Pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja


NARAVA

Alpe Adria Green kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave  je poslal 19.02.2020 v zakonskem roku pripombe in zahteve na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah  Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju Predlog).

Ob tem pripominjamo, da je 14 dnevni rok prekratek za tako obsežne spremembe in preverbo, kaj je bilo upoštevano od osnutka leta 2019 in predlagamo njegovo podaljšanje.

Pripombe AAG:

1. Poleg pripomb dajemo predloge in zahteve, ki v tem Predlogu manjkajo in v Zakonu o varstvu okolja manjkajo že vrsto let. Zahtevamo, da se pri tem spreminjanju in dopolnjevanju ZVO vnesejo zdaj, ne pa v nejasni prihodnosti. Primeri: hrup, smrad, požari…. V kolikor teh nujnih ukrepov MOP noče uvrstiti v ZVO-1, civilni družbi ne preostane drugega kot pravna pot in izterjava odgovornosti, tudi za požare v preteklosti, ki so nastali zaradi pomanjkljivega ZVO-1. Dikcije, kot na primer: ”upravljalec mora” so se izkazale za neučinkovite, zato mora ZVO-1 za ključne škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi predpisati načine preprečitve škodljivih vplivov.

2. Ponovno pa izpostavljamo nesprejemljivo prakso MOP, da na naše pripombe ne dobimo povratnih informacij ali so bile naše pripombe upoštevane in če niso bile, zakaj ne. Primer za tako prakso je prav Osnutek sprememb ZVO iz junija 2019, ko nismo dobili na naše pripombe nobenega takega odziva MOP. Tako vse neupoštevane pripombe AAG še vedno ostanejo v veljavi.

3. Tako je še vedno neurejeno področje požarne varnosti, kljub požarom in našim zahtevam. Do požarov ostro zahtevamo ničelno toleranco. Za vsak požar, ne glede na vzrok, v obratih in napravah po ZVO-1, ki doseže okolje (zrak in drugo okolje) zahtevamo inšpekcijsko prepoved obratovanja, sodno izterjavo odgovornosti ter odvzem OVS in OVD v kolikor ju imajo, po ustrezno dopolnjenem 91.a členu ZVO-1. Hkrati pa je obvezno treba v primeru požarov odgovorne osebe dati v kazenski postopek zaradi povzročanja splošne nevarnosti.

4. Vse to mora predvideti in sankcionirati ZVO, ne glede na druge zakone in podzakonske akte.

Ker gre za okolje in zdravje ljudi. Praksa je namreč pokazala, da so bili veliki požari v 2017, 2018 in 2019 nesankcionirani in na primer pri požaru v Kemisu OVD ni bilo razveljavljeno. Tudi PRO tega ne zajema in ga je treba dopolniti v zgornjem smislu. Torej so predpisi nezadostni in jih je treba dopolniti tako, da požarov ne bo. Če pa pride do vžigov in začetnega požara, mora biti v obratu in pri napravah dežurna usposobljena oseba, ki ga v zametku pogasi. Tako se prepreči velike požare. Tudi BAT za obdelavo odpadkov uveljavlja 24 urni človekov nadzor. Še posebej je tak nadzor nujen pri gorljivih odpadkih in nevarnih odpadkih.

5. Neurejeno je ostalo še skladiščenje gorljivih odpadkov in tudi tistih, ki postanejo nevarni odpadki, ko pride do požara. Preslabo je urejeno skladiščenje gorljivih odpadkov (avtomobilske gume, nagrobne sveče – na primer odprta deponija na ljubljanskih Žalah, topila, plastika (več požarov pri vseh). V obrazložitvah pogrešamo analizo požarov, kjer so bili udeleženi ti materiali.

6. Prav tako je še vedno neurejeno sežiganje odpadkov ali sosežiganje. Primer je Salonit Anhovo, kjer je bil OVD dopolnjen na možnost 100 % sežiganja odpadkov. Pri tem javnost nima nobene možnosti kontrole izpustov iz tega procesa. Prav tako se sežiga plastiko, ki vsebuje vezan klor (na primer PVC), ki pri sežiganju sprošča izredno strupene dioksine in furane.

7. Nadalje zahtevamo, da ZVO zahteva pri ocenjevanju vplivov na okolje in zdravje ljudi obvezno upoštevanje širšega prostora izven ograje (zrak, tla, vode, zdravje ljudi, bližina naselja, stanovanjskih objektov, vrtcev, šol, in podobno) in ne samo znotraj ograje. Upoštevati je potrebno tudi nesreče in sicer po pravilu najslabšega scenarija. Spet lahko omenimo Kemis, kjer je OVD veljal le znotraj ograje. Neverjetna napaka ZVO, da to dopušča. Zahtevamo, da se s to prakso prekine takoj, ob teh spremembah ZVO. V predlaganem Predlogu prihaja do absurda, da se bolj ureja področje toplogrednih plinov, ki niso strupeni (npr. CO2, CH4), kot pa področje strupenih plinov ob požarih.

8. Zahtevamo tudi, da se črta iz ZVO-1 možnost avtomatskega podaljšanja OVD in tudi podaljšanja za nedoločen čas, brez javne razprave. To utemeljujemo z Aarhuško konvencijo, kjer je za vsako tako spremembo, ko gre za okoljsko zadevo, potrebna in nujna javna razprava, tako kot pred izdajo OVD. Podaljševanje OVD je taka pomembna sprememba. Tekom delovanja so se doslej vedno pokazala onesnaževanja po OVD in javnost mora imeti možnost zahtevati strožje normative in večjo pogostnost meritev pa tudi uveljaviti določene kontinuirne meritve. Obenem to utemeljujemo tudi z razvojem tehnike, ki gre hitro naprej in jo je treba uporabiti pri kontroli delovanja proizvodenj tako, da se javnosti dokazuje stopnjo onesnaževanja sproti. Tudi zato je nevzdržno avtomatsko podaljševanje, ki ohranja status quo.

9. Zahtevamo tudi, v odnosu do gradbene zakonodaje, da ZVO postavi obvezno upoštevanje mnenj soglasjedajalcev in ne, kot je zdaj, da so ta neobvezna. Neobveznost vodi zgolj v zlorabe, ki so nesankcionirane in nikoli ne bodo. Namesto tega je nujno upoštevati okoljske zahteve v odnosu do investitorjev. Narava in okolje sta primarna slovenska vira in nepovratne spremembe v prostoru ne smejo biti na njihovo škodo, ker je to obenem tudi škoda za to generacijo in zanamce. Tako se kaotično sekajo gozdovi, uničujejo kmetijske površine, reke in potoki, skratka to vodi v degradacijo slovenskega prostora, kot se je to dogajalo na ”razvitem” zahodu in lahko vidimo kam so prišli. Ker pa obstaja realna in preverjena možnost političnega vpliva na soglasjedajalce, je nujno tudi upoštevati mnenja civilne družbe in njihove argumente. Obenem mora ZVO predvideti tudi denarna sredstva NVO-jem za izdelavo študij, s katerimi lahko vstopajo na istem strokovnem nivoju z investitorji v tehtanje posegov.

10. Zahtevamo nadalje, da se 51.a in 51.b člen (predhodni postopek) dopolnita tako, da je k presoji vabljena tudi javnost. Gre spet za pomembno odločitev glede okolja in zdravja ljudi in po Aarhuški konvenciji ima javnost pravico sodelovati pri tej presoji v predhodnem postopku. Ugotavljamo namreč, da sta se ta dva člena začela zlorabljati tako, da se izključi javnost iz presoj, ki zadevajo njihovo okolje in zdravje. To zlorabljanje je bilo pričakovati in se dejansko izvaja, ker je javnost izključena. Javnost nima nobene kontrole nad temi postopki in vstopa vanje, čeprav bi morala imeti, ker gre za področje okolja in zdravja.

11. Gre za pomembno, celo ključno presojo za prihodnje ravnanje investitorja ali upravljalca do okolja in zdravja ljudi. O tem, ali vlagatelj potrebuje OVS in OVD ni dovolj zgolj presoja in odločitev ARSO, ampak mora ta omogočiti javnosti, da v 30 dneh da pripombe o tem tudi civilna družba v skladu z Aarhuško konvencijo. Veljavni ZVO-1 pa napotuje civilno družbo takoj na pravno pot, kar je nesprejemljivo, saj ji sodelovanje v rednem postopku ni bilo omogočeno.

12. Prav tako je v nasprotju z Aarhuško konvencijo avtomatično podaljševanje OVD za nedoločen čas brez razprave v javnosti. Tekom izvajanja aktivnosti po OVD se prepoznajo pravi vplivi na okolje in zdravje ljudi in nastaja vrsta pripomb javnosti, ki bi jih ARSO moral upoštevati pri obravnavi OVD, ko mu poteče prvo obdobje veljavnosti. Tak primer je Salonit Anhovo, ki mu je bilo OVD po 10 letih avtomatično podaljšano, ne da bi javnost lahko izrazila svoje okoljske in zdravstvene pripombe. Prav zdaj ob poskusu povečanja količin je prišlo vse to do izraza, kar je dokaz, da je avtomatično podaljševanje in celo za nedoločen čas povsem nesprejemljivo. Zato zahtevamo korekcijo člena, ki avtomatizem omogoča, da gre po obdobju veljavnosti OVD ali OVS ponovno v javno razpravo.

13. Nadalje je nujno vnesti določila za področje smradu. Več deset let to pomembno področje onesnaževanja in škodovanja zdravju ljudi ni vsebovano v ZVO. V tem času je prišlo do hudih onesnaževanj na primer pri bioplinarnah. Inšpekcije nimajo podlage za ukrepanje. Ali je to namerno, ne moremo trditi, je pa zelo verjetno.

14. Prav tako je področje hrupa še vedno urejeno v škodo zdravja ljudi, tudi šolske mladine. Zato zahtevamo uvedbo strožjih normativov takoj v teh sredinah. Obenem zahtevamo ugotavljanje in merjenje tudi hrupa izven slišnega področja, ki je še bolj zdravju škodljiv, na primer infrazvok. Tako zahtevamo meritve hrupa tudi brez vseh filtrov, ne le v dB(A), ki ignorira škodljiv hrup pri nizkih frekvencah.

15. S tem v zvezi zahtevamo ustavitev vseh načrtovanj vetrnih elektrarn, dokler se ne uvedejo predpisi za merjenje hrupa vetrnih elektrarn po vsem zvočnem spektru, torej tudi infrazvok in nizkofrekvenčni hrup. Zdaj so taka načrtovanja in morebitna gradnja vetrnih elektrarn brez ustrezne zakonodaje, kar je povsem nesprejemljivo, saj so škodljive posledice hrupa vetrnih elektrarn na zdravje ljudi in živali v svetu dobro poznane in dokumentirane.

16. Znane so tudi že pravnomočne sodne odločitve o razgradnji vetrnih elektrarn zaradi omenjenega hrupa. Prav tako ni predpisa o najmanjši razdalji vetrnih elektrarn do lastniških parcel s stanovanjskimi objekti. Spet smo v brezpravnem področju, na drugi strani pa se načrtuje vrsta vetrnih elektrarn. Inšpekcije spet nimajo nobene osnove za ukrepanje, saj ni zakonodaje. To se je že pokazalo v Dolenji vasi, blizu katere deluje vetrna elektrarna, ki s hrupom škoduje zdravju in počitju prebivalcev. Take elektrarne se načrtujejo z življenjsko dobo 20 in več let in prebivalci so prepuščeni brezpravnemu stanju.to je nujno rešiti v korist prebivalcev v ZVO.

17. Zahtevamo, da se končno uvede v tem zakonu možnost, da javnost lahko naroči na račun države strokovne meritve na področju okolja in zdravja. V obdobju samostojne države gre razvoj v izključevanje javnosti na področju okolja in zdravja. Inšpekcije niso dovolj, kar se je pokazalo v veliko primerih. Če bi bile, bi dandanašnji ne imeli problema onesnažene Celjske kotline. Javnost mora imeti pristojnost neodvisne kontrole vseh tehnologij, proizvodenj in postopkov, ki kakorkoli zadevajo okolje, naravo in zdravje ljudi. Denarna sredstva za tako kontrolo se mora zagotoviti ali neposredno iz državnega budžeta ali pa s koriščenjem evropskih sredstev oziroma s kombinacijo obeh virov.

STA novice / Ministrstvo podaljšalo javno obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja

Ljubljana, 20. februarja (STA) – Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z napovedjo podaljšalo javno obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja do 6. marca. Na predlog je številne pripombe podala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), danes pa še okoljevarstveno društvo Alpe Adria Green.

Predlog novele zakona, ki naj bi na novo uredil ravnanje z odpadki in proizvajalčevo razširjeno odgovornost, je bil v enomesečni javni obravnavi lansko poletje. Ministrstvo se je sedaj odločilo, da bo tudi za drugo obravnavo na voljo mesec dni.

Najpomembnejše spremembe predlog novele prinaša na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti. V sistemu ravnanja z odpadki določa, da proizvajalci v določenih tokovih za odpadke, ki nastanejo iz njihovih proizvodov, ne bodo odgovorni le finančno, ampak tudi organizacijsko.

Medtem ko v GZS ocenjujejo, da se bo s takšnim “obsežnim in nepreglednim” predlogom po prvih strokovnih ocenah stanje na področju odpadkov v Sloveniji le še poslabšalo, so v Alpe Adria Green kritični do tega, da zakon ne vsebuje ukrepov na področju hrupa, smradu in požarov.

“Novela zakona mora za ključne škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi predpisati načine preprečitve teh vplivov,” so izpostavili v društvu. Do požarov zahtevajo ničelno toleranco: “Za vsak požar v obratih in napravah po tem zakonu, ki doseže okolje, zahtevamo inšpekcijsko prepoved obratovanja, sodno izterjavo odgovornosti ter odvzem okoljevarstvenega dovoljenja oz. soglasja.”

V Alpe Adria Green so ocenili, da predlog novele ne ureja vprašanja skladiščenja gorljivih odpadkov in tistih, ki postanejo nevarni odpadki, ko pride do požara. Neurejeno po njihovem ostaja tudi sežiganje ali sosežiganje odpadkov.

Zato v društvu zahtevajo, da novela pri ocenjevanju vplivov na okolje in zdravje ljudi zahteva obvezno upoštevanje širšega prostora, da se črta možnost avtomatskega podaljšanja okoljevarstvenih dovoljenj in možnost njihovega podaljševanja za nedoločen čas brez javne razprave in brez mnenja zainteresirane javnosti.

Na področju ureditve hrupa zahtevajo njegovo ugotavljanje in merjenje tudi izven slišnega področja in brez vseh filtrov. Novela zakona mora po njihovem prepričanju uvesti možnost, da javnost lahko na račun države naroči strokovne meritve na področju okolja in zdravja.

Tako kot v GZS so kritični do odnosa ministrstva do pripomb, ki so jih podali že v prvi javni obravnavi. V GZS so navedli, da je bila večina pripomb prezrtih, v Alpe Adria Green pa bi si želeli zlasti povratne informacije, zakaj določene pripombe niso bile upoštevane.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.