e-novice AAG: HRAST 1/2020


 

e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodJANUAR/2020   20let 1474-Document1

This is the divider

Sedem razlogov, zakaj jedrska energija ni odgovor na rešitev podnebnih sprememb

Premier Marjan Šarec povdarija, da jedrska energija v Sloveniji ostaja pomemben vir zanesljive oskrbe z električno energijo. Ob tem se je zavzel za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne…Vendar ni čisto tako preprosto, še manj pa ekološko! Obstaja majhna skupina znanstvenikov, … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Obnovljivi viri? Na to uho slabo slišijo

FOTO:Obnovljivi viri? Na to uho slabo slišijo

Polona Malovrh – DELO Nadomeščanje fosilnih goriv: občine upravljajo z dva tisoč objekti, kjer bi lahko zmanjšale obratovalne stroške in emisije. Sončna elektrarna v Mojstrani. Največja instalirana moč sončnih elektrarn je sicer na Štajerskem, v Savinjski in Osrednjeslovenski regiji. FOTO: … Nadaljujte z branjem→This is the divider

»ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG« ZA LETO 2019

ŽELEZNIŠKA NESREČA HRSTJE

Glavni vir vode za Istrsko Slovenijo je kraški izvir reke Rižane. Obsežni sledilni poskus pred okoli štirimi desetletji je dokazal stekanje vode vanj s skoraj 240 kv. km obsežnega zaledja, ki sega do Brkinov. Na podlagi tega so bile sprejete … Nadaljujte z branjem→This is the divider

OSNUTEK PREDPISA O “SMRADU” VERJETNO ŽE LETOS

Mala Mežakla20

Ministrstvo za okolje in prostor RS je v svojem odgovoru na naše vprašanje z 15. 5. 2019 ki smo ga poslali v  dopis, v katerem smo zahtevali takojšnje sprejetje ustrezne zakonodaje na Vladi … Nadaljujte z branjem→This is the divider

UČENCI OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR SO IZVEDLI SKUPAJ Z AAG EKO-PATRULJO KVALITETE VODE NA KRASU

OLYMPUS DIGITAL CAMERAV torek 14.01.2020 smo z 32 otroki iz 2. triade OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR izvedli ekološko patruljo kvalitete vode na Krasu. V vasi Slivje smo pripravili projekcijo o problematiki vode skozi kras, Predstavili smo  napravo za meritve vode in delo z … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Okoljevarstveniki slavijo: sporna železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Jaka Vran – 24..com Škedenjska železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost. Eden največjih onesnaževalcev v regiji, ki nenehno presega dovoljene meje izpustov prašnih delcev, bo s 1. februarjem ugasnil plavž in koksarno – dva obrata, ki sta proizvedla največ … Nadaljujte z branjem→This is the divider

MOL nima gradbenega dovoljenja za odsek kanala C0

gradnja-kanalizacijeV luči zadnjih dogodkov na ljubljanskem vodonosniku med Ježico in Savo, ko je policija zaščitila zasebno lastnino v skladu z Ustavo RS pred nasiljem izvajalca Mestne občine Ljubljana, Alpe Adria Green (AAG) sporoča javnosti, da MOL nima … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Prejeli smo: To so prednosti sosežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav

blato  KČNMATJAŽ VALENČIČ V združenju ZENS zagovarjamo rabo slovenskih energetskih surovin za proizvodnjo električne in toplotne energije in s tem ustvarjanje energetske neodvisnosti. Zato že nekaj let spremljamo dogajanja z rabo blata iz komunalnih čistilnih naprav. V letošnjem letu se je … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike

salonit anhovo

V slovenski javnosti te dni odmeva poziv, ki ga zdravniki in zobozdravniki širše goriške regije in skupščina Zdravniške zbornice Slovenije naslavljajo na državne organe, še posebej na Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencijo RS za okolje. Zaskrbljeni so zaradi … Nadaljujte z branjem→This is the divider

EKO PATRULJA AAG–PARKIRIŠČE KAMIONOV V ASFALTNI BAZI VRTOJBA

clip_image006

V ponedeljek 20.01.2020 je EKO PATRULJA AAG zaradi pritožb tamkaj živečih  članov AAG in drugih občanov pregledala stanje na parkirišču kamionov, ki ga uporablja Asfaltna baza v Vrtojbi. EKO PATRULJA je ugotovila da, glede na predpise in zakone, ki jih … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Znanstveniki opozarjajo na potencialne resne zdravstvene učinke 5G

5G sevanje1

Podpisani, znanstveniki in zdravniki , priporočamo moratorij na uvedbo pete generacije 5G za telekomunikacije, dokler znanstveniki, neodvisni od industrije, ne bodo v celoti raziskali potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in okolje. 5G bo  … Nadaljujte z branjem→This is the divider

Množični pogin velikih leščurjev v Tržaškem zalivu

veliki leščur

Zaradi zajedavca je po ugotovitvah miramarskega morskega rezervata do januarja 2020 poginilo 60 do 70 odstotkov tovrstnih školjk Populacija velikega leščurja (Pinna nobilis) v Tržaškem zalivu se naglo krči. Po podatkih miramarskega morskega rezervata  je med Miljami in Sesljanom poginilo … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Divje zveri so se ujele v mrežo politikov — Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovencev

Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash

Avtorica: Maja Čakarić – OŠTRO Divje zveri so se ujele v mrežo politikov TRDITEV – OBJAVA – Nova24TV.si Težave z divjimi zvermi in škoda, ki jo povzročijo, postajajo v Sloveniji iz leta v leto večji problem. Foto: … Nadaljujte z branjem→This is the divider

ČLANARINA ZA LETO 2020

položnica članarina AAG

Člane AAG prosimo, da poravnate članarino. Članarina znaša 5 EUR-Članarino plačate na TTR: SI56 3300 0000 6508 788, namen: PLAČILO ČLANARINE AAG – LETO 2020, referenca SI 00 99  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

JANUNAR 2020

Divje zveri so se ujele v mrežo politikov — Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovencev


12. 6. 2019 Avtorica: Maja Čakarić – OŠTRO

Divje zveri so se ujele v mrežo politikov

TRDITEV – OBJAVA – Nova24TV.si

Težave z divjimi zvermi in škoda, ki jo povzročijo, postajajo v Sloveniji iz leta v leto večji problem.

Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash

Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash

Medvedi in volkovi se večinoma držijo zase in ljudem ne hodijo pred oči, a ko pridejo v naseljena območja, lahko zlasti kmetom povzročijo preglavice. Spletni portal Nova24TV je v juniju navedel, da je težav iz leta v leto več. Šli smo po sledi trditve v prispevku.

Članek Napadi divjih zveri burijo duhove: SDS zahteva sklic nujne seje se v celoti sklicuje na sporočilostranke SDS, objavljeno na njeni spletni strani. Tam opisujejo problematiko divjih zveri, vendar je ne podkrepijo s podrobnejšimi podatki.

Jih je pa poslanska skupina SDS natančneje predstavila vzahtevi za sklic nujne seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo in infrastrukturo. Razloge zanjo je med drugim utemeljila s tremi grafi: o številčnosti medvedov, o številu škodnih primerov in ocenjeni vrednosti škode zaradi volkov ter o številu škodnih primerov, ki so jih leta 2017 po lovsko upravljavskih območjih povzročili medvedi.

Iz grafov, ki so jih črpali iz strokovnega mnenja o odvzemu velikih zveri, je mogoče povzeti, da:

  • so medvedi po teh podatkih leta 2017 povzročili za 222.121 evrov škode;
  • se od leta 1998 število medvedov pri nas povečuje;
  • število škodnih primerov in ocenjena vrednost škode od leta 1998 nihata.

Uradni podatki: zveri je več, toda …

Drži, da jemedvedov in volkov na območju Slovenije vse več. Vendar v splošnem velja, da se škoda zaradi njih zmanjšuje, so za razkrinkavanje.si povedali v Dinaricumu, društvu za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov.

Kot pojasnjujejo, je »trend zadnjih desetih let, da je škode manj, številčnost obeh vrst pa se je v istem obdobju povečala. Neposredne povezave med velikostjo populacije volka in medveda ter povzročeno škodo zato očitno ni.«

Skupna škoda, ki jo medvedi povzročijo na poljščinah, v čebelnjakih in na pašnikih, niha. V Dinaricumu pravijo, da je to odvisno od hrane v naravi, predvsem od obroda žira: »Ko je obrod boljši, medvedi hrano manj iščejo v bližini človeka, kar pomeni, da povzročijo manj škode.«

Pri volku je drugače, pojasnjujejo v društvu. Dinamika škode je povezana predvsem z načinom varovanja pašnih živali. »S spodbujanjem uporabe sredstev za varovanje zlasti drobnice se je škoda začela strmo zmanjševati. Prvi manjši porast smo opazili šele leta 2017.«

Podoba divjih zveri v javnosti

Trditve, da so težave z divjimi zvermi iz leta v leto večje, podatki ne potrjujejo. Vseeno pa raziskovalka volkov in medvedov z biotehniške fakultete Aleksandra Majić Skrbinšek razume, zakaj velike divje zveri tako vznemirjajo ljudi.

Med drugim so se v zadnjem času volkovi razširili na območja, kjer jih ni bilo 70 let, vendar kmetje tam kot da ne znajo več sobivati z divjimi zvermi in ustrezno zavarovati živine. Poleg tega volkovi vse pogosteje napadajo govedo, ne drobnice kot nekoč.

Na ljudi pa lahko vpliva tudi duh časa: objave v medijih in politične sugestije.

O medvedih se je recimo zelo negativno poročalo pred 13 leti, je povedala Majić Skrbinškova. Ko so analizirali poročila, so pričakovali, da bodo odkrili, da so medvedi takrat pač povzročili več škode, vendar te povezave niso našli. So bile pa tisto leto lokalne volitve. »Dovolj je, da en županski kandidat sproži kampanjo, in že se negativno javno mnenje razplamti,« je dejala.

Divje zveri kot grešni kozel

Negativne objave se spet krepijo v zadnjih mesecih. Zagon dobiva predvsem kampanja za odstrel, ki je po prepričanju Majić Skrbinškove ob spodbudah kmetijsko-gozdarske zbornice deležna tudi politične podpore. Poslanska skupina SDS, recimo, želi na današnji nujni seji sprejeti več ukrepov za zaščito kmetov, med drugim tudi, da naj vlada pripravi vse za izredni odstrel medvedov in volkov.

Vlada namreč vsako leto določi, kolikšen bo odstrel. Tako je storila tudi lani, a je morala zaradi odločitveupravnega sodišča začasno ustaviti odstrel medvedov, za volkove pa ga niti ni predlagala. »Ko je sodišče ustavilo odstrele, se je v javnosti prižgal rdeči alarm. Nekateri so prepričani, da bo odstrel živali rešil vse njihove težave,« je povedala Aleksandra Majić Skrbinšek.

Pri tem pa je po mnenju društva Dinaricum treba upoštevati, da pri nas še ni bilo raziskave, ki bi razjasnila, ali količina odstrela volka in medveda sploh vpliva na povzročeno škodo in kako.

Trditev avtorja članka na portalu Nova24TV, da zveri iz leta v leto povzročajo več težav, tako ne drži in je neutemeljena. Populaciji medvedov in volkov se namreč povečujeta, škode pa je kvečjemu manj.

So pa medvedi in volkovi v zadnjih mesecih tudi zaradi začasne prepovedi odstrela bolj pod drobnogledom politikov in medijev. Avtor članka na Nova24TV.si se je neposredno oprl na objavo na spletni strani SDS, v kateri stranka utemeljuje razloge za izredno sejo in izredni odstrel velikih zveri.

V svojem prispevku pristransko prenaša sporočilo stranke. Nenazadnje tudi v društvu Dinaricum menijo, da je nujna seja na pobudo SDS predvsem politična poteza: »Velike zveri pogosto zlorabljajo kot grešnega kozla, ker vzbudijo veliko čustev pri ljudeh, ki se že tako ali tako iz določenih razlogov čutijo eksistencialno ogrožene.«


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.


Razkrinkavanje_Pristransko.png

Pristransko

Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.


Vsi tipi razkrinkanih informacij

VIR: Oštro

 

30.01.2020 Avtor: Katarina Bulatović – OŠTRO

Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovencev

TRDITVI  -OBJAVA  Delo.si 

V najboljšem primeru gre za amaterske zanesenjake, katerih odločujoč vpliv lahko pripelje ne samo do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje.

Slovenija je ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja.

 

protest nevladikov - delo

Upravno sodišče je lani zadržalo odvzem zveri iz narave. Foto: Anže Malovrh/STA

 

Moč in vpliv nevladnih organizacij sta vedno večja, so zapisali v Delu. Zaradi delovanja društev, zasebnih zavodov in ustanov je naša država bolj socialna, so poudarili, toda interesi nevladnikov lahko ogrožajo varnost prebivalcev Slovenije.

Ugotavljali so, da so bila lani med nevladnimi organizacijami v javnosti najbolj opazna okoljska gibanja. Njihovo delovanje so v prispevku podrobneje analizirali.

Nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave je bilo konec lanskega leta po podatkih Ajpesa 65. Čeprav naj bi bila to po trditvah časnika predvsem amaterska združenja, jim je lani uspelo sodno zadržati izvajanje uredb o uravnavanju števila medvedov in volkov.

Omenili so še, da so vplivne tudi nevladne organizacije s statusom urejanja prostora, ki se lahko vključijo v postopke oblikovanja državnih in prostorskih načrtov ter pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Ni sporno, da se nevladne organizacije zavzemajo za divje zveri in njihov habitat oziroma oblikovanje prostorskih načrtov, so še posebej poudarili. Toda zelo problematično je, da s svojimi odločitvami posegajo v tiste, o katerih bi morala presojati stroka.

Zapisali so, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja. Po mnenju avtorja članka bi morala država to področje urediti povsem drugače: bistveno spremeniti postopke pridobivanja dovoljenj, opredeliti odgovornost vpletenih in od strank v postopku zahtevati, naj plačajo svoje stroške.

Vpliv okoljskih organizacij na odločanje

Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, se lahko vključijo v upravne in sodne postopke. Nevladniki, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področjih urejanja prostora ali varstva kulturne dediščine, pa lahko začnejo upravni spor zoper prostorske akte, torej prostorske načrte države ali občine.

Okoljskim nevladnim organizacijam status delovanja v javnem interesu podeli ministrstvo za okolje in prostor. Za to se lahko odloči na podlagi več pogojev: med drugim mora organizacija dve leti prej, preden zaprosi za status, svoja sredstva namenjati dejavnostim na področju varstva okolja oziroma narave in imeti izdelan najmanj dvoletni program delovanja v javnem interesu na teh področjih.

Pravico, da se vključujejo v upravne in sodne postopke, je leta 1998 opredelila Organizacija združenih narodov v pravno zavezujoči aarhuški konvenciji. Slovenija jo je ratificirala leta 2004. Sodelovanje v teh postopkih predpisuje tudi več evropskih uredb in direktiv.

Nevladne organizacije sicer na odločanje lahko vplivajo tudi drugače. Tako kot zainteresirana javnost lahko s pet tisoč podpisi vložijo zakonodajni predlog in se vključijo v obvezno javno razpravo o zakonskih predlogih. Prav tako lahko sodelujejo v nekaterih vladnih posvetovalnih telesih in se na predlog ministrstev vključijo v delovne skupine za oblikovanje zakonodaje.

Odločanje nevladnikov v EU

Sodelovanje nevladnih organizacij v procesih odločanja je v drugih članicah EU po mnenju Gorana Forbicija, direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), urejeno »od zanič do odlično«. Pobuda za spremembo zakonodaje je po njegovih besedah pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj ugodna, saj potrebujejo drugje glede na razmerje s številom prebivalcev več podpisov.

Po zadnji analizi o vključevanju javnosti v pripravo zakonodaje, ki jo je leta 2014 objavil CNVOS, je Slovenija glede na zakonodajno ureditev v zgornji polovici 22 evropskih držav. Zapisali so, da izvajanje pravil, tako kot praktično v vseh drugih državah, »močno šepa«.

Mednarodna organizacija OECD je v poročilu o sprejemanju predpisov iz leta 2018 ocenila, da je Slovenija na tem področju v zadnjih desetih letih napredovala. Toda pri vključevanju vseh v pripravo predpisov, torej tudi javnosti, je velikokrat prepozna.

Evropska komisija je v lanski študiji analizirala, kako članice EU uresničujejo aarhuško konvencijo. Ugotovila je, da so se možnosti vključevanja okoljskih nevladnikov v sodne in upravne postopke pri nas zakonsko razširile, toda sodna praksa kaže, da so te možnosti omejene. Kako uspešne so pri tem nevladne organizacije v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami, niso točno opredelili.

Tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) analiz o tem ni opravil, je za Razkrinkavanje.si povedala Senka Šifkovič Vrbica, vodja dejavnosti varstva okolja pri PIC. Dejala je, da se je vključevanje nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, vendar statistike o številu primerov, v katere so bile vključene okoljske nevladne organizacije, ne vodijo.

Avtor prispevka v Delu je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da imajo vse države z učinkovitim sistemom upravnih in drugih postopkov »veliko bolj omejeno možnost vpletanja drugih strank« kot Slovenija. Ključna razlika med drugimi državami in Slovenijo je tudi v tem, da postopki drugje potekajo hitreje. Katere države so to in kakšni so ti sistemi, ni pojasnil.

Nevladniški »amaterizem«

V Delu so še poročali, da je ključni interes večine okoljskih nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, prepoznavnost ali celo politična aktivnost. Le za nekaj vodilnih oseb v nevladnih organizacijah jim je uspelo ugotoviti, da imajo strokovno izobrazbo naravoslovne smeri ali ustrezne delovne izkušnje.

Ugotavljali so še, da gre pri nevladnih organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja »v najboljšem primeru za amaterske zanesenjake«, katerih »odločujoč vpliv lahko pripelje ne le do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja«. Pri tem so med drugim spomnili na lansko zadržanje odloka o odvzemu medvedov iz narave.

O številu zveri v naravi predvidoma vsako leto odloča vlada. Toda upravno sodišče je od leta 2015 po podatkih ministrstva za okolje in prostor odvzem zveri iz narave na podlagi štirih tožb nevladnih organizacij začasno zadržalo. Tri sta vložila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (Dondes) in PIC, eno pa Alpe Adria Green. Načrt upravljanja z zvermi v prihodnje trenutno pripravljata strokovna in interesna skupina za načrtovanje upravljanja velikih zveri, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Navedene tri organizacije imajo po dostopnih podatkih bodisi v vodstvu bodisi v upravnem odboru nekaj članov z naravoslovno izobrazbo oziroma takih, ki na področju okolja delujejo več let. Prav tako so to organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ki za soodločanje v upravnih postopkih izpolnjujejo zakonske pogoje, status pa jim je dodelilo ministrstvo za okolje in prostor.

Avtor članka je na naše vprašanje, na podlagi česa je utemeljil, da gre za zanesenjake, ki lahko škodijo varnosti prebivalcev Slovenije, zapisal, da je »odgovor na to preprost, saj je osnovni namen ustanovitve društev in gibanj druženje in združevanje zanesenjakov«.

Zapisal je, da je v prispevku opozoril na nekatere nepravilnosti in zlorabe vloge društev. Po njegovem mnenju ima le osem predsednikov društev naravoslovno izobrazbo oziroma ustrezne delovne izkušnje s tega področja, pri čemer je poudaril, da ni upošteval nekaterih interesnih društev.

Dodal je, da je samo pet organizacij, ki so »usmerjene v izboljšanje narave, vse ostale pa so se usmerile izključno v javne proteste, manifestacije in druge oblike nasprotovanja«. Katere so te organizacije, ne v prispevku ne v odgovoru ni navedel.

V odzivu za Razkrinkavanje.si je še izrecno poudaril, da nevladnim organizacijam v članku ne nasprotuje, saj meni, da je njihova vloga pomembna, a mora biti prilagojena njihovim interesom in znanju.

Pri vseh nevladnih organizacijah v javnem interesu na področju okolja in narave kompetence njihovega vodstva in točne aktivnosti niso jasno razvidne ali sploh niso razvidne. Prav tako ni mogoče razbrati, ali so svojo vlogo kdaj zlorabile.

Toda za več kot osem organizacij s seznama po pregledu njihovih spletnih mest lahko trdimo, da imajo nekateri člani naravoslovno izobrazbo oziroma izkušnje na področju okolja. Prav tako je pri večini vsaj iz opisa dejavnosti razvidno, da so usmerjene v izboljšanje narave.

Nevladnim organizacijam na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave podeli status v javnem interesu ministrstvo za okolje in prostor, za kar morajo izpolnjevati več zakonskih pogojev, šele nato lahko sodelujejo v upravnih postopkih. Toda končnih odločitev ne sprejemajo nevladne organizacije, temveč sodišče.

Avtor prav tako ni utemeljil, kakšno škodo naj bi te organizacije povzročile in kako ogrožajo varnost in premoženje Slovencev. Trditev v prispevku, da so te organizacije amaterski zanesenjaki, katerih odločujoč vpliv lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje, je neutemeljena.

Vključevanje okoljskih nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke določa mednarodna konvencija OZN, katere podpisnica je tudi Slovenija. Poleg tega sodelovanje v upravnih postopkih predpisuje več evropskih uredb in direktiv, prav tako ga priporočata OECD in svet EU.

Evropska komisija je v lanski študiji ugotavljala, da so se zakonske možnosti vključevanja nevladnih organizacij v postopke v Sloveniji povečale. Natančne analize, katere države so pri tem bolj in katere manj uspešne, niso opravili. Trditev, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja, je neutemeljena.


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Vsi tipi razkrinkanih informacij

VIR: Oštro

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Množični pogin velikih leščurjev v Tržaškem zalivu


Zaradi zajedavca je po ugotovitvah miramarskega morskega rezervata do januarja 2020 poginilo 60 do 70 odstotkov tovrstnih školjk

veliki leščur

Populacija velikega leščurja (Pinna nobilis) v Tržaškem zalivu se naglo krči. Po podatkih miramarskega morskega rezervata  je med Miljami in Sesljanom poginilo že kakih 60-70 odstotkov te največje sredozemske morske školjke, povzročitelj tega množičnega pogina pa je zajedavec vrste Haplosporidium pinnae. Gre za parazita, ki se je pojavil leta 2016 ob obalah Španije, od takrat pa pustoši po Sredozemlju, kjer je v nekaterih primerih povzročil popolno uničenje populacij te velike školjke.

Veliki leščur meri od pol metra do metra dolžine, s svojim koničastim delom pa se trdno zasidra v peščeno ali blatno morsko dno in na zunaj štrli s svojim ošiljenim delom. V vodah Tržaškega zaliva je število takih školjk tudi 20-krat višje od povprečja v Sredozemlju, vendar je očitno njegov ubijalec prišel tudi do naših voda, potem ko se je bil lani poleti že pojavil ob hrvaški obali blizu Zadra, leto prej pa ob obalah Jonskega morja. Do prvega pogina je prišlo novembra lani pri Barkovljah, raziskave, ki so jih opravili v laboratoriju za uporabno in primerjalno genomiko Oddelka za vede o življenju Univerze v Trstu, pa so pokazale, da gre za ubijalskega zajedavca. Z delom je takoj začela reševalna ekipa tehnikov in znanstvenikov, miramarski rezervat pa je obvestil lani nastalo t.i. jadransko alarmno skupino, ki pripravlja akcijski načrt. Gre za t.i. projekt Restorfan, ki predvideva preverjanje možnosti o uporabi mladih primerkov školjke oz. zdravih in na zajedavca odpornih populacij za ponovno naselitev morskega dna. Vendar bo to zahtevalo tudi posebne namenske finančne dotacije, brez katerih reševanje velikega leščurja ne bo mogoče, pravijo pri miramarskem morskem rezervatu.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Znanstveniki opozarjajo na potencialne resne zdravstvene učinke 5G


5G sevanje1

Podpisani, znanstveniki in zdravniki , priporočamo moratorij na uvedbo pete generacije 5G za telekomunikacije, dokler znanstveniki, neodvisni od industrije, ne bodo v celoti raziskali potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in okolje. 5G bo znatno povečalo izpostavljenost radiofrekvenčnim elektromagnetnim poljem (RF-EMF) na 2G, 3G, 4G, Wi-Fi itd. Za že vzpostavljene telekomunikacije. Dokazano je, da je RF-EMF škodljiv za ljudi in okolje.  

Začelo se je 13. septembra 2017. Do 18. decembra 2019 je 268 podpisnikov. Povezava

5G vodi v množično povečanje obvezne izpostavljenosti brezžičnemu sevanju

5G tehnologija je učinkovita le na kratke razdalje. Slabo se prenaša skozi trden material. Potrebnih bo veliko novih anten, celovita izvedba pa bo povzročila antene na vsakih 10 do 12 hiš v mestnih območjih, kar bo močno povečalo obvezno izpostavljenost.

Nihče se ne more izogniti, da bi bil izpostavljen „ vedno bolj razširjeni uporabi brezžičnih tehnologij “. Ker je po ocenah povečano število 5G-oddajnikov (tudi v stanovanjih, trgovinah in bolnišnicah), ” 10 do 20 milijard povezav ” (do hladilnikov, pralnih strojev, nadzornih kamer, osebnih vozil in avtobusov itd. .) bodo deli interneta stvari. Vse to skupaj lahko povzroči znatno povečanje skupne, dolgoročne izpostavljenosti RF-EMF vsem državljanom EU.

Škodljivi učinki izpostavljenosti RF-EMF so že dokazani

Več kot 230 znanstvenikov iz več kot 40 držav je izrazilo “resno zaskrbljenost” glede vseprisotne in vse večje izpostavljenosti EMF, ki jo ustvarjajo električne in brezžične naprave že pred dodatnim uvajanjem 5G. Navajajo dejstvo, da so “številne nedavne znanstvene publikacije pokazale, da EMF vpliva na žive organizme na ravneh, ki so precej pod večino mednarodnih in nacionalnih smernic “. Učinki vključujejo povečano tveganje za raka, celični stres, povečanje škodljivih prostih radikalov, genetske poškodbe, strukturne in funkcionalne spremembe reproduktivnega sistema, pomanjkanje učenja in spomina, nevrološke motnje in negativni vplivi na splošno počutje pri ljudeh. Škoda presega človeško raso, saj je vedno več dokazov o škodljivih učinkihtako rastlinam kot živalim .

Po pisanju pritožbe znanstvenikov leta 2015 so dodatne raziskave prepričljivo potrdile resna zdravstvena tveganja na področjih RF-EMF iz brezžične tehnologije. Največja svetovna študija (25 milijonov ameriških dolarjev) Nacionalni toksikološki program (NTP) kaže statistično pomembno povečanje pojavnosti možganskega in srčnega raka  pri živalih, ki so bile izpostavljene EMF, pod smernicami ICNIRP (Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirjočimi sevanji), ki ji sledijo večina držav. Ti rezultati podpirajo rezultate človeških epidemioloških študij o radiofrekvenčnem sevanju in tveganju za možganske tumorje.  Veliko število strokovno pregledanih znanstvenih poročil dokazuje škodo za zdravje ljudi zaradi EMF.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), agencija za boj proti raku Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je leta 2011 sklenila, da so EMF frekvence 30 KHz – 300 GHz morda kancerogene za človeka (skupina 2B). Vendar nove študije, kot je omenjena zgoraj omenjena študija NTP, in številne epidemiološke preiskave, vključno z najnovejšimi študijami o uporabi mobilnih telefonov in možganskem raku, potrjujejo, da je sevanje RF-EMF kancerogeno za človeka .

EUROPA EM-EMF smernica 2016 navaja, da “obstajajo trdni dokazi, da je dolgoročna izpostavljenost nekaterih elektromagnetnim poljem dejavnik tveganja za bolezni , kot so nekatere vrste raka, Alzheimerjeve bolezni, in moške neplodnosti … Skupno EHS (elektromagnetna preobčutljivostne) simptomi so glavobol, težave s koncentracijo, težave s spanjem, depresija, pomanjkanje energije, utrujenost in gripi podobni simptomi. ”

Vedno večji del evropskega prebivalstva je pod vplivom znakov slabega zdravja, ki so bili v znanstveni literaturi že vrsto let povezani z izpostavljenostjo EMF in brezžičnim sevanjem. Mednarodna  znanstvena deklaracija o EHS in večkratni občutljivosti na kemikalije (MCS ), Bruselj 2015, izjavlja, da: “Glede na naše sedanje znanstveno znanje poudarjamo vse nacionalne in mednarodne organe in institucije …, da priznamo EHS in MCS kot resnična zdravstvena stanja, ki v prihodnjih letih po vsem svetu, torej v vseh državah, ki izvajajo neomejeno uporabo brezžičnih tehnologij na elektromagnetnem polju in tržijo kemične snovi, lahko povzročijo veliko skrb za javno zdravjeNeaktivnost je za družbo strošekin to ni več možnost … soglasno priznavamo to resno nevarnost za javno zdravje … da so sprejeti in prednostni nalogi glavnih primarnih preventivnih ukrepov, da se v prihodnosti soočimo s to svetovno vseepidemijo . ”

Previdnostni ukrepi

Načelo previdnosti (UNESCO) je sprejela EU 2005 : ” Ko lahko človekove dejavnosti vodijo do moralno nesprejemljivo škodo, ki je znanstveno verjeten, vendar ni znan, ukrepi morajo biti sprejeti, da  se prepreči ali zmanjša to škodo.

Resolucija 1815 (Svet Evrope, 2011): „ Sprejmite vse razumne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, zlasti radijskim frekvencam iz mobilnih telefonov, zlasti izpostavljenosti otrok in mladih, za katere se zdi, da so najbolj izpostavljeni tumorjem glave… Skupina močno priporoča, da se uporabi načelo ALARA (tako nizko, kot je razumno dosegljivo), ki zajema tako imenovane toplotne učinke in athermične (netermične) ali biološke učinke elektromagnetnih emisij ali sevanja “in” izboljša standarde za oceno tveganja in kakovost «.

Koda Nürnberg (1949) velja za vse poskuse na ljudeh, torej vključno z roll-out od 5G z novo, višjo izpostavljenost RF-EMF. Vsi takšni poskusi: “morajo temeljiti na predhodnem znanju (npr. Pričakovanju, ki izhaja iz poskusov na živalih), ki opravičuje poskus. Noben poskus ne bi smel izvesti, če obstaja a priori razlog za domnevo, da bo prišlo do smrti ali onesposobitvene škode ; razen morda pri tistih poskusih, kjer so eksperimentalni zdravniki tudi subjekti. “(koda Nürnberga, str. 3-5). Že objavljene znanstvene študije kažejo, da obstaja “a priori razlog za verovanje” v resnične nevarnosti za zdravje.

Evropska agencija za okolje (EEA), ki je opozorila na “nevarnost pred sevanjem iz vsakdanjih naprav” kljub sevanja pod standarde WHO / ICNIRP. EEA tudi zaključuje: „Obstaja veliko primerov neuporabe previdnostnega načela v preteklosti, ki so povzročile resno in pogosto nepopravljivo škodo za zdravje in okolje … škodljive izpostavljenosti so lahko razširjene, preden obstajajo„ prepričljivi “dokazi o škodljivosti iz dolgoročnih izpostavljenosti in biološkega razumevanja [mehanizma] , kako je povzročena škoda. ”

“Varnostne smernice” ščitijo industrijo ne pa zdravje

Veljavne varnostne smernice ICNIRP so zastarele. Vsi zgoraj navedeni dokazi o škodi obstajajo, čeprav je sevanje pod „varnostnimi smernicami“ ICNIRP. Zato so potrebni novi varnostni standardi. Razlog za zavajajoče smernicah je, da ” konflikt interesov članov ICNIRP zaradi njihove rel a tionships s telekomunikacijami ali električni podjetja ogrozilo nepristranskost, ki naj bi urejal ureditev standardi za javni izpostavljenosti za neionizirna sevanja, … Za oceno rak tveganja je potrebno vključiti znanstvenike s kompetencami v medicini, zlasti onkologiji. ”

Sedanji ICNIRP / WHO so smernice za EMF, ki temelji na zastarelem predpostavki, da se je kritično učinek izpostavljenosti RF-EMF, pomembni za zdravje in varnost ljudi  ogrevanje izpostavljenega tkiva .” Vendar pa so znanstveniki dokazali, da je veliko različnih vrst bolezni in škode so povzročili brez segrevanja ( “ne-termično učinek”) na ravni sevanja precej pod smernicah ICNIRP.

Pozivamo EU:

1) Sprejeti vse razumne ukrepe za zaustavitev širitve 5G RF-EMF, dokler neodvisni znanstveniki ne bodo zagotovili, da 5G in skupne ravni sevanja, ki jih povzroča RF-EMF (5G skupaj z 2G, 3G, 4G in WiFi), ne bodo škodljive za Državljani EU, zlasti dojenčki, otroci in nosečnice, pa tudi okolje.

2) Da vsem državam EU, zlasti njihovim agencijam za varstvo pred sevanji, priporočam, da upoštevajo Resolucijo 1815 in državljane, vključno z učitelji in zdravniki, obveščajo o zdravstvenih tveganjih zaradi radiofrekvenčnega sevanja, kako in zakaj   se izogniti brezžični komunikaciji, zlasti v / blizu npr. , dnevni centri, šole, domovi, delovna mesta, bolnišnice in oskrba starejših.

3) Takoj, brez vpliva industrije, nemudoma imenovati delovno skupino EU neodvisnih, resnično nepristranskih znanstvenikov na področju EMF in zdravja brez navzkrižja interesov [1] za ponovno oceno zdravstvenih tveganj in:

  1. a) Odločanje o novih, varnih „najvišjih standardih skupne izpostavljenosti“ za vse brezžične komunikacije znotraj EU.
  2. b) preučiti skupno in kumulativno izpostavljenost državljanov EU.
  3. c) Vzpostaviti / uveljaviti pravila, ki bodo v EU predpisana / uveljavljena o tem, kako preprečiti izpostavljenost, ki presega nove “najvišje skupne standarde izpostavljenosti” v zvezi z vsemi vrstami EMF, da bi zaščitili državljane, zlasti dojenčke, otroke in nosečnice.

4) Da prepreči industriji brezžičnih / telekomunikacijskih sistemov prek svojih lobističnih organizacij prepričevanje uradnikov EU, da sprejmejo odločitve o nadaljnjem širjenju radiofrekvenčnega sevanja, vključno s 5G v Evropi.

5) Dajati prednost in izvajati žično digitalno telekomunikacijo namesto brezžične.

Od vas pričakujemo odgovor najpozneje 31. avgusta 2020 ob podpisanih dveh podpisnikih, katere ukrepe boste sprejeli za zaščito prebivalcev EU pred RF-EMF in zlasti 5G sevanjem. Ta pritožba in vaš odgovor bosta javno dostopna.

POVEZAVA:

BREZŽIČNO OMREŽJE 5. GENERACIJE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

EKO PATRULJA AAG–PARKIRIŠČE KAMIONOV V ASFALTNI BAZI VRTOJBA


V ponedeljek 20.01.2020 je EKO PATRULJA AAG zaradi pritožb tamkaj živečih  članov AAG in drugih občanov pregledala stanje na parkirišču kamionov, ki ga uporablja Asfaltna baza v Vrtojbi.

clip_image006

EKO PATRULJA je ugotovila da, glede na predpise in zakone, ki jih v republiki Sloveniji imamo v zvezi z parkiranjem tovornih vozil in gradbene mehanizacije ter na splošno motornih vozil ima Asfaltna baza v Vrtojbi neurejeno in ljudem ter naravi  škodljivo parkiranje vozil tako osebnih kot tovornih vozil ter gradbene mehanizacije.

Utemeljitev:

– V asfaltni bazi se vsakodnevno podnevi in ponoči, posebno pa preko vikenda parkira 20, 30 in več tovornjakov, cistern,,avto silosov kot tudi gradbene mehanizacije. Vse to je parkirano na izkopanem platoju, direktno na gramozu, ki je 15 do 20 m nižji od nivoja tal ostalega zemljišča okrog asfaltne baze, torej le kakšen meter nad nivojem podtalnice, rezervata pitne vode na vrtojbenskem polju.

– Parkirišče asfaltne baze nima urejenih oljnih lovilcev

– vsa parkirana vozila so velik potencialni onesnaževalec okolja in moteč faktor bližnjih prebivalcev.( prah, hrup, izpušni plini ………)

– vprašljivo je tudi skladiščenje soli na prostem in pokrito s ponjavo ter naloženo direktno na gramoz.

Vse zgoraj opisano je po naših laičnih predpostavkah. proti vsem zakonskim predpisom za parkiranje delovnih strojev in motornih vozil. Ker je, kot že rečeno vse skupaj v sami vasi med hišami, otroškimi igrišči in igrali ter tik ob na novo zgrajenem piknik prostoru.

Iz  AAG smo poslali prijavo inšpekcijskim službam v Novi Gorici v kateri zahtevamo takojšnje ukrepanje inšpekcijskih služb, zaradi ogrožanja zdravja ljudi, predvsem pa zdravja otrok. Med drugim smo zapisali. da  se mora to parkirišče takoj odstraniti in okolico povrniti v prvotno stanje.

clip_image002

clip_image004

clip_image008clip_image010

clip_image014clip_image016

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike


V slovenski javnosti te dni odmeva poziv, ki ga zdravniki in zobozdravniki širše goriške regije in skupščina Zdravniške zbornice Slovenije naslavljajo na državne organe, še posebej na Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencijo RS za okolje. Zaskrbljeni so zaradi dogajanja na območju srednje Soške doline, ki ga je v preteklosti zaznamovala več desetletij trajajoča proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov v družbi Salonit Anhovo, zadnja leta pa ta cementarna – sosežigalnica vse večji delež energije pridobiva s sežigom odpadkov, tudi nevarnih, opozarja 314 podpisnikov poziva – zdravnikov in zobozdravnikov iz vse Slovenije. »Pri Agenciji za okolje RS je v teku postopek, ki nakazuje namero za povečanje količine odpadkov za sosežig za skoraj četrtino, na 135 tisoč ton na leto,« opozarjajo v pozivu, kjer so med drugim odločevalce pozvali k previdnosti pri odločanju v takih postopkih. Še posebej pozivajo k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov, ki predstavljajo veliko tveganje za ljudi, vendar so sedaj kljub temu postavljene po meri njihovega povzročitelja. Na to temo so včeraj v Ljubljani na Zdravniški zbornici Slovenije sklicali novinarsko konferenco, kjer so prisotni strokovnjaki opozorili, da izpusti sežigalnic vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi ter da naj se ne dodatno obremenjuje okolja, ki je že onesnaženo. »Razumem, da se industrija mora sklicevati na standarde. Vendar apeliramo na državo kot na postavljavce teh standardov, da so nam bolj pomembna človeška življenja,« je včeraj v Ljubljani opozorila zdravnica Metoda Dodič Fikfak. Na ministra za okolje Simona Zajca so prisotni v torek naslovili poziv, da do 6. marca pričnejo s postopkom za izenačitev dovoljenih emisij za sežig in sosežig vsaj na raven tistih, ko so dovoljene za sežig, oziroma kot jih določa Svetovna zdravstvena organizacija. Zbrane podpise zdravnikov bodo ministroma za okolje in zdravje predani konec januarja oz. začetek februarja.

Novinarska konferenca, 21 01 2020, Zdravniška zbornice Slovenije Zdravniki in zobozdravniki Goriške ter skupščina Zdravniške zbornice sta odločevalce pozvala k previdnosti pri določanju mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov. Skrbi jih morebitno povečanje obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. Poziv je podpisalo že 314 zdravnikov in zobozdravnikov, od tega 162 zdravnikov in zobozdravnikov iz Goriške.

Na novinarski konferenci so sodelovali:

• Nevenka Mlinar, dr. med.; splošna zdravnica v splošni ambulanti v Desklah

• Doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana

• Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela in športa, UKC Ljubljana

• Doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., Klinični odddelek za pljučne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana

• Marina Praprotnik, dr. med., Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

• Majda Pohar, dr. med., NIJZ, Center za zdravstveno ekologijo

• dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije,

salonit anhovo

Spregovorili so o:

Zakaj goriški zdravniki in zobozdravniki opozarjajo na primer Salonita Anhovo in zakaj bi povečanje obsega sosežiga odpadkov za srednje Soško dolino pomenilo dodatno in nedopustno zdravstveno in ekološko obremenitev 

Vidiku toksikologije pri sežiganju odpadkov 

Zdravstvenem stanju prebivalcev kanalske občine in problematiki mejnih vrednosti, ter drugih okoljskih žariščih v Sloveniji 

Vplivu sosežigalnic in sežigalnic na pljuča 

Vplivu nevarnih kemikalij v zraku na dihala pri otrocih  Vplivu izpostavljenosti azbestu na zdravje prebivalcev 

Pozivu odločevalcem k ukrepanju in opozorilo o njihovi odgovornosti (Vlada RS, Ministrstvo za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za zdravje)

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Prejeli smo: To so prednosti sosežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav


avtor

MATJAŽ VALENČIČ

V združenju ZENS zagovarjamo rabo slovenskih energetskih surovin za proizvodnjo električne in toplotne energije in s tem ustvarjanje energetske neodvisnosti. Zato že nekaj let spremljamo dogajanja z rabo blata iz komunalnih čistilnih naprav. V letošnjem letu se je dodatno pojavil še problem zapore izvoza tega materiala.

blato  KČN



Predstavljamo predlog za rešitev problema.

Blato iz komunalnih čistilnih naprav

Blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) nastaja kot odpadek pri izvajanju predpisanih zahtev za zagotavljanje dobrega stanja vodnih teles. Vsebuje organske snovi in hranila (dušik, fosfor, minerali), kar narekuje njegovo obdelavo. Nastajanja vedno večjih količin blata iz KČN ni mogoče preprečevati.

Možni načini obdelave komunalnega blata so:

● recikliranje komunalnega blata za uporabo na (ne)kmetijskih zemljiščih,

● termična obdelava za uporabo kot gorivo,

● dolgoročno skladiščenje stabiliziranega blata ter pepela iz termične obdelave blata za pridobivanje fosforja (rekuperacija fosforja) in

● sekundarna surovina za gradbeništvo.

Prve tri opcije imajo prednost v programu ravnanja z odpadki RS.

Termična obdelava blata iz KČN

Termična obdelava blata iz KČN pomeni okoljsko sprejemljivo in varno možnost obdelave blata. Taka obdelava blata ima naslednje prednosti:

● higienizacija, mineralizacija in najboljša možnost za pridobivanje inertnih ostankov obdelave,

● popolno uničenje organskih onesnaževal,

● izločanje anorganskih onesnaževal,

● zmanjšanje mase in prostornine,

● pridobivanje energije in

● zmanjšanje emisije toplogrednih plinov.

Prednost termične obdelave blata iz KČN

Bistvena prednost blata iz KČN je enostavna, varna in zanesljiva tehnologija. Produkta sosežiga v soproizvodni enoti sta toplota in elektrika. Glede na podobnost materiala z lignitom je blato iz KČN idealen material za dodajanje lignitu. V sosežig bi lignitu lahko dodajali vsaj deset odstotkov mulja, kar bi precej znižalo stroške proizvodnje energije. Osušeno blato iz KČN je homogeno predelano gorivo, ki je stalne kakovosti.

V nasprotju s sosežigom drugih alternativnih goriv (mešani komunalni odpadki in mešani industrijski odpadki) blato iz KČN ne vsebuje ne klora niti žvepla.

Alternativni energenti

Poglavitni tehnični problem pri sežigu alternativnih goriv, kot sta SRF in RDF, sta elementa žveplo in organsko vezan klor. Žveplo tvori agresivne kisline, elementa pa prispevata h koroziji tehnološke opreme, zlasti v fazah ohlajanja. Klor pa je pri višjih temperaturah veliko bolj agresiven. Oba elementa odstranjujejo z ustreznimi pralniki in filtri, kjer se vežeta v nenevarne spojine. Če je filtracija neustrezna, pomenita elementa veliko nevarnost za okolje in zdravje. Zlasti klor, ki v fazi ohlajanja dimnih plinov ponovno tvori zelo strupene spojine, kot so na primer dioksini.

SRF in RDF sta trdni gorivi, mešanici odpadnih materialov, ki jih lahko štejemo za sestavljene materiale. Jogurtov lonček, na primer, ne vsebuje samo plastike PE z aditivi, temveč tudi barvo, ki vsebuje znatno količino klora. Takšnih sestavljenih materialov se ne odstranjuje, niti ni mogoče 100-odstotno odstraniti kosov odpadkov iz plastike PVC, katere sestavni del je klor. V Sloveniji je stroj za odstranjevanje PVC in podobnih materialov postavljen samo v sežigalnici v Celju.

Razlike med alternativnimi energenti

Odstranjevanje klora iz dimnih plinov je zahtevno. Opisanega problema s klorom pri blatu iz KČN ni, saj v blatu ni prostega klorida.

Osušeno blato iz KČN ima kalorično vrednost večjo kot velenjski lignit, po fizikalnih lastnostih pa sta identična. Blato je homogeno predelano gorivo, ki je ves čas zelo stabilne kakovosti, za razliko od RDF in SRF, kjer lahko prihaja do večjih nihanj v sestavi.

Glede težkih kovin in ostalih elementov pa so vsebnosti v blatu iz KČN primerljive z RDF in SRF in za uporabo vseh naštetih goriv potrebujejo enake tehnične rešitve (filtracijo).

Zaključek

Uporaba blata iz KČN kot alternativnega goriva je veliko bolj primerna, varna in tehnično obvladljiva kot uporaba RDF in SRF. Tehnologijo je možno hitro osvojiti in zagotoviti varno odstranjevanje blata iz KČN ob hkratni proizvodnji toplote in elektrike ter ob zniževanju emisij toplogrednih plinov. Neodvisno, ekonomično in trajnostno.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

MOL nima gradbenega dovoljenja za odsek kanala C0


gradnja-kanalizacije

V luči zadnjih dogodkov na ljubljanskem vodonosniku med Ježico in Savo, ko je policija zaščitila zasebno lastnino v skladu z Ustavo RS pred nasiljem izvajalca Mestne občine Ljubljana, Alpe Adria Green (AAG) sporoča javnosti, da MOL nima gradbenega dovoljenja za razkopavanje zasebnih parcel na tem delu vodonosnika.

Minister Zajc stalno ponavlja, da ne more ukrepati kot mu nalaga odločitev državnega zbora, po kateri bi moral ustaviti dela na vodonosniku, češ, da ima MOL gradbeno dovoljenje.

To ne drži. Investitor MOL (država pa je soinvestitor) nima gradbenega dovoljenja za posege na zasebne parcele na tem področju.

Kljub temu skuša MOL z nasiljem protipravno razkopavati zasebne parcele.

Zahtevamo, da minister Zajc takoj zaustavi nadaljevanje del na tem območju, saj ima sklep državnega zbora ali pa naj odstopi. Lahko se na terenu prepriča, da gradbenega dovoljenja za posege na njive MOL nima. Poleg tega ima v svojem sestavu okoljsko inšpekcijo, ki mora izdati odločbo o ustavitvi del..

Nasilje in kršenje predpisov je stalnica pri izvajanju investicije v povezovalni kanal C0 preko glavne zaloge pitne vode za glavno mesto Slovenije.

Tako je MOL dobila dovoljenje od Zavoda RS za varstvo narave za uničenje gozdnega predela pod Avtošolo Ježica v širini 6 m, ki je zaščiten z Naturo 2000. Dejansko pa je bil izvršen posek gozda in njegovo izkrčenje v širini 24 metrov, to je 4x več. MOL je morala plačati kazen, ampak nje to ne briga, ker dejansko nima zelene duše, za kar se proglaša.

Vodovarstveno območje za ljubljansko pitno vodo ni kot so druga podobna območja. Dodatno je, z zakonom, zaščiteno kot kritična infrastruktura, kar pomeni, da je potrebno maksimalno zmanjšati tveganja za njegovo onesnaženje.

Načrtovani kanal C0 pa to tveganje bistveno povečuje.

Evropska unija je že leta 2006 pričela z opredeljevanjem kritične infrastrukture po vseh državah članicah, predvsem zaradi naraščajočih terorističnih groženj pa tudi okoljskih onesnaženj. Viri pitne vode za mesta z več kot 100.000 prebivalci spadajo v kritično infrastrukturo. In pitna voda je poleg energetike in komunikacij med tremi najpomembnejšimi infrastrukturami vsake države. Za prebivalce pa je pitna voda gotovo na prvem mestu.

Odgovornost za zmanjševanje tveganj za kritično infrastrukturo ima predsednik države kot vrhovni poveljnik obrambnih sil. AAG ga je k zaščiti vodonosnika kot kritične infrastrukture ponovno pozval že v lanskem letu, a še po več mesecih ni dobil odgovora. Za pitno vodo kot kritično infrastrukturo glavnega mesta Slovenije sta odgovorna tudi ministrstvo za obrambo in ministrstvo za okolje in prostor. Oba ne storita ničesar za ustavitev del, ki povečujejo tveganje za usodno onesnaženje pitne vode za prebivalce Ljubljane.

Izgovor, da se je projektiralo že 1991 pomeni samo veliko strateško napako v projektu, saj se je od takrat odnos do pitne vode in okolja nasploh bistveno zaostril, celo v ustavi je zapisana. Starih načrtov se ne vleče v današnji čas. Podobna težka napaka je na drugem tiru Koper-Divača. Od prvih načrtov je tehnika močno napredovala in množica predorov, ki podaljšujejo izgradnjo je povsem nepotrebna in napačna.

Povezava:

POVEZOVALNI KANAL C0 – NOTRANJEREVIZIJSKO POROČILO MOP

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

Okoljevarstveniki slavijo: sporna železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost


Jaka Vran – 24..com

Škedenjska železarna v Trstu zapira svojo umazano dejavnost. Eden največjih onesnaževalcev v regiji, ki nenehno presega dovoljene meje izpustov prašnih delcev, bo s 1. februarjem ugasnil plavž in koksarno – dva obrata, ki sta proizvedla največ izpustov. Čeprav ni jasno, kaj bo s približno 500 delovnimi mesti, se okoljevarstveniki zaprtja železarne veselijo. Tudi na slovenski obali bomo v kratkem tako dihali čistejši zrak.

Železarna-Žavlje-izpust-žlindre

Škedenjska železarna – izpust žlindre – .FOTO: AAG

Pred več kot stoletjem, leta 1896, je tedanja Kranjska industrijska družba v Trstu za potrebe Avstro-Ogrske monarhije postavila obrat za proizvodnjo litega železa.

Lito železo se v Škednju proizvaja še danes – tehnologija je nekoliko napredovala, a je obrat precej zastarel in zato velik onesnaževalec. “Tukaj gre za celo goro rakotvornih snovi, ki jim s skupnim imenom rečemo pahi in povzročajo raka,” razlaga Gorazd Pretnar iz organizacije Alpe Adria Green – mednarodnega društva za varstvo okolja in narave.

Najhuje je ponoči, ko peči delajo s polno paro. V tržaški četrti, ki je zrasla prav zaradi železarne, so vidne posledice izpustov prašnih delcev, ki tukaj tudi za večdesetkrat presegajo mejne vrednosti.

Že leta se govori o zaprtju obrata, zdaj je napočil ta čas – odločitev, ki pa deli prebivalstvo. “Po eni strani se tako izgubljajo delovna mesta. A po drugi strani je to zagotovo dobro za ljudi, ki tukaj živijo,” je slišati domačine.

Kljub številnim rakavim obolenjem in težavam s pljuči in kljub temu, da so številni zaposleni, pa tudi okoliški prebivalci, umirali zaradi onesnaženja, so nekateri vezani na železarno, ki je marsikateremu tržačanu pomenila kruh. “Železarna je bila tukaj še preden so ljudje živeli. Prav zaradi železarne je zrasel ta del mestra. Zato sem jaz za železarno,” pa pravijo drugi.

V Italiji je to politična tema, ne le lokalna; preden je nastopil položaj podpredsednika vlade, si je obrat ogledal tudi vodja gibanja pet zvezd Luigi Di Maio.

Dolga leta je tekla bitka za zaprtje. Zdaj je sindikat podpisal dogovor z lastniki. “Po moje je glavna dobrina zdravje. Zaposlitev se lahko najde tudi drugje,” so veseli tretji.

Železarna-Žavlje-maj-2018

Škedenjska železarna – izpusti v ozračje – .FOTO: AAG

Zadovoljni pa so tudi okoljevarstveniki na naši strani, saj prašne delce veter vztrajno potiska tudi proti slovenski obali. “Tisti težji padejo hitro dol, te nekoliko lažje pa jih zračne mase prenašajo proti Ankaranu in te potem sedajo po kmetijskih površinah in naših pljučih,” pojasnjuje Pretnar.

Zato bo od 1. februarja tudi na Obali zrak le nekoliko bolj čist.

OGLEJTE SI : VIDEO

PRIPIS AAG:

Iz Alpe Adria Green smo 03.01.2019 poslali na Evropsko komisijo in Evropski parlament – odboru za peticije “Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje”. Istočasno smo po e-pošti pozvali Vlado RS in priobalne občine v Sloveniji, da se pridružijo tej zahtevi, ki smo jo posredovali na organe Evropske Unije.

AAG je v minulih letih že večkrat vlade RS in ministrstvo za okolje in prostor obvestil o vplivih čezmejnega onesnaževanja iz žaveljske železarne, vendar slovenska vlada nikoli ni ukrepala, da bi zaščitila svoje državljane, kaj šele slovensko manjšino živečo v sosednji državi.

Onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več kot 10 let. Tako onesnaženja zraka na slovenski strani zaradi žaveljske železarne NI!!!

izpusti v vodo - žel..žavlje

Izpusti v morje in zrak – FOTO AAG

Po podatkih premične merilne postaje (2008), ki ni merila niti rakotvornega dioksida in je bila locirana na zelo neprimernem, za izvajanje meritev, vetrovnem mestu, se je izkazalo sicer, da v vseh postavkah, razen ozonu, ne presega zakonskih norm.. VENDAR, to podeželsko okolje, dosega in presega mestna okolja! Npr.v SO2 kot Celje in 2x toliko kot Trbovlje, dušikovih oksidov toliko kot ob avtocesti v Mariboru..čuden je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost naj bi bila presežena »samo« 8 x, ko pa tržaški župan prepoveduje promet zaradi njih v zimskih mesecih..kako je torej s prekomejnim vplivom?

Lovran je slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj mejno vrednost presega 2 x! Ker je slednji posledica drugih onesnaževalcev v zraku in vetrov..od kod se je torej vzel, če je vse ostalo in drugod v mejah »normale«? Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, bi bilo za pričakovati naglo ukrepanje, da »dvig kvalitete življenja« ne bo samo »floskula«…

Železarna Žavlje december 2018

Izpusti v ozračje 2019 – FOTO AAG

Zaradi teh dejstev smo se v AAG odločili, da onesnaževanje iz žaveljske železarne prijavimo organom Evropske skupnosti, zaradi ogrožanja okolja in zdravja prebivalstva,kot posledica dejavnosti železarne v Žavljah. Prijavo smo sestavili v AAG international in podružnica AAG v Trstu.

Na osnovi podatkov italijanskih zdravstvenih oblasti, meritev njihove okoljske agencije, ugotovitev upravnega sodišča v Italiji in projekta monitoriranja zdravja prebivalcev, je bilo ugotovljeno stalno prekomerno izpuščanje mikro-praha, tudi do 10x nad dovoljeno normo, in benzena do 90x, kar se odraža v dvakrat večji umrljivosti v primerjavi s podobnim primerom v Tarantu in 83 umrlimi za tumorji med zaposlenimi v treh letih.

Zato AAG prosi EU za koordiniranje in pomoč pri mednarodnih ukrepih proti onesnaževalcem in informiranost sosednjih držav.

Če dodamo še izpuste odpadkov v morje, ki ga ugotavlja Italijanska policija in Italijanska okoljska agencija, je dodatno utemeljen predlog za uvedbo postopka proti Republiki Italiji zaradi kršitev zakonodaje EU.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Izpusti v morje iz Škocjanske železarne – FOTO AAG

Želeli smo bi, da se tej pobudi pridružila tudi vlada RS odnosno MOP, vendar nismo dobili od takratnega ministra Jureta Lebana nobenega ogovora na vaš dopis .

Takratni Minister Leben je za časnik DELO v januarju 2019 dejal da bo prekinil  slabo prakso

image

Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor.

V častniku DELO so takrat zapisali:

Takratni Minister za okolje Jure Leben je, kot je povedal za Delo, že zaprosil za sestanek pri italijanskem ministru za okolje in naročil tudi monitoring zraka v okolici: »V okolici železarne bodo postavili nove merilce kakovosti zraka, ki bodo pokazali dejansko onesnaženost okolice.«

Čeprav bi v dobi njegovega ministrovanja monitoring zlahka na Slovenski strani  zlahka naredil tega niso , pa tudi sestanka ni bilo.  V AAG smatramo da je šlo samo za politično všečno izjavo, bivšega ministra, ki bi sedaj rad ustanovil novo zeleno stranko???

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa

UČENCI OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR SO IZVEDLI SKUPAJ Z AAG EKO-PATRULJO KVALITETE VODE NA KRASU


V torek 14.01.2020 smo z 32 otroki iz 2. triade OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR izvedli ekološko patruljo kvalitete vode na Krasu.

My beautiful picture

V vasi Slivje smo pripravili projekcijo o problematiki vode skozi kras, Predstavili smo  napravo za meritve vode in delo z njo. Namen eko patrulje je bil ugotavljanje morebitnih kritičnih vrednosti vode. V kolikor bi bilo pri meritvah ugotovljeno odstopanje  od mejnih vrednosti bi takoj  aktivirali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kopra, da ukrepa.

Učenci so se po predstavitvi razdelili na 7 eko- skupin, ki so s pomočjo mentorjev in AAG spremljali meritve vode in tudi sami izvajali meritve z PH lističi.

Vodo smo najprej analizirali v vasi Slivje v slepi dolini Mrzlice, na stiku neprepustnih s kraškimi kamninami.

Z avtobusom smo se pripeljali, do vhoda v jamo Dimnice.  V jamo, smo se spustili na globino 100 m po turističnih poteh (ograje, preproge, veliki rovi…) do reke, ki se steka v izvir Rižane, po ugotovitvah sledilnega poskusa. Spoznali smo edino vodovodno zajetje v jamah v Evropi in analizirali vodo.

Pot smo nadaljevali do čistilne naprave – Vodarne, kjer po ultrafiltreaciji surovo vodo pošljejo v vodovodno omrežje. V vodarni analiziramo stanje vode.

Eko patruljo smo končali v Ankaranu, kjer so si otroci odšli pogledat  školjčno sipino, kot del antropogene krajine in eno od dveh tanatocenoz v Sredozemlju. Na sipini so  tudi določili vrste školjk in polžev, ki so jih našli.

Eko – skupine bodo v šoli sestavile poročila, ter nam jih poslale v oceno. Vse skupine bodo prejele priznanja mladega ekologa in praktično nagrado.

Eko patruljo smo izvedli v okviru programa AAG – ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa