Eko patrulja AAG – kanal C0


Alpe Adria Green je 04.02.2020 na poziv članov AAG s tega področja, opravila eko patruljo na lokaciji izgradnje kanala C0 – polaganje kanalizacijske cevi v povudju v neposredni bližini ribogojnice. Na lokaciji so delavci polagali alkalen cev za kanalizacijo direktno v mokrišče, pri tem pa jim je voda iz podtalnice sproti zalivala izkopane kanale, tako da so jo morali prečrpavati v bližnji potok.

Eko patrulja je ugotovila:

Zaključki EKO-PATRULJE:

1. Dela se izvajajo na področju podtalnice, ki naj bi bila z odloki zaščitena.

2. Da bi lahko položili cevi so podtalnico, ki je tik pod površjem večkrat prebili, da bi lahko izvajali dela.

3. Iz delovišča v potok se prečrpava voda v bližnji potok, ki je po vsej verjetnosti onesnažena, saj je vsaj en delovni stroji »padel« v podtalnico.

4. V nevarnosti za onesnaženje je tudi bližnja ribogojnica

5. Tudi, če bi uspeli položiti alkalen cevi za kanalizacijo, na tem področju, bo ostala nenehna nevarnost, da fekalije pridejo direktno v vodo in s tem v Ljubljansko podtalnico, saj nobena kanalizacijska cev ne tesni 100%

V AAG se čudimo na neodzivnost inšpekcijskih, ki so jo poklicali domačini

 

Lokacija EKO PATRULJE:

clip_image004clip_image006

SLIKE Z GRADBIŠČA C0

clip_image008clip_image010

clip_image012clip_image014

clip_image016clip_image018

Vse slike – EKO PATRULJA AAG 04.02.2020

Nelegalen poseg smo prijavili na inšpekcijske službe, vendar od njih kot ponavadi ni pričakovati ukrepanja!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Kanalizacija in vodonosnik: ali je kanalizacijski zbiralnik C0 v Ljubljani sploh potreben?


Avtorji: Prof. dr. Mitja Rismal;  dr. Damir Josipovič;  Franc Maleiner;  univ. dipl. inž. kom. Niko Antončič; univ. dipl. inž. grad.Marjana Senčar;  univ. dipl. inž. arh.Vladimir Schlamberger;  univ. dipl. inž. agr.

Pretresljive zgodbe o neustavljivih avstralskih požarih in hkratnih primanjkljajih vode za gašenje, ki je je medtem dovolj za »fracking«  (hidravlično drobljenje), bi nas morale zaskrbeti vsakič, ko se v Sloveniji pojavi problem oskrbe s pitno vodo ali njenega onesnaženja. To ne velja le v primeru ogrožanja pitne vode s fekalnim onesnaženjem, kakor pri kanalu C0, temveč je povezano tudi s problemom, ko pitna voda iz vodnega vira sploh ni pripeljana do najbolj ranljivih prebivalcev – navedimo le zadnji primer smrti dojenčka iz Goriče vasi pri Ribnici.

Prebarvani -  nevodotesni stiki betonskega »sarkofaga« brez vseh potrebnih vmesnih tesnil.

»Prebarvani« ne-vodotesni stiki betonskega »sarkofaga« brez vseh potrebnih vmesnih tesnil.

Medtem ko so v Avstraliji vodni viri v zasebni lasti, pogosto tudi tujih podjetij, so vodni viri v Sloveniji še vedno pretežno v javni lasti. Vendar pa obstaja med Avstralijo in Slovenijo tudi vzporednica – neučinkovitost in grožnja potencialne korumpiranosti izvršne oblasti. Konec leta 2019 je sicer prinesel kar nekaj političnih preobratov v zvezi s kanalom C0. Novembra so poslanci v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor dosegli popolno soglasje o zavarovanju pitne vode. Teden dni kasneje je po vrhunsko strokovno prikazani problematiki C0 v oddaji Tarča na TV SLO sledilo zasedanje parlamenta, ki je ne glede na strankarsko pripadnost znova soglasno (67 proti 0) naročil MOP-u, da gradnjo C0 zaradi nedopustnih manipulacij ustavi. Vsi diskutanti doslej so kljub večurnim zasedanjem dosledno spregledovali osnovno strokovno vprašanje: ali je ta veliko predrag in ekološko hudo škodljiv kanal C0 sploh potreben?

Odgovorimo naj, da se kanal C0 gradi samo zato, da se bodo ukinile dobro delujoče čistilne naprave (ČN): večji Brod in Vodice ter manjša Pirniče za skupno okoli 10.000 PE (1 populacijska enota ali PE pomeni onesnaženje vode, ki ga povprečno povzroči en prebivalec). Hkrati se bo za ta namen za kar 200.000 PE (!) povečala ljubljanska Centralna ČN (CČN), čeprav je strokovno nesporno, da je decentralno čiščenje iz ekoloških in ekonomskih razlogov boljše kot centralizirano čiščenje. Deljeni izpusti številnih čistilnih naprav v različne vodotoke na geografsko oddaljenih mestih so za okolje znatno manj škodljivi kot koncentriran skupni izpust v vodotok na enem mestu.

V nadaljevanju navajamo samo eklatantne strokovne napake in tehnične pomanjkljivosti te popolnoma nesmiselne gradnje kanala za okoli 10.000 do 12.000 prebivalcev dela občin Medvode in Vodice, ki so že dalj časa brez ekoloških težav priključeni na svoje dobro delujoče čistilne naprave. Preostali del Medvod pa je že desetletja preko Šentvida priključen na ljubljansko CČN.

Nestrokovno polaganje cevi, zasipavanje in komprimiranje gradbenega jarka.

Nestrokovno polaganje cevi, zasipavanje in komprimiranje gradbenega jarka.

1) Hidravlični izračun kanala C0 je strokovno povsem zgrešen in ni v skladu z obvezujočimi evropskimi normami (EN 752). Zakaj? Samo za Medvode je pri začetni količini sušnega odtoka upoštevano fantazijsko število 58.000 prebivalcev! Zmogljivost leta 2001 obnovljene ČN Brod, na katero je skupaj z opustošeno industrijo priključenih le okoli 4000 prebivalcev Medvod, pa znaša 5800 PE! Iz tega namernega pretiravanja je zrasel tudi pretirano prevelik premer cevi kanala C0 (kar 1200 mm), kar pomeni neodgovorno, manipulirano, strokovno popolnoma neutemeljeno, ekološko izredno škodljivo in nepotrebno razmetavanje številnih desetin milijonov evrov na račun vseh uporabnikov. To dejstvo potrjujejo tudi navedbe predstavnikov VOKA SNAGA v javnih občilih, saj naj bi končna izkoriščena zmogljivost božjastno dragega kanala C0 znašala le 20 odstotkov, v konicah občasno kratkotrajno do 40 odstotkov dejanske razpoložljive hidravlične zmogljivosti te ogromne cevi. Vsakemu projektantu kanalizacij je znano, da se mora zmogljivost novih kanalov izkoriščati vsaj 80- do 90-odstotno. Nepotrebna in škodljiva gradnja kanala C0 torej nudi odlično možnost izjemno velikega zaslužka.

2) Kanal C0 bo v neposredni bližini najožje zaščitne cone I na nekaj kilometrih dolžine prečkal zaščitni coni II in III za pridobivanje pitne vode za okoli dnevno pol milijona ljubljanskih uporabnikov. Strokovne smernice (ATV-A 142) za prečkanje zaščitnih con pitne vode s kanali za komunalno odpadno vodo predpisujejo naslednje:

I) Prečkanje najožje zaščitne cone I ni v skladu z zahtevami zaščite vodonosnikov. Če je v javnem interesu tako prečkanje res neizogibno, se mora odvzem pitne vode na tem območju obvezno zaključiti in v prihodnje odvzem pitne vode izvajati iz drugih virov.

II) Tudi prečkanje ožje zaščitne cone II je praviloma prepovedano. Če bi bili zaradi lokalnih ali tehničnih okoliščin vseeno prisiljeni v tako prečkanje, se morajo nujno predvideti neprekinjeno nadzorovani zaščitni ukrepi, ki izključujejo vsak vpliv in vsako okrnitev vodonosnika. Zato se morajo gradbene izvedbe, obratovanje ter nadzor teh naprav predvideti in urediti tako, da je običajni operacijski sistem za zbiranje in transport odpadnih voda (sistem 1) obdan z dodatnim varnostnim, zaščitnim sistemom (sistem 2). V smernicah ATV-H 146 se mora poleg osnovnih zahtev načrtovanja dodatno upoštevati še naslednje:

– trasa kanala se mora izbrati tako, da se izogne težkim terenskim in podzemnim okoliščinam,

– med traso in najožjo zaščitno cono I se mora izbrati največja možna oddaljenost, posegi v tla se morajo minimizirati,

– preverjanje vodo-nepropustnosti kanalov, napeljav in jaškov mora biti omogočeno tudi po začetku obratovanja, pri čemer morajo biti jaški temu primerno oblikovani,

– pri dvostenskih ceveh mora biti omogočena zamenjava delov kanala,

– zagotoviti se mora zadostno prezračenje ter odzračenje kanalov, pri čemer je potreben dokaz, da ne nastaja žvepleno-kislinska korozija.

3) Potresno območje in vodotesnost: absolutne vodotesnosti kanalov v praksi ne poznamo in je ne more biti, še najmanj na območju stalne potresne aktivnosti! Obljubljena absolutna vodotesnost s strani ljubljanskih »strokovnjakov« je zato zgolj nedopustno zavajanje. Tudi za Slovenijo obvezne evropske norme (EN 1610) namreč dopuščajo, da se lahko kot vodotesne kanale imenuje in za obratovanje dopušča vse kanale, ki pri obvezno zahtevanem preizkusu vodotesnosti v 30 minutah dopuščajo vodno izgubo največ do 0,2 litra na 1 m2 notranje površine cevi in jaškov. To pomeni, da bo kanal C0 spuščal v tla 3,8 l/s, in vendar se ta kanal uradno šteje in tretira kot vodotesen. Zato je strogo prepovedano prečkanje najožje zaščitne cone I in se pri prečkanju ožje zaščitne cone II zahteva vodotesna dvobarierna zaščita v obe smeri, saj vdor podtalnice v medbarierni prostor lahko popači količinske meritve nevodotesnosti cevi v medbariernem prostoru, posledično povzročen vzgon podtalnice pa lahko mehansko poškoduje ali celo uniči plavajoče notranje cevi in jaške. Prepričani smo, da obveznega preizkusa vodotesnosti kanal C0 in še manj nesmiselni betonski »sarkofag« ne bi uspešno prestala. Med potresi, poplavami in ob vdoru podtalnice bo ta betonski profil povzročil še dodatne hude poškodbe notranje cevi in jaškov. Tega se očitno zaveda tudi slep in gluh gradbeni nadzor. V oktobra 2017 izdelani oceni potresne varnosti na trasi kanalizacijskega zbiralnika C0 se tudi zaman zahteva gradnja v skladu s protipotresnim standardom ISO:16134:2006.

4) Polaganje in stikanje cevi kanala C0 ter tudi betonskega »sarkofaga« je izvedeno popolnoma nestrokovno in v nasprotju z evropskimi in tehničnimi smernicami ter napotki proizvajalcev. Za izvedbo spojk med cevmi namreč velja standard DIN 4033. Dopustno odstopanje po dolžini je pol stopinje (1 cm na 1 m dolžine cevi). Večja kotna odstopanja cevi se morajo premostiti s posebnimi kolenskimi segmenti, ki jih pri »slalomski trasi« polaganja cevi nismo opazili.

5) Zasipavanje cevi bi se moralo izvajati v plasteh debeline do 30 cm, ki se zemljini ustrezno komprimirajo na gostoto 92–95 odstotkov po Proctorju (DIN 4033). Z ustreznih fotografij so razvidni za cevi zelo škodljivo stihijsko zasipavanje, nedopustno in nevarno prečkanje plinovoda, kakor tudi izredno pomanjkljiv, nezadosten in neuspešen gradbeni nadzor.

6) Kanal C0 se tudi »na pamet« dodaja v zapletena hidravlična dogajanja v »mešanem sistemu« kanalizacije in medsebojni vpliv kanala C0 ter ljubljanskega kanalizacijskega omrežja sploh ni upoštevan, saj MOL in VOKA SNAGA ne razpolagata z generalnim načrtom in hidravličnim izračunom ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, kar zahteva EN 752. Vpliv dotoka kanala C0 na nizvodnih razbremenilnih napravah sploh ni upoštevan. Posledično se bo pretežen del gnijočega dotoka po kanalu C0, ki bo ob neurjih naletel na polno in zajezeno ljubljansko kanalsko omrežje, nedopustno razbremenil direktno v Ljubljanico in Savo ali v tla. Zaradi dolgotrajnega pretoka in zadrževanja v neustrezno ozračenem C0 bo poleg emisij plinov in neznosnega smradu v vzhodnem ter južnem predelu Ljubljane anaerobno razkrajanje povzročilo še korozijo naprav ter poslabšalo efekt čiščenja odpadnih voda na Centralni čistilni napravi.

Zakaj ministrstvo za okolje in prostor od investitorja oziroma od nikoli videnega odgovornega projektanta kanala C0 ne zahteva strokovne utemeljitve za odločitev, da mora ta kanal potekati ravno po trasi čez vodovarstveno območje?

»Slalomska trasa« kanala C0 brez uporabe kolenskih segmentov

»Slalomska trasa« kanala C0 brez uporabe kolenskih segmentov.

Za zaključek naj poudarimo, da nam je nerazumljiv in sramoten tudi strahopeten strokovni molk Fakultete za gradbeništvo, Inženirske zbornice Slovenije, Društva za zaščito voda itd. V tujini bi ob tako nevarni, škodljivi in nestrokovni gradnji, ki dnevno ogroža zdravje okoli pol milijona uporabnikov, že zdavnaj zelo glasno bili plat zvona.

Edina svetla izjema je mednarodna organizacija Alpe Adria Green pri podpori v boju proti nepotrebni in škodljivi gradnji kanala C0. Ker gradnja vsem sklepom navkljub še kar poteka, bomo ob večinski neaktivnosti Ljubljančanov poslej pili vodo, kakršno si zaslužimo – dražjo, klorirano in s priokusom fekalij.

VIR: DNEVNIK

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Škedenjska železarna zapira vrata


Tjaša Lotrič in Lea Širok – RTV-RADIO KOPER

V škedenjski železarni v Trstu bodo od februarja dalje postopoma začeli zapirati plavž in koksarno. Delavci so nedavno na referendumu podprli sindikalni dogovor z lastnikom železarne, družbo Arvedi.Železarna-Žavlje-izpust-žlindreŠkedenjska železarna velja za enega največjih onesnaževalcev v širši regiji. Foto: AAG

Večino delavcev bodo prezaposlili v valjarno. V nekaterih sindikatih so dogovoru sicer nasprotovali. Tako bodo po več kot 120 letih postopoma v škedenjski železarni zaprli koksarno in plavž. Večina delavcev se je na referendumu izrekla za zaprtje tega dela železarne, kjer dela 360 delavcev. Zavzeli so se za preoblikovanje območja. Sindikalni dogovor z lastnikom železarne, družbo Arvedi, ki je lani napovedala umik iz Trsta zaradi pritiskov deželne uprave, predvideva prezaposlitve in upokojevanja, izpostavlja predstavnik sindikata kovinarjev UILM Antonio Roda’: “Po sindikalnem dogovoru bo 168 delavcev prezaposlenih v valjarno, ki naj bi v prihodnjih dveh letih razširila dejavnost. Delavcem, ki so imeli pogodbe za določen čas, je lastnica železarne že sporočila, da jim pogodb ne bo obnovila. Zanje je predvidena možnost zaposlitve v drugem obratu, v kraju San Giorgio Di Nogaro. V dogovoru presežnih delavcev ni.”

V sindikatih so bila razpotja. Predstavnik sindikata Fiom Cgil Marko Relli pravi, da so dogovoru nasprotovali, saj naj ne bi vseboval zagotovil glede zaposlitve in pravic delavcev v delovnem razmerju: “Zaprtje dela železarne, ki je del zgodovine dežele in države-zgrajen je bil leta 1896 in je dalo mestu pomemben ekonomski pečat, bi moralo potekati drugače. Predvsem bolj jasno, da bi zaščitili delovna mesta. Negativen vpliv bo viden v prihodnje.”

V sindikatu so si prizadevali za sodelovanje v programskem dogovoru s pristojnim ministrstvom in deželno upravo, pravi Relli, da bi skupaj našli ustrezne rešitve za delovna mesta, vendar zaradi prehitro sklenjenega sindikalnega dogovora, do tega ni prišlo.
Ugašanje plavža in koksarne v škedenjski železarni olajšanje za prebivalce širšega prostora
Škedenjska železarna velja za enega največjih onesnaževalcev v širši regiji. Škodljivi vplivi močno preseženih izpustov rakotvornih snovi v zrak in morje se širijo tudi na slovensko stran, kjer je najbolj izpostavljeno območje Hrvatinov in Kopra. Prav nobeno naključje ni, da je Trst v samem vrhu rakastih obolenj v Italiji in v Evropi, opozarjajo okoljevarstveniki. Ugašanja plavža in koksarne se zato v prvi vrsti veselijo okoliški prebivalci, saj jim bo to prineslo večjo kakovost življenja in predvsem izboljšanje zdravja.

Izpusti prašnih delcev iz železarne v tržaški četrti Škedenj tudi za več desetkrat presegajo mejne vrednosti. Črn prah, poln železa, se nalaga v vrtovih, na ulicah in igriščih. In tu so še nevidne rakotvorne snovi. “Onesnaženje prinaša številne zdravstvene težave prebivalcem”, pojasnjuje Livio Scrisel, član civilne pobude za zaprtje železarne Nosmog. Sam je izgubil ženo, ki je pri 54 letih umrla zaradi raka na pljučih. Čeprav ni nikoli delala v železarni, je zbolela za antrakozo, ki je značilna za rudarje po dolgotrajnem delu v premogovnikih.

Prebivalci upajo, da bo četrt spet zaživela, saj so se številni tudi odselili. Življenje pa se bo najprej izboljšalo za vse, ki so v neposredni bližini železarne. Boljši zrak bo tudi na slovenski strani. Predvsem na območju Hrvatinov, so prepričani okoljevarstveniki. Onesnaženje ob meji presega vrednosti najbolj onesnaženih slovenskih mest. To so pokazale meritve, ki jih je pred leti, na pobudo krajanov, izvajala Agencija za okolje, v katerih sicer niso zajeli rakotvornih snovi, pojasnjuje Franci Malečkar predsednik komisije za okolje v organizaciji Alpe Adria Green: “Torej, smo rekorderji v ozonu, žveplovem oksidu, dušikovem dioskidu. Podatki so slabši od termocentrale v Trbovljah, od avtoceste v Mariboru in tako dalje. In to na najbolj prepihanem delu.”

Ugašanje plavža škedenjske železarne je za tržaške okoljevarstvenike znak, da za dejavnosti, ki so ekološko tako obremenjujoče in škodljive zdravju, ni več prostora ne na območju mesta ne v pristanišču.

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa