolja. Namesto, da bi država tudi v luči okoljske in zdravstvene krize sprejemala korake in ukrepe, ki bi omogočali trajnostno naravnano upravljanje z okoljem in naravnimi viri, sprejema zakonodajo, ki take standarde niža. To je nesprejemljivo, zato na to opozarjamo tako širšo javnost kot tudi ministrstvo za okolje in prostor v obliki pripomb na predlagano spremembo uredbe.

28.04.2020 smo na MOP RS iz Alpe Adria Green (AAG) poslali na Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje naslednje pripombe in predloge:

1. Osnova za spremembe je Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17, v nadaljevanju Uredba PVO), ki določa posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.

2. Uredba PVO pa je osnovana na in je v skladu (kot je v 1.členu navedeno) z Direktivo 2014/52/EU, ki je spremenila Direktivo 2011/92/EU. Direktiva iz 2014 ima namen še okrepiti kakovost postopka presoje vplivov na okolje (3) in zagotoviti izboljšanje varstva okolja (6). Hkrati daje možnost državam, da lahko določijo strožje zaščitne ukrepe (1). Nikakor pa ni sprejemljivo, še posebej za majhno in pestro Slovenijo, da bi varstvo okolja slabšali, kot sta to storila te dni ministrstvo za okolje in prostor in vlada. Nasprotno, obe direktivi usmerjata države k visoki ravni varstva okolja in človeškega zdravja (1).

3. Med drugim obe direktivi pomembno usmerjata k obravnavanju vidnih učinkov projektov v presojah vpliva na okolje, in sicer sprememb izgleda ali podobe grajene ali naravne krajine in urbanih območij, kar se v Sloveniji redno zanemarja. Obenem usmerjata k varovanju kmetijske zemlje, kar se v Sloveniji tudi zanemarja (npr. 3.razvojna os). To poudarjamo, ker so usmeritve direktiv v javnem interesu, in tega zagovarja AAG, medtem, ko nasprotna ravnanja in odločitve ARSO, vlade in ministrstev ali celo državnega zbora in državnega sveta niso v javnem interesu.

4. Ugotavljamo, da je glavni namen sprememb zmanjšati število vlog in ne izboljšati ravni varstva okolja in zdravja ljudi kot v to usmerjata direktivi. Ker gre večinoma za nepovratne posege v okolje ali pa uvajanje zdravju škodljivih tehnologij, je to povsem nesprejemljivo, da traja lahko poslabšanje stanja okolja desetletja.

AAG predlaga več ukrepov izhajajoč iz analiz ARSO:

5. ARSO sedaj po besedah vodje oddelka za PVO in PP dobi cca 20 % vlog, ki jih pripravijo strokovnjaki s področja okolja in 80 % vlog, ki jih pripravijo nestrokovnjaki. Vlogo za PP postopek trenutno lahko pripravi vsak, tudi npr. slaščičar ali frizerka. Sodelavci na ARSO se morajo torej 80 % časa ukvarjati v vlogami, ki niso dovolj strokovne, pošiljajo pozive za dopolnitev, ki pa jih nestrokovnjaki ne razumejo vedno ter tako ARSO po nepotrebnem izgublja svoj dragoceni čas. Vloge za PP naj torej izdelujejo le osebe, ki lahko izdelajo poročilo o vplivih na okolje za potrebe presoje vplivov na okolje, saj gre za postopke za enak namen.

6. ARSO trenutno reši cca. 30 do 40 vlog na mesec in približno toliko jih na mesec tudi dobi novih. Kar pomeni, da bi bile lahko vse vloge, če jih nič ne zmanjšamo, rešene v dveh do 3 mesecih. Če pa vlada sprejme predlagane ukrepe AAG, bo vlog verjetno cca. 30 % manj in bodo postopki na ARSO končani v zakonskih rokih, kar je cilj nas vseh. Vendar pa je treba ARSO rešiti vseh starih vlog, ki so se pri njih nabrali v času, ko se je uvedlo PP postopke, na ARSO pa niso bili zagotovljeni novi zaposleni. Ta del naj se reši tako, da se razpiše javni razpis in odda te vloge ven strokovnjakom, ki bodo ARSO pomagali rešiti to staro breme. Treba je tudi povedati, da ARSO nima strokovnjakov za vse posege, še manj za vse tehnologije. In jih nikoli ne bo mogel imeti. Zato je za kvaliteto, v katero nas usmerjata direktivi potrebno poiskati zunanje strokovnjake. Tako ukrepa tudi sodišče.

7. Posamezni posegi ne zahtevajo niti PP postopka in niti PVO postopka, zahtevajo pa okoljevarstveno dovoljenje (npr. Seveso po 86. členu ZVO ali drugi OVD po 82. členu ZVO). Ker nimamo nobene varovalke v postopkih gradnje, se zgodi, da posegi, ki rabijo OVD, tega ne pridobijo in potem inšpektorji ugotavljajo post festum, da rabijo OVD. Ko se pridobiva OVD za take posege za nazaj, je marsikaj izdelano narobe in je treba poseg, ki ima vsa dovoljenja spreminjati zaradi zahtev OVD, ker pri načrtovanju posega zahteve okoljske zakonodaje niso bile upoštevane. Zato se za vse posege, za katere je potrebno GD, izdela strokovna ocena, kjer se je treba opredeliti do zahtev okoljske zakonodaje. Že sedaj ZVO-1 zahteva izdelavo strokovne ocene obremenitve okolja, pa se ne izdelujejo. Glede na dopolnitev Uredbe PVO bi tudi to zagato lahko zelo dobro rešili (glej dopolnitev uredbe v priponki v 6. členu). Tako ureditev je imel ZVO iz leta 1996 in vse stvari so super tekle. Potem pa se je ZVO spreminjal, to se je izpustilo in sedaj imamo vso odgovornost na UE, ki pa niso strokovnjaki s področja varstva okolja.

8. Zakaj lahko človek neglede na to, v katerem delu sveta je, pričakuje v Mcdonaldsu da dobi hamburger in krompirček, ki ga je navajen in je enake kvalitete povsod po svetu.  Ker imajo povsod po svetu vse franžize Mcdonaldsa Navodila za delo in so zaposleni ustrezno usposobljeni. Delo na ARSO bi hitreje in boljše potekalo, če bi tudi na ARSO prevzeli Mcdonaldsovo filozofijo navodil za delo in izobraževanja za delo.

9. Pri PP postopku pa opozarjamo še na zlorabe tega postopka, ki jim botruje tudi ARSO. Tudi zato je pripad vlog v PP postopek velik, ker investitorji špekulirajo, gre pa tudi za koruptivno tveganje, da bodo prišli skoz brez PVO. Iz nekaterih odločb ARSO v PP, kjer je bil investitor oproščen PVO, smo ugotovili velika okoljska tveganja, ki pa jih je ARSO ignoriral. Zato zahtevamo vključitev v postopek PP, ker je po Aarhuški konvenciji najbolj racionalno, da se javnost vključi v čim zgodnejšem obdobju postopka. Racionalnost pa je tudi naš cilj. Seveda ne na račun slabšanja stanja okolja in zdravja ljudi. Zato smo tudi opozorili, da se je treba držati usmeritev direktiv in nekatere izpostavili.

10. Zgrešen je PP postopek tudi v tem, da se ”verjame” investitorju ali pa nekaterim inštitucijam, ki imajo tudi prisotno koruptivno tveganje (na primer ljubljanski kanal C0 in vodna soglasja, ki jih kanal ne bi smel dobiti!), ob tem, da se na ARSO vsi ne spoznajo na vse in bi morali konzultirati zunanje strokovnjake. Investitor se lahko zlaže zato, da bi se izognil na primer pragovom, noben na ARSO ga pa ne kontrolira oziroma ga večkrat tudi ni usposobljen kontrolirati. Prav tu mora nastopiti javni interes, s kritičnim in strokovnim pristopom, da se špekulacije že v zgodnji fazi preprečijo. Javni interes za varovanje okolja in zdravja ljudi je nad drugimi, še posebej zasebnimi interesi, česar se mora vsaka vlada, kjer se vsakič zberejo ljudje brez okoljskih referenc, zavedati.

11. ARSO je treba razbremeniti starih vlog za PP postopke, kar smo že predlagali kako, in vlog za PP postopke, za katere se v naprej ve, da jih bo ARSO zavrgel, vendar ker Upravne enote ne morejo poznati vse okoljske zakonodaje, DGD pa ne vsebuje nobenega dokazila s področja varstva okolja, se investitorje po nepotrebnem napotuje na PP postopke in dodatno obremenjuje ARSO!

12. V Uredbi je treba popraviti samo nekatere pragove, ki so se izkazali, da so prenizki. Nekatere pragove iz Priloge 1 Uredbe pa je treba znižati, ker so nerazumno visoki.

13. Pri točki G.II.1.1. se je kot prenizek prag izkazal prag za gradbišče 0,5 ha za PP in 1 ha za PVO. Ta prag je treba povečati na 1ha za PP in na 2 ha za PVO. Izpustiti prag za gradbišče pa je nestrokovno, ker npr. Center za popravilo kamionov potrebuje stavbo z majhno BTP, potrebuje pa veliko zunanjih urejenih površin, ki se glede PP postopka pokrivajo z velikostjo gradbišča. Če bomo velikost gradbišča izpustili, bo npr. PP postopek potreben za banko, ki ima veliko stavbo in skoraj nič zunanjih površin, za Center za popravilo kamionov pa ne, ker ima majhno stavbo, pa veliko zunanjih površin, ki s svojim hrupom vplivajo na sosednje objekte z varovanimi objekti.

14. PP postopek je v skladu s PVO uredbo potreben za bencinski servis, to je poseg z oznako F.8. Običajni bencinski servis ima podzemne rezervoarje za bencin in dizelsko gorivo ter kurilno olje zmogljivosti od 100 do 200 m3 , oziroma 100 do 200 t grobo zaokroženo. Pri skladiščih nafte in petrokemičnih izdelkov pa je PP postopek obvezen šele pri preseganju skladiščne zmogljivosti 50.000 t (npr. 62.500 m3) – poseg z oznako D.I.5.1. Kje je tu logika?

15. Opozarjamo na nesprejemljive kriterije pri nekaterih obnovljivih virih, ki znatno degradirajo naravo, okolje in ogrožajo zdravje ljudi. Konkretno gre za vetrne elektrarne, kjer je očitno raven znanja vseh na ministrstvih kot na ARSO praktično nikakršna. Če bi imeli kaj znanja, bi že iz dogajanja v svetu lahko razbrali, da so vetrne elektrarne uničujoče za Slovenijo in povsem nepotrebne. Namreč, četudi ne oddajajo CO2, pa ga nikjer ne zmanjšujejo. Pa tudi elektrika je precej dražja od hidroelektrarn (dravske pod 30 evrov na MWh) in samo motijo omrežje ter ga dražijo. Poslali vam bomo posebno gradivo o škodljivosti vetrnih elektrarn. Za zdaj pa zahtevamo (sicer bo škoda ogromna!), da se v Prilogi 1, DIII. 1 napiše: Vetrne elektrarne z najmanj 1 turbino moči nad 0,75 MW, da je potreben PVO. Namreč, že ena vetrna elektrarna je dovolj, za uničevanje spanca in zdravja ljudi, kar je dokazano po vsem svetu in tudi pri nas pri Dolenji vasi in Razdrtem. Obenem ni nobenih predpisov o najmanjši razdalji do bivališč, šol, vrtcev in drugih delovnih prostorov. Niti ni predpisov o meritvah hrupa vetrnih elektrarn v celotnem spektru, torej tudi uničujočega infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa. Gre pa še za velike poseke gozdov na višinah, kar je v nasprotju z varovanjem gozdov kot ponorom CO2 in drugimi funkcijami. Ker gre za velike denarje, ena vetrna elektrarna nazivne (redko dosežene) moči 3 MW stane 3,5 milijona evrov, možne so provizije in s tem v zvezi velika koruptivna tveganja. Zato je pripad ”investitorjev” (skoraj brez denarja in brez ali malo zaposlenih zasebnikov) velik. Kriva je napačna politika podpor. Energetika je namreč vsa dobičkonosna brez podpor. Pokriva se preko izstavljanja računov, ki se redno plačujejo, kar je idealno in ni tveganja.

16. D.III.3 iz Uredbe PVO naj ostane, saj so samostoječe sončne elektrarne okolju – zemljiščem škodljive. Naj bodo v urbanih sredinah, ne pa vsepovsod.

17. D.III.2.1 naj gre pod PVO, saj so vse male hidroelektrarne okolju in naravi več ali manj škodljive. To niso mlini, kot so bili včasih, kar je eden od izgovorov. Najbolj drastična škoda je nastala na Krki z mHE Brežna, v Naturi 2000.

18. Pri fosilnih gorivih manjka plin iz vrtin, ki mora obvezno pod PVO.

19. Besedilo Uredbe je treba popraviti na tistih mestih, ki določa, da je treba izvesti predhodni postopek za vse posege, ki so že imeli PVO ali PP postopek, ker to ni razumno.

20. Vse posege v prostor ali tehnologije in postopke v obratih je treba presojati z vidika varstva okolja, da potem ni škode in tožb. Pa še inšpekcije bi imele manj dela. Vendar ARSO v tem ni dosleden, kar je narobe.

21. Opozorimo naj še na to, da pri PVO ali PP postopkih Uredba ne upošteva pragov kumulativno, kar je v nasprotju z EU direktivo. Zato nasprotujemo črtanju alinej (4) in (6) iz obstoječe Uredbe PVO v 2. členu in v 3. členu črtanju alineje (4).

22. Predlagamo spremembe v 3. člen, 3. odstavku: Za spremembo posega v okolje iz prejšnjega odstavka ne štejejo, po alinejah: Mi je čudno, da spremeniš vrsto nevarnega odpadka zaradi česar je lahko potrebna čisto drugačna obdelava in to ni sprememba?

– spremembe, s katerimi se v obstoječih napravah posodablja tehnologija z namenom večje procesne varnosti, zanesljivosti ali učinkovitosti, dodati: in hkrati zmanjša vpliv na okolje

– spremembe, pri katerih gre v obstoječih napravah za nadomeščanje obstoječih tehnoloških enot, proizvodnih linij ali postrojenj z novimi, zmogljivost pa se ne povečuje, dodati: in se vplivi na okolje se ne povečajo

– spremembe, pri katerih se v obstoječih napravah zmanjšuje obseg tehnoloških enot ali proizvodnih linij, dejavnost pa se ne spreminja, dodati: niti se vplivi na okolje ne povečajo

– če gre pri isti vrsti obdelave odpadkov za spremembo vrste nevarnih odpadkov oziroma spremembo vrste nenevarnih odpadkov, pri čemer se skupna količina nevarnih odpadkov oziroma skupna količina nenevarnih odpadkov ne povečuje.«

Predlog: zgornji odstavek se črta, ker ni pomembna samo količina, ampak tudi vrsta odpadka, še posebej iz kemijskega in požarnega vidika. Nesreč in požarov je zaradi tega bilo že več.

Povezava: UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O POSEGIH V OKOLJE, ZA KATERE JE TREBA IZVESTI PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Čez okolje do investicij


Andreja Kutin Lednik

Andreja Kutin Lednik – VEČER

Čez okolje do investicij

Jernej Vrtovec in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak na obisku v HE Brežice TWITTER MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO

Več kot 40 nevladnih organizacij skupaj s podnebnim odborom opozarja vlado: Javnosti jemljete pravice! Minister: Želimo omogočiti investicije.

“Vlada je z novelo antikoronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo,” opozarjajo slovenske nevladne organizacije v ostrem odzivu na predlog interventnega zakona, ki naj bi sicer urejal posledice ukrepov omejevanja epidemije covida-19, a naslavlja tudi prostorsko zakonodajo in omejuje sodelovanje javnosti v postopkih umeščanja gradbenih projektov v prostor. Interventni zakon namreč v 42. členu nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja, določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. Tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki združuje eminentna imena na področju podnebne politike, je vlado in državni zbor pozval, naj ob sprejetju novele prvega protikoronskega zakona zagotovita možnost sodelovanja javnosti v postopkih odločanja. Skrb pa vzbuja tudi prevlada ene javne koristi nad drugo.

Prvi zagon – hidroelektrarna Mokrice

Minister za okolje Andrej Vizjak argumentira drastično višanje kriterijev sodelovanja javnosti v upravnih postopkih s pospeševanjem gradbenih investicij in preprečevanjem izkoriščanja udeležbe v teh postopkih. Vizjak namreč meni, da številne nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. “Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem,” je dejal in kot primer izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr in primer tretje razvojne osi.

Za društva se po novem predlogu zahteva 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov.
Zavodi morajo imeti tri zaposlene za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij.
Ustanove, ki želijo sodelovati v upravnih postopkih, morajo imeti ves čas najmanj 10.000 evrov premoženja.

Včeraj je minister že obiskal savske hidroelektrarne, kjer investicija HE Mokrice stoji zaradi naravovarstvene presoje, in dejal, da gradbeno dovoljenje pričakuje še letos. A v društvu za preučevanje rib Slovenije menijo drugače: “Napoved ministra Vizjaka je zelo optimistična. V primeru HE Mokrice bo potreben postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Ob upoštevanju evropske zakonodaje in strokovnih dejstev obstaja velik dvom o uspešnosti izpeljave postopka. Hkrati jim velike težave predstavlja vzpostavljanje in nedelovanje omilitvenih in izravnalnih ukrepov na HE Brežice.” Spomnimo, Andrej Vizjak je bil v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi zadolžen za razvoj in investicije, kjer je vodil projekt HE Mokrice.

Izločene tudi organizacije s tradicijo

Navkljub posebnim razmeram, ki jih predstavlja epidemija covida-19, morajo tudi vsa interventna zakonodaja in vsi ukrepi v Sloveniji nedvoumno in jasno slediti temeljim načelom pravne države, zakonitosti in poštenosti, sorazmernosti in nediskriminacije, poudarjajo člani odbora za podnebno politiko. Z novelo bodo namreč iz postopkov izločene domala vse organizacije, tudi tiste z dolgoletno tradicijo in številnimi projekti v dobro varovanja narave in okolje. “Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj, saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati,” pišejo v skupnem pismu organizacije, ki se borijo za čistejše okolje in bolj smotrno rabo prostora. Če je doslej organizacija po zapletenem postopku pridobila status, da deluje v javno dobro na področju varovanja okolja, sedaj to ni več dovolj. V praksi to pomeni, da pogojev ne izpolnjuje praktično nobena organizacija. Tako denimo v slovenskem Greenpeaceu: “Minister za okolje Andrej Vizjak se izgovarja, da okoljevarstvene organizacije izkoriščajo status delovanja v javnem interesu, da namerno onemogočajo gradbene projekte. Greenpeace je organizacija z več kot 40-letno zgodovino boja za okoljsko pravičnost v svetu, v Sloveniji smo aktivni več kot deset let, prepoznan je naš status delovanja v javnem interesu, a ne ustrezamo novim pogojem.” Novela zakona je bila objavljena prav na dan, ko se je Slovenija pohvalila, da se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji covida-19.

“Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju,” pravijo nevladniki.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

PREJELI SMO: Pismo Civilne Iniciative SOS Obala Piranski občini


solnica nad Piranom

solnica nad Piranom (foto CI)

SPRS in OPN občine Piran, Portorož 19.04 2020

Piranska občina ima potenciale za gospodarski, socialno – družbeni in okoljski razvoj ter posledično delovna mesta in blagostanje za mlade občane.

Brez stavbarske in tehnične dediščine Benečanov in Avstrijcev iz preteklosti in kasnejše vloge slovenskega arhitekta Mihevca in sposobnih lastnikov oz. (direktorjev), NI razvoja kulturnega turizma v Piranu.

Za razliko od neplodnih diskusij domoznanskih večerov v Piranu pred nekaj letih, ste tokrat navedli odlično iztočnico za našo identiteto in razvoj Pirana. Spomnili ste nas na odprtje spomenika G. Tartiniju v letu 1896, ko je vlagatelj in gradbeno podjetje iz Gradca že začelo z pripravami za gradnjo velikega sodobnega hotela v Portorožu. Postavljali so se temelji Term in segmenta SPA in zdravstvenega turizma. Pristanišče rož, Port of Rosesl – Rosenhafen, Portorose se je po že nekaj letih razvilo v eno od naj prepoznavnih in prestižnih recetivnih destinacij Evrope.

V polnem zagonu je bil gospodarski in kulturni razcvet skupnosti v mestu pa tudi prebivalstva na podeželju, ki je s pridelki oskrbovalo Trst. Takrat sodobne tovarne in objekti na Fornačah, pristanišča in kasneje ladjedelnica, trolejbus do železniške postaje Parenzana v Luciji, gledališča itd., so omogočali delovna mesta , gospodarski in socialno družbeni ter okoljski razvoj na teritoriju nekdanje pokrajine »Kustenland » in občin K&K monarhije .

Meščane, danes večino »uvožene« Pirančane, sprašujete KAJ PA danes, ko NI tovrstnega prazničnega trenutka ??? Del politikov in biroktratskega aparata se do sedaj NI izkazal, pohlep škodi trajnostnemu turizmu, zato je odgovor jasen.

Odgovor je pogled v prihodnost na podlagi uspešne preteklosti, ki pomeni izziv in smerokaz identitete za teritorij Istre & Kras in aktiviranje dovolj SPOSOBNIH, uspešnih mladih prebivalcih ob pomoči implementacij nas že izkušenih z strokovnimi znanji in sposobnostjo implementacij v praksi ter poznavanjem zahtevah turistov iz EU, ki predstavljajo 70 % turističnih prihodkov v Občini,

Naša destinacija je stičišče kohezijskih ciljev EU, multi-kulty prostora in regijskega sodelovanja slovanske, latinske in germanske kulturne dediščine.

Lp SOS Obala CI

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

EKO-PATRULJA AAG V ZALOGU RAZKRILA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV PEPELA IN ŽLIDRE


Od petka, 17. 4. 2020 smo prejeli v naši Mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green več pritožb naših članov in krajanov Zaloga pri Ljubljani o dovažanju nevarnih odpadkov pepela in žlindre na območje kraja, kjer živi 6.800 prebivalcev v neposredni bližini. Na podlagi teh sporočil smo se odločili da izvedemo na tem področju EKO-Patruljo AAG.

deponija zlindre

20. 04 smo pridobili podatek, da ima Javno podjetje Energetika Ljubljana z družbo ML Surovine d. o. o., Agrokombinatska cesta 61a, 1129 Ljubljana, ki jo zastopata Alkhatib Said Aljoša, direktor in Urbanc Rok, prokurist, sklenjen okvirni sporazum za prevzem 4.000 ton odpadka s št. 10 01 01: pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu, ki ni naveden v 10 01 04).

Podjetje ML Surovine d. o. o. je po Standardni klasifikaciji registrirana za dejavnost 38.110 (Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov) in vpisana v vpisana v Poslovni register Slovenije od 29. 8. 2016.

Okvirni sporazum sta družbi sklenili na podlagi javnega razpisa (št.: JN008690/2019-W01) dne 9. 3. 2020. V skladu s tem sporazumom je družba ML Surovine, Ljubljana do danes prevzela 1.300 ton pepela in ga odvaža na parcelo št. 55/8, katastrska občina 1770 Kašelj, ki je v lasti Congruus Trgovina in storitve d. o. o., Agrokombinatska cesta 61 a, 1129 Ljubljana, ki jo zastopa Zankel Hubert, direktor in je registrirana za opravljanje 82.990 (D.n.spremljajoče dej.za poslovanje). Na istem naslovu deluje tudi podjetje PRO-BAT d. o. o., Agrokombinatska cesta 61 a, 1129 Ljubljana, ki jo zastopajo Kržič Tomaž, direktor, Šinkovec Bojan, direktor in Tomšič Maja, prokuristka in so registrirani za 46.190 (Nespec.posr.pri prod.raznovrstnih izd.).

V sklopu javnega razpisa so bile podane zahteve za prevzem, ki so navedene v Uredbi odpadkih (ULRS št. 37/2015, 69/2915). Če podamo ključne: Prevzem lahko izvajajo samo ponudniki, ki imajo v skladu z navedeno Uredbo veljavno potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in/ali dovoljenje za obdelavo/predelavo odpadkov ter veljavno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov. Ponudnik mora navesti tudi nadaljnje ravnanje z odpadkom, ki mora biti skladno z zakonskimi zahtevami.

Pri izboru Javno podjetje Energetika Ljubljana kot naročnik je (naj bi!) za vsako od prispelih ponudb preveri izpolnjevanje navedenih pogojev in popolnost oddanih ponudb. O ravnanju z odpadkom se skladno z Uredbo vodijo tudi zahtevani evidenčni listi.

Družba ML Surovine d.o.o. je vpisana v evidenco zbiralcev odpadkov pod številko 35469-21/2019-5 z dne 22.11.2019 (podatki so dostopni na ARSO).

Iz izdelane ocene odpadka, ki jo je Energetika Ljubljana dala v izdelavo pooblaščenemu za izvedbo tovrstnih ocen, je razvidno, da sta pepel in žlindra iz Energetike Ljubljana nenevarni odpadek.

Podjetje ML Surovine d. o. o., Ljubljana, ki na naslovu Agrokombinatska 61a skladišči elektro filtrski pepel iz Toplarne Ljubljana. Skladišči ga na odprtem prostoru, v popolnoma neposredni (oddaljenost le slab 1 centimeter; ograjo so že prebili) bližini podjetja Silgan d. o. o, Ljubljana, Agrokombinatska cesta 61, 1129 Ljubljana, ki izdeluje kovinsko embalažo (25.920 (Prz.lahke kovinske embalaže)) – konzerve za hrano, katero uživa prebivalstvo Slovenije in Evrope, kamor jo pač izvažajo.

V neposredni bližini je podjetje Jata Emona d. o. o., Ljubljana, ki se ukvarja z rejo kokoši nesnic, od katerih jajca zauživamo po celi Sloveniji. Oddaljenost od deponije je ca 100 metrov proti severu. Proti jugu, manj kot 300 metrov pa je klavnica Perutnine Ptuj, kjer te kokoši koljejo in so namenjene prehrani.

Vse od nedelje popoldne, 19. 4. 2020, veter prah raznaša daleč na okoli. Le slabih 100 metrov imajo iz naselja gosto poseljenih montažnih hiš svoje vrtičke preko 2.500 ljudi, v neposredni bližini so travniki in njive, kjer kmetje pridno obdelavajo kmetijske površine. Prah se je naselil praktično po vsem, po stanovanjskih objektih, cestah, avtomobilih, zelenjavi … Zanimivo pa je, da so včeraj, 21. 4. 2020, ko so začeli krajani slikati katastrofalno situacijo, začeli v podjetju ML Surovine d. o. o., Ljubljana z intenzivnim pokrivanjem deponije, odstranjevanjem materialov, ki so se usuli preko ograje na sosednjo parcelo.

Pregledali smo javno dostopne objave na portalu Erar. Javno podjetje Energetika Ljubljana je v letu 2020, torej letošnjem letu, Podjetju ML Surovine d. o. o., Ljubljana, plačala 193.175,40 €. Od tega januarja 25.182,21 €, februarja 74.908,87 €, marca 63.611,98 in v aprilu 29.472,34 €. S tem lahko zagotovo potrjujemo, da gre za odpadek iz Toplarne, točneje za elektrofilterski pepel.

Iz fotografij, katere je posnela EKO-Patrulja  Alpe Adria Green ( Foto-galerija- spodaj), je razvidno, da je na deponiji nekaj tisoč kubikov prahu. Na severni strani so že prebili ograjo travnika bivše klavnice. Ko bo začelo deževati, bo v potokih odnašalo pepel na vse strani in v odtoke in vodotoke. Že zdaj se vidijo odcedne vode, pa je suša. Deponija je poponoma odprta. V torek, 21. 4. 2020 so začeli delavci to deponijo pokrivati s PVC folijo, a jo je veter takoj odnese.

Radi bi poudarili tudi to, da se Zalog nahaja na vodovarstvenem območju, ki leži na nadmorski višini 274 metrov. Reka Sava pa leži na nadmorski višini 264 metrov. Podtalnica v Zalogu se nahaja pod zemljo nekako od 4 do 8 metrov, kar pomeni, da je že onesnažena. Črpališče vode za prebivalstvo pa je v vodarni Hrastje, ki je oddaljena od Zaloga slaba 2 kilometra.

Ker gre za območje, ki se nahaja med reko Ljubljanico in Savo, kjer živijo številne živali (ptice, divjad, lisica, šakal itd.) in se jim je njihov naravni prostor z umestitvijo Centralne čistilne naprave Ljubljana bistveno zmanjšal, opažamo, da so živali postale nemirne in se vedno bolj približujejo gosto poseljenim naseljem Zalog in Zadobrova.

Po dostopnih in v medijih znanih podatkih gre za podjetje ML Surovine d. o. o., Ljubljana, ki je odvažala pepel in žlindro na območje Moravške doline, pa jim je bilo to preprečeno; prav tako odvoz v Zasavje. Danes pa je to realnost že tako onesnaženega Zaloga in njenih prebivalcev. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da gre spet za eno ekološko katastrofo. Več kot očitno je, da je ARSO izdal okoljevarstveno dovoljenje, ne da bi se zavedal zakaj ga izdaja, komu ga izdaja in kaj bo ta z ne/nevarnimi odpadki počel ter kje bo to počel. Prav tako je nedopustno ravnanje Javnega podjetja Energetika Ljubljana, ki je podpisala s podjetjem takšno pogodbo. JP Energetiko Ljubljana je ustanovila Mestna občina Ljubljana, ki razpolaga z vsemi podatki glede prostorskih načrtov. Za to območje velja OPN SD 42/18-2120 in gre za gospodarsko območje, kjer niso predvidena skladiščenja nevarnih oziroma nenevarnih odpadkov, najmanj pa pepela iz Toplarne Ljubljana in žlindre.

Ostro nasprotujemo temu početju in od vseh institucij (21 institucijam smo 22.04.2020 posredovali pritožbo) zahtevamo, da nemudoma prepovedo vsakodnevno vožnjo težkih, oranžnih kiper kamionov, z rolo cerado, ki med 5. in 10. uro vozijo na odprto travniško parcelo pepel in žlindro. Prostor je poponoma neprimeren za skladiščenje pepela in žlindre ter smo zahtevali preklic okoljevarstvenega dovoljenja in odstranitev že več kubikov navoženega pepela in žlindre iz tega območja.

Fotogalerija:

zlindra 21.4.2020 1zlindra 21.4.2020 2zlindra 21.4.2020 3zlindra 21.4.2020 4DSCN0468DSCN0469DSCN0471DSCN0472DSCN0473DSCN0474DSCN0476DSCN0477DSCN0478DSCN0480

Foto: AAG 21 – 22. 04.2020

Povezava:

PREJELI SMO: PISMO ŽUPANJI TRBOVELJ

Odlagališče
RADIO ŠTUDENT
23. 4. 2020 – 17.00
O spregledani noveli Zakona o varstvu okolja
 / 4. 3. 2016

Nevladna organizacija Alpe Adria Green oziroma AAG opozarja, da je podjetje ML Surovine d.o.o. v Zalogu pri Ljubljani začelo odvažati elektrofiltrski pepel in žlindro. Odlagališče so sprva opazili lokalni prebivalci, ki so organizacijo pozvali k preiskavi. Po nekaj dneh je namreč veter začel pepel raznašati po okolici, kjer živi slabih sedem tisoč prebivalcev, in prekril okoliške strehe hiš in vrtičke. AAG je ugotovila, da ima podjetje ML Surovine sklenjeno pogodbo o odvažanju odpadkov z javnim podjetjem Energetika Ljubljana, torej gre za odvoz elektrofiltrskega pepela in žlindre iz Toplarne Ljubljana. Ugotovitve predstavi Vojko Bernard, predsednik Alpe Adria Green Slovenija.Izjava

Elektrofiltrski pepel po oceni Energetike Ljubljana velja za nenevarnega in je kot tak tudi registriran. A s to oceno se tako medicinska stroka kot tudi številni okoljevarstveniki ne strinjajo. Pepel ima namreč lahko visoko vsebnost arzena in drugih težkih kovin. Razloži Nasta Doberlet Bučalič iz Civilne iniciative Trbovlje.

Izjava

Okoljevarstveni spor med Zasavci in podjetjem Lafarge Cement
 / 5. 9. 2018

AAG je opozorila, da v neposredni bližini odlagališča deluje podjetje Silgan d.o.o., ki proizvaja kovinsko embalažo za hrano, sto metrov severno od deponije se podjetje Jata Emona d.o.o. ukvarja z rejo kokoši nesnic, v oddaljenosti tristo metrov pa se nahaja klavnica Perutnine Ptuj. Dalje se v bližini nahajajo številni vrtički, travniki in njive. Problematično je tudi dejstvo, da se Zalog nahaja na vodovarstvenem območju. AAG namreč opozarja na nevarnost, da bi v primeru dežja pepel začel pronicati v podtalnico.

Po Bernardovem mnenju vzpostavitvi novega odlagališča v Zalogu verjetno botruje dejstvo, da se je moralo zapreti prejšnje odlagališče v Trbovljah v Zasavju in pred tem v Moravčah. Zaprtje sta dosegla v Trbovljah pritisk civilne iniciative in lokalnega prebivalstva, v Moravčah pa glasno nasprotovanje župana. Kako je potekal boj za zaprtje odlagališča v Trbovljah, predstavi Doberlet Bučalič. Trbovlje ima že brez elektrofiltrskega pepela Toplarne Ljubljana skladišče pepela, nastalega v termoelektrarni Trbovlje.

Izjava

O razrešitvi tožbe zasavskih kmetov proti 4 podjetjem z Urošem Macerlom iz Ekokroga
 / 26. 10. 2016

Novo odlagališče elektrofiltrskega pepela v Trbovljah je med drugim služilo za odlaganje pepela iz prestolnice. Tako kot v aktualnem primeru Zaloga so odlagališče prvi opazili lokalni prebivalci, pove Doberlet Bučalič. Podobno kot v Trbovljah so tudi tokrat najprej postali pozorni na tovornjake, ki so med peto in deseto uro zjutraj na odlagališče prinašali neznani material.Izjava

Odlaganje elektrofiltrskega pepela je potekalo brez kakršnih koli zaščitnih ukrepov – še ena podobnost z aktualno situacijo v Zalogu, kjer je odlagališče odkrito in pepel ob vetrovnih dneh raznaša daleč naokoli.

Izjava

O napadih na geološko stroko in nevarnih odpadkih v Moravčah
 / 14. 1. 2019

Z enako problematiko so se predtem soočali prebivalci Moravč. V boju Civilne iniciative Trbovlje so pomagale tudi izkušnje nasprotnikov odlagališča v Moravčah, s katerimi so sodelovali. Tam se je boju pridružil tudi župan, razloži Doberlet Bučarič.Izjava

Doberlet Bučalič podporo in izkušnje Civilne iniciative Trbovlje ponuja tudi prebivalcem Zaloga v boju proti odlagališču. Alpe Adria Green, ki je odlagališče raziskala, je zahtevo za njegov umik že poslala številnim organizacijam, pove Bernard:

Izjava

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Tema 50. dneva Zemlje so podnebni ukrepi


zemlja-za-otroke_thumb

22. april se kot dan Zemlje na svetovni ravni letos praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.

Dan Zemlje v vašem življenju, pomeni razmislek o tem kako človek uničuje modri planet, le z skupnimi bomo lažje očuvali modri planet za naše potomce.
Naš planet se sooča z izzivi, večje kot kdajkoli prej. Naša pragozdovi, ki so posekani in naši oceani se zaradi nepremišljenosti se onesnažujejo in segrevajo z osupljivo hitrostjo.Ribolov, onesnaženje s strupenimi snovmi, umazani premog, nevarne jedrske energije in gensko inženiring rastlin so ogrozila kakovost, trajnost in celo življenje na našem planetu. Katastrofalne podnebne spremembe so posledica neekoloških investicij, ki jih posamezniki in družbe, financirajo za povečanje njihovih dobičkov in hkrati povečujejo spremembe in blokirajo, potrebno zmanjševanje emisij ogljika.
V preteklih letih smo imeli pozitiven vpliv v svetu, ker so prepričljivi politiki in industrija trudili, da spremenili veliko škodljivih praks. Uspelo nam je zaščititi velike komplekse zemljišč, z spremembami na okoljski zakonodaji in včasih so dobili celo navdih poslovneži in vlade mnogih držav, da bi s pomočjo znanosti, ohranili planet pred propadom tudi na račun manjših dobičkov.
Toda če menite, da moč ALPE ADRIA GREEN v naši organizaciji, naših pozitivnih kampanjah – se motite. Moč je v posameznikih, ki sestavljajo to organizacijo.
Zemlja potrebuje več ljudi, kot ste vi, ki bodo skrbeli o okoljskih vprašanjih, več ljudi, ki bodo uporabljali svoje glave, da ga branijo – naravo in okolje in da bodo pozitivno vplivali na politike, da bodo sprejeli ukrepe za varstvo tega našega modrega  planeta – Zemlje.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa





EKO PATRULJA AAG ODKRILA SREDI KRANJA ODLAGALIŠČE ODPADKOV


Eko Patrulja je ugotovila, da na dvorišču komunalnega podjetja Komunala Kranj raste kup odpadkov (fotogalerija – spodaj), ki se vsak dan veča. Verjetno gre za odpadno plastiko in embalažo. Trenutno je kup visok cca 6m in je viden med vožnjo po cesti Kranj – Brnik. Da Kranj nima svoje deponije je že dolgo poznano. Kup odpadkov ogroža požarno varnost okoliških prebivalcev, saj se nahaja sredi naselja. Poleg tega pomeni tudi sanitarno nevarnost zaradi ostankov hrane v odpadkih. Na podlagi videnega bomo zadevo predali inšpekcijskih službam, da ugotovitvijo morebitno nezakonitost odlaganja odpadkov na tej lokaciji.

odpadki kranj16

AAG bo v okviru svojih možnosti ukrepal vendar bo zaradi trenutne situacije v državi in hitrosti reševanja podobnih zadev na inšpekcijskih službah, ta kup odpadkov tam še kar  nekaj časa.

Slovenija ima le sežigalnico v Celju, ki zadošča zgolj za lokalne potrebe in večino svojih odpadkov vozi na sežig v tujino. V AAG nam je to poznano, poznano pa nam je tudi, da obstaja neformalna raziskovalna skupina za uplinjanje organskih materialov, s katero že vrsto let sodeluje tudi AAG.

Skupina se ukvarja uplinjanjem odpadkov, pri tem pa pridobijo sintezni plin (proizvodnja elektrike) brez problematičnih izpustov: cca do 5 % ostankov (pepel) in kondenzna voda. Vse to je tudi že eksperimentirano dokazano in testirano o čemer obstaja relevantno poročilo. V konkretnem primeru je možno takoj pristopiti k izdelavi pisnega poročila, s katerim bi se opredelilo vse okoliščine procesa, da se odločevalci natančno seznanijo o celotnem tehnološkem postopku in časovnici izdelave demonstracijskega modela, s katerim se odpravijo vse razvojne težave pred redno proizvodnjo sistema uplinjanja.

Tehnologijo uplinjanja je na več državnih organih in ministrstvih že predstavil prof.dr.Peter Novak.

Nesporno je v Sloveniji skladiščenje tovrstnega odpada velik problem in je morda sedaj možnost, da odprete rabo sredstev Podnebnega sklada za financiranje predlaganega razvojnega projekta za Mestno občino Kranj v kolikor to ni mogoče pa v kateri drugi občini, saj je ta problem vseslovenski. Vsekakor uplinjanje odpadkov pomeni tudi zmanjševanje izpustov TGP.

Potrebno je takoj pristopiti k rešitvi »začasne deponije« v Kranju in vzporedno takoj pričeti delati na trajni rešitvi odpadkov doma.

FOTOGALERIJA:

odpadki kranj12odpadki kranj13

odpadki kranj14

odpadki kranj19odpadki kranj18

Vse fotografije: AAG

Gorenjski_glas_smeti kranj

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Ustavno Sodišče RS razveljavilo “Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”


medvedji safari

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Katarina Bervar Sternad, in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik mag. Iztok Rozman, na seji 9. aprila 2020

odločilo:

Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) se razveljavi.

Pobudnika izpodbijata Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju ZIOMVN), ki mu očitata neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 3. člena ter 23. in 25. členom Ustave. Navajata, da odvzem živali zavarovanih vrst iz narave urejata Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/14 in 31/18 – v nadaljevanju ZON) in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19 – v nadaljevanju Uredba), ki naj bi v 7.a členu določala tudi podlago za selektivni in omejeni odvzem osebkov vrst rjavega medveda (v nadaljevanju medved) in volka iz narave. Skladno s to določbo naj bi se odvzem medvedov in volkov iz narave izvajal sprva na podlagi pravilnikov, ki jih je vsako leto izdal minister, pristojen za okolje in prostor, po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Uredbe, sprejetih leta 2016, pa na podlagi odlokov Vlade. Skladno s stališčem, da je mogoče pravno varstvo zoper akte, izdane na podlagi 7.a člena Uredbe, uveljavljati le v upravnem sporu, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v sklepih št. U-l-217/14 z dne 17. 12. 2014 in št. U-I-20/17 z dne 9. 3. 2017, sta pobudnika vložila tožbe zoper tri take akte, ki jim je Upravno sodišče ugodilo, tako da je te akte odpravilo.[1] To sodišče naj bi s sodbo št. I U 2541/2018 z dne 10. 4. 2019, izdano v zvezi s tožbo organizacije Alpe Adria Green, odpravilo tudi Prilogo Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 (Uradni list RS, št. 74/18 – v nadaljevanju Odlok/18) in zadevo v tem delu vrnilo Vladi v nov postopek. Ker naj bi Vlada, namesto da bi sprejela nov odlok, ki bi v odpravljenem delu nadomestil Odlok/18, pripravila predlog izpodbijanega zakona in ga predložila Državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku, naj bi bilo s sprejetjem ZIOMVN kršeno načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Pobudnika navajata, da varstvo zavarovanih živalskih vrst in odvzem živali teh vrst iz narave urejata ZON in Uredba, ob vložitvi pobude pa naj bi to materijo glede odvzema medvedov iz narave urejal tudi neodpravljeni del Odloka/18. Ker naj bi ZIOMVN urejal isto materijo, ne da bi vzpostavil razmerje z že veljavno ureditvijo, pobudnika zatrjujeta, da pomeni tako vzporedno urejanje iste vsebine z različnimi pravnimi akti, sprejetimi na normativno hierarhično različnih ravneh, kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Zatrjujeta tudi, da so bile s sprejetjem izpodbijanega zakona z vsebino, o kateri se je že večkrat, tudi na podlagi njunih tožb, izreklo Upravno sodišče, “izničene” njune pravice iz 23. in 25. člena Ustave. Pobudnika navajata, da pri pripravi ZIOMVN niso bile upoštevane ustrezne strokovne podlage, ki jih določa 8. člen Uredbe, prav tako pa za njegovo sprejetje niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz 16. člena Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992 – v nadaljevanju Direktiva o habitatih). Zlasti naj ne bi bil izpolnjen pogoj, da za preprečitev škode, ki jo povzročajo volkovi, ni drugih zadovoljivih možnosti, saj naj bi bilo tako škodo mogoče učinkovito preprečiti že z odstrelom posameznih živali na podlagi dovoljenj iz 7. člena Uredbe. Pobudnika poudarjata nujnost ustavnosodne presoje izpodbijanega zakona, saj menita, da bi se sicer v prihodnosti lahko uveljavila praksa vsakoletne določitve odstrela živali zavarovanih vrst z interventnim zakonom, sprejetim brez ustreznih strokovnih podlag, ter opozarjata na možnost prenosa take prakse na druga družbena področja

CELOTNA ODLOČBA US  NA POVEZAVI:
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US32385

Odstrela 175 medvedov in 11 volkov ne bo

STA: 

 
 

Pobudo za oceno ustavnosti interventnega zakona sta vložila Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije julija lani. Sodišče se je strinjalo, da odvzem živali zavarovanih vrst iz narave urejata zakon o ohranjanju narave in uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, odvzem pa določi vlada z odlokom. Upravno sodišče je več odlokov razveljavilo, nato pa je DZ z zakonom prevzel nalogo izvršilne veje oblasti in onemogočil izvajanje sodne veje oblasti.

Ustavno sodišče je izpostavilo, da “načelo delitve oblasti zahteva, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti”, in s to odločitvijo pritrdilo pobudnicama ustavne presoje in tudi mnenju zakonodajnopravne službe DZ, ki je na to protiustavnost interventnega zakona opozarjala pred njegovim sprejemom.

Ker bi se veljavnost zakona jeseni iztekla, se je ob novih napadih zveri že razvnela razprava o novem odstrelu medvedov in volkov. Državni svet je tako pripravil predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Njegova uveljavitev pa je zaradi neustavnosti osnovnega zakona, kljub temu da ga vlada podpira, pod vprašajem.

 

 
medved-video1.jpg

Predlog novele predvideva odstrel 220 rjavih medvedov od maja do konca aprila prihodnje leto in odstrel 30 volkov od maja do konca januarja prihodnje leto. Pri volkovih predvideva kvotni odvzem, širi prostor za odstrel in povečuje dovoljeno odstopanje telesne mase za odstrel medveda z 20 na 30 odstotkov. Pogoji za odstrel volka so manj zahtevni, kazni za kršitelje pa so nižje.

Več kot 30 slovenskih nevladnih organizacij se je ob vladni podpori temu predlogu s pismom obrnilo na predstavništvo Evropske komisije in pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, v katerem pozivajo k zavzetju za takojšnjo uveljavitev moratorija na odstrel zveri v Sloveniji. Bruselj bi moral po njihovem mnenju subvencije pogojevati z uvajanjem dobrih praks na tem področju.

POVEZAVE:

– Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda

– Proti medvedom in volkovom še naprej z interventnim zakonom?

– Pripombe AAG na Strategijo upravljanja rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2019 – 2028 in Akcijski načrt za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2019 – 2023

– AAG podal pripombe na Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

– Upravno sodišče presodilo Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda

– Upravno sodišče je zadržalo izvajanje Odloka, ki dovoljuje odvzem rjavega medveda iz narave, od tega 175 z odstrelom, dokler ne presodi ali je ta zakonit.

– AAG vložila tožbo na Upravo Sodišče na Odlok Vlade RS o ukrepu odzema osebkov rjavega medveda in volka iz narave

 

 

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Državni milijoni za sanacijo nedržavnih napak


Špela Kuralt

Špela Kuralt – DELO

Za osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta s predlaganimi rešitvami sanacije črnega odlagališča bodo prihodnji teden javne obravnave.

cinkarna-celje_izpusti

Foto: AAG

Celje – Pet let po sodbi evropskega sodišča in dvanajst let po prvih opozorilih Civilnih iniciativ Celja so javno razkrite rešitve sanacije črnega odlagališča Bukovžlak. Po osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bi tu uredili terasi, na njiju bi bili postavljeni trije objekti. Stroški sanacije, ki jo bo plačala država, naj bi po do zdaj znanih ocenah znašali do pet milijonov evrov.

»Leta 2009, ko je Inštitut za okolje in prostor dr. Cvetke Ribarič Lasnik na naše naročilo opravil analizo tega zelo onesnaženega področja, smo to predstavili policiji, tožilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Ker se nihče ni odzval in pristopil sanaciji, smo vse dokumente in analize posredovali evropski komisiji, komisariatu za okolje,« se spominja Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Sodba evropskega sodišča julija 2015 je zahtevala, da mora Slovenija sanirati nevarne izkope na območju stare Cinkarne in črno odlagališče v Bukovžlaku. Tja so vozili tudi odpadke z območja Stare cinkarne in z gradbišča EK Centra ob Mariborski cesti, kar je bilo ugotovljeno v poznejši policijski preiskavi. Tožilstvo nadaljevanja preiskave ni zahtevalo.

Del območja Stare cinkarne je že leta 2015 sanirala celjska občina. V Bukovžlaku pa se je zatikalo, pravi Šuštar. »MOP se je z ministrico Ireno Majcen bolj ukvarjal s poskusom dokazovanja, da tam ni nevarnih snovi, kot s sanacijo. Nesporno so v Bukovžlaku na tej parceli odloženi tudi odpadki iz Stare cinkarne, ki s prašenjem v okolje in izluževanjem v podtalnico ogrožajo okolje. Sanacija je zato nujna, kot je nujna sanacija 17 hektarov Stare cinkarne in območje nove Cinkarne, je ugotovil nemški inštitut.«

Sanacija prihodnje leto

MOP je že večkrat pojasnil, da vse raziskave v letih med 2015 in 2018 kažejo, da tla na šest hektarov velikem območju v Bukovžlaku niso onesnažena ter da gre za nenevarne odpadke. Takrat so dodali, da četudi je na tem območju stanje podzemnih voda slabo, je vpliv nasutij na parceli na podzemne vode zanemarljiv. Vendar gre za črno odlagališče, ki ga bo sanirala država. Na MOP so pojasnili, da bo cena »znana po izvedenem javnem razpisu za izvajalca del. Sedanja ocena stroškov, ki je sestavni del javne razgrnitve, po zdaj znanih podatkih znaša od 4,7 do pet milijonov evrov.«

celje1

Foto: AAG

Rešitve sanacije so v osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta do 4. maja javno razgrnjene, prihodnji teden bo vsak dan javna obravnava, na katero se je zaradi zaščitnih ukrepov ob koronavirusu treba prej prijaviti na celjski občini. Osnutek predvideva sanacijo in remediacijo nezakonito nasipanih materialov ter ureditve dveh teras, na katerih bi zgradili stavbe in druge objekte ter gospodarsko infrastrukturo, območje pa bo rezervirano za proizvodne, servisne in gospodarske dejavnosti. Prostorski načrt mora z odlokom sprejeti občinski svet.
Preden se bo MOP lotil sanacije, morajo urediti še lastništvo zemljišča. Na MOP so pojasnili, da je večina svoj delež že brezplačno prenesla na državo. Občina, ki ima 12 odstotkov zemljišča, naj bi državi podelila služnost, vendar nam tega na občini včeraj niso potrdili. Sanacija se bo po časovnici MOP začela prihodnje leto. Po programu sanacije, ki ga je leta 2016 potrdila evropska komisija, naj bi se ta končala prihodnje leto.

Povezave:

Izjava za javnost – AAG-Civilne iniciative Celja

Znan “zmagovalec” Črne liste 2014

Poročilo o skrbnem okoljskem pregledu lokacij Cinkarne Celje

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa