e-novice AAG: HRAST 12/2019


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodDECEMBER/2019

This is the divider

Poročilo ZN razkriva, kako težko bo doseči cilje na področju podnebnih sprememb

onesnaževanje zraka

Poročilo pojasnjuje obseg izziva ohranjanja globalnega segrevanja pod 1,5 ° C. Združeni narodi so opozorili, da morajo svetovni voditelji v naslednjem desetletju vsako leto zmanjšati emisije toplogrednih plinov za osupljivih 7,6%, da bi dosegli najbolj ambiciozen cilj pariškega…Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Nov primer krivolova jamskih hroščev

brezno Mt7 -2

V turistični jami Dimnice v občini Hrpelje-Kozina je nekdo nezakonito lovil zaščitene jamske hrošče. Jamarji so več vrst jamskih hroščev našli v pasteh, med njimi tudi hrošča drobnovratnika. Cene … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

“PRESTIŽNA NAGRADA – FOSIL DNEVA V MADRIDU NA COP 25 TUDI SLOVENIJI IN BIH”

Bosna in Hercegovina in Slovenija sta na podnebnem vrhu COP25 v Madridu osvojila nagrado “Fosil dneva” za promocijo in financiranje gradbenega projekta termoelektrarne Tuzla 7, je sporočila CAN Europe. Načrti  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Za pravico do čiste pitne vode: peticija proti izgradnji kanalizacije nad ljubljanskim zajetjem za pitno vodo

voda (1)Podpisniki te peticije pozivamo k takojšnjemu prenehanju gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju, nad vodnim zajetjem Kleče med Brodom in Ježico v Ljubljani. Kanalizacijski kanal C0 na tem območju predstavlja resno in objektivno grožnjo neoporečnosti vira pitne vode, od …        Nadaljujte z branjem→

This is the divider

V EKOLU V KRANJU ZAGORELO

Fotografija osebe Civilna iniciativa za zeleno Stražišče.Včeraj zvečer je okoli 18.30 je zagorelo v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Ekol v Stražišču pri Kranju, podoben bi bil lahko tistemu kot v Kemisu na Vrhniki, če gasilci ne bi hitro odreagirali. AAG več let opozarja pristojne na občinskem in državnem nivoju, da industrijska cona Laze ne sodi v to območje, vendar so odgovorni bili gluhi  … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Ekol že deluje, a prebivalcem je dovolj

EKOL-POŽAR DELOMaja Prijatelj Videmšek – DELO Na območju industrijske cone Laze so že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. Samo hitri intervenciji gasilcev …        Nadaljujte z branjem→

This is the divider

AAG poslal na Evropsko komisijo dopolnitev pritožbe za kanal C0

C0-radio-študent.jpgIZJAVA ZA JAVNOST  –           Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MOP v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, je 11.12.2019 poslal na Evropsko Komisijo dopolnitev pritožbe proti gradnji kanalizacije … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

KAKŠEN ZRAK DIHAMO

Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Klikni na foto in si oglej video! Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob. …               Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Eko patrulja AAG: Kamnolom Strahovica

clip_image002AAG je 11.12.2019 v  neposredni bližini naselja Stahovica pri Kamniku, kjer  deluje kamnolom, ki je v lasti podjetja Calcit d.o.o, opravila Eko patruljo. Območje VVO. Že več let se krajani na tem območju bojujejo proti delovanju tega kamnoloma, a žal … Nadaljujte z branjem→

This is the divider

EUROPA NOSTRA – program 7 NAJBOLJ OGROŽENIH – Plečnikov stadion v ožjem izboru med 14 najbolj ogroženimi

Plečnikov štadionNominacija Plečnikovega stadiona v program 7 najbolj ogroženih, ki jo je podalo Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju z našo Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki,  je prestala prvo selekcijo, tako da je Plečnikov stadion uvrščen v ožji …                                      Nadaljujte z branjem→

This is the divider

Pritožba AAG zoper Delno odločbo ARSO za Ekologijo d.o.o.

Škofja LokaAlpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave,  kot nevladna organizacija je 18.12.2019 vložila zahtevo za ( ponovni) vstop v postopek izdaje dovoljenja za obratovanje  …                  Nadaljujte z branjem→

This is the divider

POVEZOVALNI KANAL C0 – NOTRANJEREVIZIJSKO POROČILO MOP

C0 - radio študentNa zahtevo AAG za  informacijo javnega značaja smo iz Ministrstva za okolje in prostor 19.12.2020 prejeli: PREGLED POSTOPKOV IZDAJE SKLEPOV V PREDHODNEM POSTOPKU PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE IN VODNIH SOGLASIJ MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR PRI …                       Nadaljujte z branjem→

This is the divider

srečno 2020-

This is the divider

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

DECEMBER2019

POVEZOVALNI KANAL C0 – NOTRANJEREVIZIJSKO POROČILO MOP


Na zahtevo AAG za  informacijo javnega značaja smo iz Ministrstva za okolje in prostor 19.12.2020 prejeli:

PREGLED POSTOPKOV IZDAJE SKLEPOV V PREDHODNEM POSTOPKU PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE IN VODNIH SOGLASIJ MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR PRI KOHEZIJSKEM PROJEKTU “ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA OBMOČJU VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA – 1. DEL”, S POUDARKOM NA POVEZOVALNEM KANALU C0

ter

POPRAVEK NOTRANJEREVIZIJSKEGA POROČILA

C0 - radio študent

POROČILO POTRJUJE VSE NAŠE TRDITVE, KI SMO JIH V PRETEKLIH MESECIH POSREDOVALI JAVNOSTI!

POVZETEK POROČILA

Izredno notranjo revizijo “Kanal C0” sem izvedla na podlagi sklepa ministra št. 0601-2/2019/1 z dne 7.2.2019, dopolnjenega s sklepom ministra št. 0601-2/2019/12 z dne 5.6.2019.

Projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja je sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada.

Cilj notranje revizije je bil

-preveriti integriteto izjave ministrstva, kot pristojnega organa za upravljanje voda po okvirni vodni direktivi, iz Dodatka 2 k vlogi investitorjev za sofinanciranje projekta iz kohezijskega sklada, da je bilo v postopkih preverjeno, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnih teles podzemne ali površinske vode oz. da dobro stanje voda ne bo doseženo; in

-izboljšanje sistema notranjih postopkov v ministrstvu na področju predhodnih pregledov presoje vplivov na okolje (ARSO) in izdaje vodnih soglasij oz. mnenj (DRSV)

. Preverila sem, ali so bili postopki v letih 2013 – 2015, ki se nanašajo na

– izdajo sklepov, da presoja vplivov na okolje za 1. in 3. del projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja ni potrebna, ter na

– izdajo vodnih soglasij za povezovalni kanal C0 skladni z evropskimi in slovenskimi predpisi ter z dobro prakso upravljanja. Pri slednjih sem se osredotočila na vprašanje, ali je bil v postopku preverjen vpliv načrtovanega projekta na stanje podzemnih voda1 .

Pri tem me je zanimalo, ali so bili postopki sledljivi in nadzorovani, kot zahtevajo krovne evropske uredbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih 2 , s čimer bi lahko potrdila izjavo ministrstva, ter ali so javni uslužbenci delovali s potrebno poklicno skrbnostjo.

Poudarjam, da notranja revizija ne ugotavlja zakonitosti izdanih upravnih aktov (sklepov s področja presoje vplivov na okolje in vodnih soglasij). Določila predpisov sem v notranji reviziji uporabila le kot referenčne točke (sodila), po katerih sem pregledala omenjene upravne postopke.

V notranji reviziji sem se osredotočila na pregled postopkov v povezavi s kanalom C0 in njegovim vplivom na stanje podzemne vode, saj se povezovalni kanal C0 nahaja na vodovarstvenem, poplavnem in priobalnem območju.

Zaradi časovne omejitve notranje revizije nisem preverila inšpekcijskih pregledov v povezavi s kanalom C0, v omejenem obsegu pa sem pregledala pravne podlage za izplačilo gradbenih del.

Predhodna postopka presoje vplivov na okolje je izvedla Agencija RS za okolje (ARSO), postopke za izdajo vodnih soglasij/mnenj pa je vodila ARSO oz. Direkcija RS za vode. Predhodni postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v časovnem zaporedju kot ga zahtevajo predpisi, pač pa je bil izveden po že izdanih in pravnomočnih vodnih, naravovarstvenih in drugih soglasjih ter gradbenem dovoljenju za del izgradnje povezovalnega kanala C0. To ni v skladu z evropsko uredbo 1303/2013 in Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1).

1 150. člen Zakona o vodah določa, da se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

2 Obravnavani postopki imajo v širšem okviru obravnave projekta tudi finančni vpliv na sklad

V notranji reviziji sem ugotovila, da so:

  • javni uslužbenci ARSO in ARSO/DRSV v postopkih izdaje posamičnih upravnih aktov povzemali mnenja pripravljavcev študij (pooblaščenih organizacij s strani občin investitork);
  • ARSO se je v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje naslonil na izdane posamične upravne akte (vodna soglasja). Tak pristop ni bil ustrezen in ni skladen z osnovnim pomenom presoje vpliva posega na okolje, ki mora oceniti vplive celotnega projekta (tudi kumulativni vpliv);
  • obstaja tveganje, da v postopku izdaje vodnih soglasij javni uslužbenci vpliv posega niso presojali po ustrezni klasifikaciji objekta in iz tega izhajajočih omejitvah za poseg v prostor;
  • javni uslužbenci DRSV so v postopkih izdaje vodnih soglasij predpise uporabljali dobesedno, pri tem pa niso v zadostni meri upoštevali vsebinske oz. smiselne presoje posameznih določb ter načel iz uporabljenih materialni in postopkovnih predpisov;
  • javni uslužbenci ministrstva, ki so pripravili predpise, ter uslužbenci ARSO in DRSV, ki so vodili upravne postopke po teh predpisih, so le-te različno tolmačili;
  • ARSO/DRSV pri izdaji vodnih soglasij ni upošteval določil uredbe VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2015, ki za priobalno območje določa strožje omejitve (v skladu z določbami ZV-1);
  • ARSO/DRSV pri izdaji vodnih soglasij ni upošteval poplavne uredbe, ki določa da kanalizacija brez predhodno izvedene PVO ni dovoljena; v spisovni dokumentaciji ni sledi, ali je bilo v takratnem postopku preverjeno, ali del povezovalnega kanala C0 dejansko poteka po območju srednje poplavne nevarnosti (kot izhaja iz projektne dokumentacije) ali ne;
  • v vodnih soglasjih sem opazila napake (v izreku in v obrazložitvi) v smislu neskladnosti zapisa s predpisi;
  • ni sledljivosti preverjanja – revizijske sledi (v primeru predhodnih postopkov presoje vplivov na okolje in v primeru izdaje vodnih soglasij /mnenj);
  • revidirane enote niso imele vzpostavljenih preventivnih kontrol v obliki pisnih smernic (smernice za presojo vpliva projekta na stanje podzemnih voda mora DRSV objaviti tudi na svojih spletnih straneh) in internih navodil za delo;

ARSO je v času notranje revizije že pripravil interno pisno navodilo in obrazec za presojo meril po uredbi PVO.

  • ni razvidno, da je bil kontrolni proces izvajanja postopkov izvajan sistematično (npr. kontrole štirih oči, vodstvene kontrole); o prenos informacij, pomembnih za odločanje, ni bil optimalen;
  • uslužbenci DRSV pri izdaji vodnih soglasij niso presojali vpliva dela izgradnje kanala C0 iz vloge za vodno soglasje/mnenje kot dela večje zaključene celote.

Menim, da javni uslužbenci obravnavanih postopkov niso vodili z zadostno mero strokovne in kritične presoje. Menim tudi, da sistem presoje vplivov na okolje v ARSO in sistem izdaje vodnih soglasij/mnenj v ARSO/DRSV ni deloval uspešno in učinkovito, kar je imelo vpliv tudi na izvajanje postopkov v obravnavanem primeru povezovalnega kanala C0 in na vsebino izdanih sklepov in soglasij/mnenj.

Za izboljšanje kontrolnega okolja ministrstva in revidiranih postopkov sem predlagala priporočila, ki izhajajo iz ugotovitev z visoko in srednjo stopnjo tveganja za delovanje ministrstva.

Na podlagi izsledkov notranje revizije ne zagotavljam, da so bili postopki v delu, ki se nanaša na povezovalni kanal C0, izvedeni v skladu z izjavo ministrstva v Dodatku 2 k vlogi za sofinanciranje, ki navaja, da je bilo v okviru postopkov izdaje soglasij in sklepa preverjeno, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnih teles podzemne ali površinske vode.

ZA NADALJEVANJE KLIKNI NA POVEZAVO:

CELOTNO REVIZIJSKO POROČILO OBJAVLJENO

POPRAVEK NOTRANJEREVIZIJSKEGA POROČILA

PODPIŠI PETICIJO:

Peticija proti izgradnji kanala C0 na vodovarstvenem območju Kleče

POP TV: Revizijsko poročilo razkriva nepravilnosti pri gradnji kanala C0

V projektu gradnje kanalizacijskega kanala C0 so bili postopki vodeni napačno. Ljubljanska občina je npr. najprej dobila gradbeno dovoljenje in soglasja, šele nato je bil izdelan predhodni postopek presoje vplivov na okolje, kar je v neskladju s predpisi, je razvidno iz poročila notranje revizije, ki ga je objavila Alpe Adria Green.

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je poročilo notranje revizorke na ministrstvu za okolje in prostor Stasje Grkman pridobila na podlagi zahteve za informacijo javnega značaja in ga poslala medijem. Poročilo razkriva, da je Grkmanova ugotovila nepravilnosti, povezane s projektom gradnje kanalizacijskega kanala na spornem kraku od Broda do Ježice v Ljubljani.

Predhodna postopka presoje vplivov na okolje je izvedla Agencija RS za okolje (Arso), postopke za izdajo vodnih soglasij oz. mnenj pa sta vodila Arso oz. Direkcija RS za vode.

V primeru gradnje C0 so bili postopki vodeni napačno.

V primeru gradnje C0 so bili postopki vodeni napačno.FOTO: Bobo

Notranja revizorka je ugotovila, da predhodni postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v časovnem zaporedju, kot ga zahtevajo predpisi, ampak je bil izveden po že izdanih in pravnomočnih vodnih, naravovarstvenih in drugih soglasjih ter gradbenem dovoljenju za del izgradnje povezovalnega kanala med občinama Medvode in Vodice in ljubljanskim kanalizacijskim omrežjem. To ni v skladu z relevantno uredbo EU in zakonom o varstvu okolja, je v poročilu zapisala Grkmanova.

Na podlagi svojih izsledkov notranja revizorka ni mogla zagotoviti, da so bili postopki v delu, ki se nanaša na povezovalni kanal C0, izvedeni v skladu z izjavo okoljskega ministrstva, da je bilo v okviru postopkov izdaje soglasij in sklepa preverjeno, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnih teles podzemne ali površinske vode.

V notranji reviziji je revizorka sicer ugotovila, da so javni uslužbenci, ki so sodelovali v postopkih izdaje posamičnih upravnih aktov, povzemali mnenja pripravljavcev študij oz. organizacij, ki so jih pooblastile občine investitorke, in da se je Arso v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje naslonil na izdane posamične upravne akte, kot so vodna soglasja.

“Tak pristop ni bil ustrezen in ni skladen z osnovnim pomenom presoje vpliva posega na okolje, ki mora oceniti vplive celotnega projekta, tudi kumulativne vplive,” je zapisala Grkmanova.

Po njeni oceni obstaja tudi tveganje, da v postopku izdaje vodnih soglasij javni uslužbenci vpliv posega niso presojali po ustrezni klasifikaciji objekta in iz tega izhajajočih omejitvah za poseg v prostor. Javni uslužbenci direkcije za vode so po njenem mnenju v postopkih izdaje vodnih soglasij predpise uporabljali dobesedno, pri tem pa niso v zadostni meri upoštevali vsebinske oz. smiselne presoje posameznih določb ter načel iz uporabljenih materialnih in postopkovnih predpisov.

Revizorka je ugotovila tudi, da so javni uslužbenci ministrstva, ki so pripravili predpise, ter uslužbenci obeh omenjenih organov v sestavi, ki so vodili upravne postopke po teh predpisih, gradivo različno tolmačili.

Pri izdaji vodnih soglasij uslužbenci niso upoštevali določil uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2015, ki za priobalno območje določa strožje omejitve, poplavne uredbe, ki določa da kanalizacija brez predhodno izvedene presoje o vplivih na okolje ni dovoljena. V spisovni dokumentaciji po njenih ugotovitvah ni sledi, ali je bilo v takratnem postopku preverjeno, ali del povezovalnega kanala C0 dejansko poteka po območju srednje poplavne nevarnosti ali ne.

Na podlagi svojih ugotovitev je Grkmanova ocenila, da javni uslužbenci obravnavanih postopkov niso vodili z zadostno mero strokovne in kritične presoje in da sistem presoje vplivov na okolje v izdaje vodnih soglasij ali mnenj ni deloval uspešno in učinkovito. Izdala je tudi priporočila.

Notranja revizija sicer ni ugotavljala zakonitosti izdanih upravnih aktov. Zaradi časovne omejitve ni preverila niti inšpekcijskih pregledov v povezavi s kanalom C0.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v državnem zboru pred dnevi že sam pojasnjeval, da je revizija, ki jo je v zvezi s kanalom C0 naročilo ministrstvo, pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole. “Zato sem že izdal navodila organom v sestavi, da se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo,” je poudaril takrat. Arso in direkcija za vode danes delata drugače, je zatrdil.

Ministrstvo se je odločilo tudi za recenzijo tehničnih rešitev kanala C0, a razpis ni bil uspešen zaradi slabega odziva ter neprimernosti prispelih ponudb, zato ga nameravajo ponoviti. Potekata pa tudi pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb.

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

ŠE DO 31.12. LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

Pritožba AAG zoper Delno odločbo ARSO za Ekologijo d.o.o.


Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave,  kot nevladna organizacija je 18.12.2019 vložila zahtevo za ( ponovni) vstop v postopek izdaje dovoljenja za obratovanje naprave: upravljavcu EKOLOGIJA d.o.o. Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka ter pritožbo na DELNO ODLOČBO, ki jo je izdal ARSO istemu upravljavcu  v zvezi izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) je izdala dne 5.12.2019 DELNO ODLOČBO, upravljavcu Ekologija, ki se nanaša na vlogo upravljavca z dne 23.02.2016. V tem postopku je AAG pridobil status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja OVD. Postopek je bil 25. 10.2017 s strani ARSO po sklepu št: 35407-4/2015-77 bodisi ustavljen, prekinjen? ali pa se je v zakolisju nadaljeval? , ne da bi nas kot stranskega udeleženca v postopku o nadaljevanju postopka ARSO obvestil, še več AAG je črtal  kot stranskega udeleženca v postopku. Postopek se je v zakosilju nadaljeval, da bi se »znebili« nezaželenih strank v postopku. Zato AAG s pritožbo zahteva, kot stranka v postopku, odpravo delne odločbe in obnovo postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja v skladu z določili ZON in ZVO.

Škofja Loka

V PRITOŽBI NA DELNO ODLOČBO, KI JE AAG ODDAL V ZAKONSKEM ROKU IMA AAG SLEDEČE PRIPOMBE:

1. Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja, ki deluje v javnem interesu na področju narave in okolja ( v nadaljevanju AAG) nasprotuje delni odločbi št. 35407-11/2016-25 z dne 5.12.2019 upravljavcu Ekologija d.o.o., Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka in zahteva, da se odpravi.

2. V nadaljnjem utemeljujemo našo zahtevo po odpravi delne odločbe v celoti in hkrati pritožbo na izdano delno odločbo.

3. Delna odločba dovoljuje Ekologiji obratovanje. Obratovanje s tako visokimi zmogljivostmi, tako predhodnega skladiščenja (točka 1.1.) kot predelave in odstranjevanja nevarnih odpadkov (točka 1.2.) ob samo delni odločbi prinaša v prostor še veliko večje nevarnosti za okolje in zdravje kot doslej, saj gre za obratovanje v zelo starih prostorih kot ugotavlja požarni inšpektor (Delna odločba, str. 19-20). Prostori so iz leta 1935 in da je bila stavba deležna le rednih vzdrževanj, ne pa tudi ureditve stavbe v smislu zagotavljanja bistvenih zahtev varstva pred požarom skladno z določili Gradbenega zakona. ARSO v svojih nadaljnjih postopkih od Ekologije d.o.o. tudi ni zahteval dodatnih dokazil, da stavba izpolnjuje bistvene zahteve glede varstva pred požarom, predvsem tudi zato, ker je bila stavba prvotno zgrajena za potrebe tekstilne industrije, sedaj pa se v njih izvaja skladiščenje in obdelava nevarnih odpadkov, kar je popolnoma druga namembnost objekta.

4. Zato je povsem nesprejemljivo, da so okoljevarstvene zahteve v točki 11. delne odločbe prestavljene za nedoločen čas in niso obravnavane hkrati z obratovanjem obeh naprav. Obrazložitev 11.točke v ničemer ne zadošča dejstvu, da do nesreče in požara lahko pride vsak čas obratovanja. Načrt za obvladovanje nesreč je upravljavec predložil naslovnemu organu (ARSO) in ga javnost ne pozna in nanj ne more dati pripomb. S tem je kršena Aarhuška konvencija večkrat:

– ker delna odločba ni bila v razpravi v javnosti, čeprav se tiče okolja in zdravja ljudi

– ker načrt za obvladovanje nesreč ni bil v razpravi v javnosti, čeprav se tiče okolja in zdravja ljudi

– ker se dejavnost izvaja v 84 let starih prostorih, ki so bili po mnenju požarnega inšpektorja samo redno vzdrževani in niso bili preverjeni glede na zagotavljanje bistvene zahteve varstva pred požarom skladno z določili 3. odstavka 5. člena Gradbenega zakona. Skladno z določili 21. točke 3. člena Gradbenega zakona pa je nevaren objekt tisti objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev po Gradbenem zakonu. Osnovni namen objekta je bil za namene proizvodnje tekstila, sedaj pa se v istih prostorih izvaja skladiščenje in obdelava nevarnih odpadkov, kar je popolnoma druga dejavnost in ARSO v postopku izdaje delne odločbe ni preveril skladnosti objekta z bistvenimi zahtevami glede varstva pred požarom.

5. Opozarjamo ARSO, da smo v letu 2017 imeli tri velike požare z odpadki (Kemis in drugi), kljub navidezno popolnim in ne delnim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD). ARSO je kazensko odgovoren za pomanjkljivo delno odločbo za Ekologijo d.o.o., kateri manjka cela vrsta pomembnih določb.

6. V poglavju 8.1. Ukrepi za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave iz točke 1.1. izreka tega dovoljenja ter za zmanjšanje njihovih posledic ni niti enega ukrepa za varstvo pred požarom oziroma za ukrepe v primeru zmanjšanja posledic požara, kljub temu, da imamo v Sloveniji nešteto požarov v obratih za ravnanje z odpadki.

7. V poglavju 8. Ukrepi za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave pa sploh ni navedenih nobenih ukrepov za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave 1.2., to je naprave za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki je še precej bolj nevarna dejavnost kot samo skladiščenje nevarnih odpadkov.

8. V delni odločbi manjka izredno pomemben del, to je vplivno območje obratovanja Ekologije d.o.o. V nobenem primeru se ne strinjamo s tem, da se to območje omeji na ograjo podjetja in da ostaja neopredeljeno kot je zdaj v delni odločbi. Tudi zato se mora delna odločba odpraviti. Prebivalci ne smejo biti v negotovem položaju in ogroženi vsak čas zaradi nepopolnega dovoljenja.

9. Izkušnje iz požara v Kemisu in podobnih zahtevajo popravo pri izdaji OVD za odpadkovne obrate. Če tega ne bo ARSO izvedel in upošteval, zapade pod kazensko odgovornost, ki jo bomo izterjali. Kar je dovolj, je dovolj.

10. Tako BAT za IED (IPPC) obrate, ki kakorkoli obdelujejo odpadke (Waste Treatments Industries, avgust 2006) zahteva 24 urno fizično varovanje obrata po osebi, ki je usposobljena za prvo gašenje morebitnega požara. Tega Kemis ni spoštoval in smo dobili izjemno velik požar. 24 urno fizično varovanje imajo danes mnoge državne in druge ustanove, ki nimajo nevarnih in gorljivih odpadkov.

11. Prav tako delna odločba ne vsebuje nobenih navedb o elektronski kontroli stanja v prostorih obrata, ki bi takoj signalizirala morebiten pojav dima ali drugega nekontroliranega dogajanja. Odsotnost te preventive lahko že danes pomeni veliko tveganje za nesrečo in škodljiv vpliv na zdravje. Takega tveganja ljudje ne sprejemajo in pika.

12. Sporna in nepravilna je uporaba ZVO-1F, ki ne velja več. Treba je upoštevati zgolj ta čas veljaven ZVO-1, ki vsebuje vse spremembe doslej.

13. Prav tako se ne strinjamo z izključitvijo javnosti od obratovanja po točki 1.1. Vsakršna sprememba pri tako tvegani dejavnosti, kot je obdelava odpadkov vseh vrst, tudi nevarnih in gorljivih mora v javno razpravo po Aarhuški konvenciji. ARSO pomeni Agencija RS za okolje, kar pomeni, da je njena skrb, da varuje 72.člen Ustave RS, ki daje pravico vsem do zdravega okolja. Njena skrb ni, da ustreže dejavnostim, ki so za okolje in zdravje ljudi problematične. Ali še ni bilo dovolj požarov in drugih nesreč prav po zaslugi pomanjkljivih OVD s strani ARSO? To je, žal prepozno, ugotovilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor in naročilo inšpekcijam pregled izdanih OVD. Javnost je nujen korekcijski organ, v tem je pomen Aarhuške konvencije.

14. V točki 3. Obrazložitve se pod 3.1. navaja vrsta dokumentov o različnih okoljskih vplivih in ukrepih, ki pa jih AAG ni mogel obravnavati, saj o postopku, ki pomeni nadaljevanje ustavljenega postopka na drug način, ni bil obveščen.

15. Pod dokument Delna odločba je kot najbolj odgovorna oseba podpisana direktorica Urada za varstvo okolja in narave mag. Nataša Petrovčič. Uporabljen pa je žig Agencije RS za okolje. Sprašujemo, kakšna je odgovornost direktorice agencije za izdano Delno odločbo, saj edina predstavlja agencijo?

16. Naj na koncu dodamo še to, da smo Delno odločbo dobili 13.12.2019 po e-pošti od naših članov iz Škofje Loke z ogorčenim dopisom, v katerem nas sprašujejo, če nam ni mar , kot stranskemu udeležencu v postopku, za njihovo varnost, zdravje, predsem pa za bodočnost njihovih otrok!!!

p.s. V vednost je bila pritožba poslana predstavnikom države RS in varuhu za človekove pravice.

Povezave:

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

 ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

 Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

EUROPA NOSTRA – program 7 NAJBOLJ OGROŽENIH – Plečnikov stadion v ožjem izboru med 14 najbolj ogroženimi


Nominacija Plečnikovega stadiona v program 7 najbolj ogroženih, ki jo je podalo Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju z našo Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki,  je prestala prvo selekcijo, tako da je Plečnikov stadion uvrščen v ožji izbor 14 najbolj ogroženih.

Plečnikov štadion

V predstavitvi finalistov sporočila za javnost Europe Nostre je med drugim navedeno: “Izvedba aktualnih neustreznih razvojnih načrtov bi močno posegla v integriteto Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo mesta Ljubljana in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena.

Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so tudi obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center.

Uvrstitev Plečnikovega stadiona v ožji izbor 14 najbolj ogroženih razumemo kot potrditev in priznanje našim skupnim prizadevanjem za ohranitev mojstrovine arhitekta Jožeta Plečnika.

Sedaj je med drugim naloga nominatorjev tudi, da to novico čim bolj razširimo po Sloveniji tudi po drugih komunikacijskih poteh, ne le po medijih. Pri tem pa vaju tudi prosim za pomoč in sicer tako, da novico posredujeta v objavo na spletnih straneh strokovnih društev oz. ustanov in posredujeta čim več osebam, ki so aktivne na družabnih omrežjih, seveda le, če menita, da je to sprejemljivo,.

V priponki vama pošiljam prevod izvirnega sporočila za javnost iz Europe Nostre, v katerem je natančneje predstavljena zgodovina ter delovanje organizacije in vseh 14 finalistov za program 7 NAJBOLJ OGROŽENIH 2020, ter uradno fotografijo – kolaž finalistov, ki jo lahko uporabite za opremo novice in povezavo do objave na spletni strani Društva arhitektov Ljubljana ter na novice na uradni spletni strani Europe Nostre.

Povezava na objavo novice na spletni strani DAL:
http://www.drustvo-dal.si/index.php?nav=719&sel_id=2808&jezik=SL

Povezava na objavo novice na spletni strani EUROPA NOSTRA:
https://www.europanostra.org/14-sites-shortlisted-7-most-endangered-2020/

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

Eko patrulja AAG: Kamnolom Strahovica


AAG je 11.12.2019 v  neposredni bližini naselja Stahovica pri Kamniku, kjer  deluje kamnolom, ki je v lasti podjetja Calcit d.o.o, opravila Eko patruljo.

clip_image002[5]

Območje VVO.

Že več let se krajani na tem območju bojujejo proti delovanju tega kamnoloma, a žal neuspešno. Situacija je vsako leto slabša  zaradi onesnaževanja okolja s hrupom ter prahom, ki ga proizvede kamnolom z njegovim delovanjem ter z dejavnostjo predelave kamnine in uporabe kemikalij na vodovarstvenem območju glavnega zajetja za pitno vodo za Občino Kamnik. V letu 2019 so na območju predvidene širitve kamnoloma pričeli z raziskovalnimi vrtinami ter izvajajo nedovoljeno širitev kamnoloma brez ustreznih dovoljenj.

clip_image002

Foto – Eko patrulja AAG

Eko patrulja je ugotovila:

Calcit d.o.o. izvaja širitev obstoječega kamnoloma Stahovica iz površine sedanjih 24 ha na novih dodatnih 30 ha, kljub nedovoljeni širitvi izven sedanjega OPN Občine Kamnik. S svojo dejavnostjo že veliko let povzroča onesnaževanje okolja s hrupom in prahom,  prometom, kot tudi z odlaganjem odpadkov v Peskokopu Črna v Črni pri Kamniku ter s svojo dejavnostjo predelave kamnine na vodovarstvenem območju glavnega zajetja za pitno vodo v Občini Kamnik ogroža vodne vire in pitno vodo za prebivalce Občin Kamnik ter Komenda.

V odprtem kopu kamnoloma na Stahovici pri Kamniku dnevno več deset težkih vozil gradbene mehanizacije ter posledično tovornjakov povzročajo hrup in prašenje. Vozila gradbene mehanizacije, ki ves dan, tudi ob vikendih in praznikih, narivajo izkopano kamnino iz kamnoloma, objekti v katerih izvajajo predelavo kamnine ter posledično tovornjaki, ki nato vozijo po cesti proti vasi in jo tudi uničujejo, so nadloge, ki krajane pestijo že tri desetletja v letu 2019 pa se je stanje zelo poslabšalo. Vozila težke gradbene mehanizacije, objekti s stroji za predelavo kamnine ter tovornjaki dodatno zaprašujejo okolico, hrup le teh (verjetno zaradi velikosti ter iztrošenosti) pa presega dovoljene vrednosti. Po naši vizuelni oceni so izpusti škodljivih plinov iz njihovih motorjev v ozračje zelo veliki in zdravju škodljivi. Vozila v kamnolomu dnevno porabijo več tisoč l goriva.

V objektu za predelavo kamnine, ki je v glavnem vodovarstvenem območju zajetja Iverje v Občini Kamnik, največjega vodnega zajetja za pitno vodo, uporabljajo velike količine kemikalij, ki jih dovažajo s cisternami.

clip_image002

V preteklem tednu so izvajali miniranja na južnem delu kamnoloma- delu Nature 2000, na severnem delu kamnoloma še vedno izvajajo nedovoljeno širitev kamnoloma v predel izven OPN Občina Kamnik . Foto – Eko patrulja AAG

V Peskokop Črna pri Kamniku redno dovažajo odpadke, čeprav je peskokop že pred leti predviden za končno sanacijo.

Zaradi zgoraj navedenega so naši člani ter sokrajani, živeči na tem območju ogroženi po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je: »Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.

AAG Eko patrulja je ugotovila, da je potrebno takoj  prepovedati kakršnih koli aktivnosti  in del na področju predvidene širitve kamnoloma ter zahtevati povrnitev prvotnega stanja, ker nimajo dovoljenja za širitev kamnoloma niti ni sprejet nov OPN Občine  kamnik za širitev kamnoloma Stahovica. Kamnolomu je potrebno prepovedati  kakršnih koli aktivnosti in del na področju predelave kamnine v kamnolomu in na   vodovarstvenem območju zajetja Iverje. Prav tako je potrebno takoj ustaviti  dovažanja katerega koli materiala in odpadkov v Peskokop Črna.

O izsledkih Eko patrulje AAG bomo obvestili inšpekcijske službe RS.

 

DANES PREJELI ODGOVOR NA NAŠO PRVO PRIJAVO INŠPEKCIJI ZA KMETIJSTVO POLETI 2019!

SKMBT_C36019121614410-page-001

This is the divider

ODSTOP DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE

za prihodnost naših otok - dohodnina1

 

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

 

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

KAKŠEN ZRAK DIHAMO


Naslov oddaje je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.

Klikni na foto in si oglej video!

Pojav čezmejnega onesnaževanja okolja sproža v krajih ob slovensko-italijanski meji različne odzive. Kakšen zrak torej vdihujemo, o tem se bomo v oddaji pogovarjali z ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan v Trstu Primožem Stranijem in mikrobiologom in ekologom ter predstavnikom mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green, dr. Gorazdom Pretnarjem.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več, in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejša navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje in delovanje v skupnem prostoru.

Podpišite peticijo:

Peticija proti izgradnji kanala C0 na vodovarstvenem območju Kleče

This is the divider

za prihodnost naših otok - dohodnina1

 

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

 

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

AAG poslal na Evropsko komisijo dopolnitev pritožbe za kanal C0


IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki deluje po sklepu MOP v javnem interesu na področju okolja in na področju narave, je 11.12.2019 poslal na Evropsko Komisijo dopolnitev pritožbe proti gradnji kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice oziroma kršitvi EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta s strani Mestne Občine Ljubljana in državnih institucij z dne 26.09.2018.

AAG je pomladi 2019 dal pobudo, da so se poslanci državnega zbora RS odločili, da problematiko, ki je vezana na pritožbo AAG vaši komisiji obravnava tako Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pri državnem zboru, kot tudi Državni zbor RS sam.

V dopolnitvi pritožbe smo med drugim zapisali, da je varovanje podtalnice z novo kanalizacijsko mrežo v označeni alineji drži le delno in sicer za vse razpršene ne-vodotesne greznice, ki ležijo v aglomeracijskih enotah Ljubljane. Nikakor pa to ne velja za koncept odvajanja komunalne odpadne vode iz občin Vodice in Medvode in navedenih aglomeracij s tega območja. Te odpadne vode se odvodnjavajo na območje glavnega in edinega, eksistencialnega in nepogrešljivega vodnega vira, v vodooskrbno območje vodonosnika med Brodom in Ježico, ki dnevno zagotavlja pitno vodo več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane in okolice ob tem pa še 150.000 migrantom, ki vsakodnevno prihajajo v Ljubljano.

C0-radio-študent.jpg

Za 4,5 km dolgo območje vodonosnika Ljubljanskega polja od Broda do Ježice, ki je glavno in nenadomestljivo naravno vodooskrbno območje za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in dela okolice, za 115.000 dnevnih migrantov, ter študentov, turistov, … kar pomeni dnevno več kot 450.000 ljudi, v okviru izbora variantnih rešitev, ni bila predlagana nobena druga variantna rešitev. Naše analize druge vloge za dodelitev EU sredstev, prvo je JASPERS zavrnil, so pokazale, da je bilo JASPERS ves čas sistematično prikrivano dejstvo, da kanalizacije velikega prereza, kanal C0 poteka tudi po ključnem vodooskrbnem območju Ljubljane, po območju tik nad geološko prelomnico, ki ustvarja epicenter potresnih aktivnosti, in območjem sunkovitih več metrov visokih nihanj podtalnice, zaradi česar bi bil kanalizacijske cevi ves čas izpostavljene objektivno pričakovani grožnji poškodovanja stikov in materiala in odtekanja nevarnih odpadnih voda v pitno vodo. Kasneje, ko so se v JASPERS soočili s strokovno argumentiranimi pritožbami na EU Komisijo, ki je jasno pokazala, da je to območje, kjer je javni interes utemeljen z varovanjem pitne vode in ne kanalizacije, nevarno in neprimerno za kakšrno koli izvedbo infrastrukturnega objekta za prenos nevarnih in strupenih snovi, pa so iz nerazumnih vzrokov stopili na stran investitorjev in pričeli minimalizirati dejstvo združitve pitne vode in kanalizacije na istem mestu na geološko nemirnem in v gradbeno neprimernem okolju vodonosnika. Od Komisije EU za okolje, oceane in ribištvo pričakujemo, da od JASPERS zahteva natančen odgovor na vprašanje:

Ali ste v času potrjevanja druge vloge za predmetni projekt kanalizacije iz Vodic in Medvod na CČN Zalog, bili s strani slovenskih partnerjev seznanjeni z zgoraj opisanimi dejstvi, ki zadevajo potek trase od Broda do Ježice, torej na območju, kjer se nahaja glavni vir pitne, od njega pa je vodooskrbno dnevno odvisnih 450.000 ljudi?

V nadaljevanju smo navedli, da kanalizacija bo med krajem Medvode in Ljubljano, dolga cca 22 km,sestavljena iz poliestrskih cevi. Polester ni lepilo ampak polnilo, tako, da med poiestrsko smolo in steklenim vlaknom vedno ostane kapilara. To je dobro poznano v ladjarstvu, kjer so trupi plovil pred vdorom, kapilarne vode zaščiteni z gel soat- om. 22 km cevi iz surovega poliestra in steklenih vlaken lahko naslednjih 50 in več let sprošča do cca 60 različnih kemikalij. Mnoge med njimi so rakotvorne in hormonski motilci. S poudarkom je potrebno povedati, da za hormonske motilce ne obstajajo varne doze. Ker bo opisano teklo 4m nad nivojem podtalnice lahko z gotovostjo povemo, da bodo izlužene kemikalije podtalnico, ki je vir pitne vode z mesto Ljubljana onesnažile, zato smatramo da je že to dovolj velik razlog za opustitev projekta

Poliesterske cevi sproščajo v okolje:

styrene and other VOCs, including 1,2,4-TMB, 1,3,5-TMB, acetone, benzene, ethylbenzene, isopropylbenzene, n-propyl benzene, o-chlorotoluene, p-isopropyltoluene, and xylenes. Some SVOCs also were detected in samples and included diethyl hexyl phthalate (DEHP), benzoic acid, isophorone, and butyl benzyl phthalate (BBP). DEHP was found at 0.0026 mg/L

Evropsko Komisijo smo seznanili z dejstvom, da je, Ministrstvo za okolje in prostor RS pričelo postopek revizije tega projekta, ker pa je Evropska Unija tudi sofinancira ta projekt smo ji predlagali, da revizijo tega projekta naredi tudi sama.

K dopolnilom pritožbe smo priložili vso dokazno dokumentacijo in strokovne članke.

Podpišite peticijo:

Peticija proti izgradnji kanala C0 na vodovarstvenem območju Kleče

This is the divider

za prihodnost naših otok - dohodnina1

 

ŠE DO 31.12.2019 LAHKO 0,5 OHODNINE NAMENITE NEVLADNIM ORGANIIZACIJAM.

 

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

Ekol že deluje, a prebivalcem je dovolj


Maja Prijatelj Videmšek – DELO

Na območju industrijske cone Laze so že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green.

EKOL-POŽAR DELO

Samo hitri intervenciji gasilcev se gre zahvaliti, da se ni zgodil drugi Kemis, meni predstavnik civilne iniciative Marko Špolad. FOTO: Špela Ankele/Delo

Požar v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Ekol v Stražišču pri Kranju, kjer je zagorelo v ponedeljek zvečer, po prvih meritvah ni povzročil onesnaženja zraka in vode z nevarnimi snovmi. Po navedbah družbe je požar povzročil samovžig, zagorelo je pod nadstreškom v enem od zabojnikov z nevarnimi odpadki – šlo je predvsem za mešane industrijske (odpadna plastična embalaža, naoljene krpe, odpadni oljni in zračni filtri) –, ki so bili pripravljeni za nadaljnjo oddajo v končno obdelavo v tujino.
Ogenj se je razširili na nekaj drugih zabojnikov in parkirano tovorno vozilo ter zajel nadstrešnico. V obratu je nastala le materialna škoda, ki po prvih ocenah družbe znaša okoli 40.000 evrov.

Policija je potrdila, da so z intervencijo končali, naprave pa niso zaznale prisotnosti nevarnih plinov. »Ogenj je bil omejen samo na tisti del industrijske cone, kjer skladiščijo industrijske odpadke. Po do sedaj preverjenih podatkih so bili industrijski odpadki v zabojnik, kjer je zagorelo, preloženi v torek dopoldan,« pravijo policisti. Z ogledom so kriminalisti izključili možnost, da bi bil požar podtaknjen. Na kraju pa so zavarovali posamezne vzorce materiala, ki bodo predmet nadaljnjih preiskav.

Podjetje že nemoteno posluje, prebivalcem Stražišča pa je vsega dovolj.

Marko Špolad, vodja civilne iniciative Za zeleno Stražišče, je povedal, da so vedeli, da se bo prej ali slej zgodilo kaj takšnega, saj ne mine teden, ko se v podjetju ne bi oglasili gasilci. V civilni iniciativi že več kot 15 let opozarjajo na problematično delovanje Ekola in onesnaževanje drugih podjetij v industrijski coni Laze, zlasti livarne aluminija Blisk in podjetja Don-Don.

EKOL-POŽAR DELO1

FOTO: Špela Ankele/Delo

Glavna težava Ekola po Špoladovih besedah je, da je na vrhu vzpetine. Ob vsakem požaru odpadne gasilne vode tečejo neizogibno v potok Sorška reka, ki napaja podtalnico, iz katere se črpa voda za loški in škofjeloški bazen ter del ljubljanskega bazena. Na območju industrijske cone so v preteklosti že večkrat zaznali izlive nevarnih snovi v potok, zgodila pa sta se tudi že najmanj dva resna požara, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green. Industrijska cona je v neposredni bližini naselja Laze, zato so ob večjem požaru ogroženi vsi prebivalci Stražišča in celo Kranja, opozarja Špolad.

Prebivalci apatični

Največja tragika po Špoladovih besedah je, da so prebivalci Laz in Stražišča postali apatični za dogajanje v Ekolu. Še uro po izbruhu požara niso vedeli, da morajo zapreti okna. To je posledica tega, da jih podjetje obravnava kot drugorazredne državljane, prav tako tudi kranjska občina in državne institucije, ki se ne zmenijo na njihovo dolgoletno opozarjanje na potencialno nevarnost za okolje v industrijski coni Laze, ki ni niti ustrezno komunalno urejena. Zato že dlje časa zahtevajo ureditev območja ali celo selitev cone na drugo lokacijo.

Okoljska škoda že pred požarom

Industrijska cona je v vplivnem območju na posebno ohranitveno območje (Natura 2000) Gozd Kranj – Škofja Loka. V okoliškem gozdu in vodah živi več kvalifikacijskih in zavarovanih vrst živali. Zavod za varstvo narave je že leta 2014 ugotovil poslabšanje habitata teh vrst, leta 2015 pa tudi lokalno okoljsko škodo za raka koščaka in kačjega pastirja velikega studenčarja, ter zahteval nujno sanacijo prizadetega območja. Alpe Adria Green je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za Ekol na zahtevo opozorila okoljsko ministrstvo, vendar jo je to zavrnilo. Nevladnikom je pritrdilo sodišče, ki je Agenciji za okolje (Arso) naložilo, naj ugotovi povzročitelja okoljske škode, vendar svoje naloge ni opravila.

Civilna iniciativa je več pritožb zoper podjetje poslala tudi požarni inšpekciji, ki je po besedah Špolada »pogledala le platnice knjige, ne pa vsebine«.

EKOL-POŽAR DELO2

Samovžig v enem od zabojnikov z nevarnimi odpadki – šlo je predvsem za mešane industrijske: odpadno plastično embalažo, naoljene krpe, odpadne oljne in zračne filtre. FOTO: Anže Petkovšek

V podjetju so sistem za avtomatsko javljanje požara, ki se je vključil ob zadnjem požaru, namestili šele leta 2017, kot odziv na poostrene inšpekcijske preglede obratov za predelavo odpadkov po požaru v Kemisu. Samo hitri intervenciji gasilcev se gre zahvaliti, da se ni zgodil drugi Kemis, meni Špolad.

Občina ni opravila svoje naloge

Na Arsu so pretekli mesec zbirali dokazila, s katerimi bodo seznanili povzročitelje o nastanku okoljske škode na habitatnih vrstah na tem območju. Na podlagi izvedenih analiz so namreč ugotovili, da na vseh vzorčnih mestih ob industrijski coni Laze vrednosti BPK5 (količina kisika, ki ga porabijo mikroorganizmi pri razgradnji organskega onesnaženja v odpadni vodi v petih dneh) presegajo najvišjo mejno vrednost za dobro ekološko stanje. Iz tega izhaja, da se organsko onesnaževanje voda povečuje ob območju industrijske cone, kar je posledica pretočnosti greznic na tem območju, saj »mestna občina Kranj še ni zagotovila opremljenosti z javno kanalizacijo na tem območju«.

Analize glede vsebnosti težkih kovin v vodah na območju industrijske cone ne kažejo večjega vpliva, standardi kakovosti pa na nobenem vzorčnem mestu ob industrijski coni glede na izvedene analize niso bili preseženi.

Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver si je sicer včeraj ogledal požarišče v Stražišču pri Kranju. Poudaril je, da je v tem trenutku najpomembneje, da »meritve ekološkega mobilnega laboratorija uprave za zaščito in reševanje (URSZR) niso zaznale onesnaženja zraka in bližnjega potoka z nevarnimi snovmi«. Podjetje je tudi imelo vzpostavljen sistem za hitro zaznavanje požara, kar je pripomoglo k temu, da so bili gasilci v nekaj minutah na kraju dogodka in požar pogasili. Podjetje je prav tako nedolgo nazaj izvedlo požarno vajo.

Če bodo v Arso na podlagi poročil inšpekcije ali ELME (mobilni laboratorij za hitro posredovanje) ugotovili nepravilnosti ali preseganje mejnih vrednosti nevarnih snovi, bodo začeli postopke ugotavljanja okoljske škode.

Podpišite peticijo:

Peticija proti izgradnji kanala C0 na vodovarstvenem območju Kleče

V EKOLU V KRANJU ZAGORELO


Fotografija osebe Civilna iniciativa za zeleno Stražišče.

Foto AAG – požar v industrijski coni Laze posneto iz naselja Stražišče pri Kranju

Včeraj zvečer je okoli 18.30 je zagorelo v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Ekol v Stražišču pri Kranju, podoben bi bil lahko tistemu kot v Kemisu na Vrhniki, če gasilci ne bi hitro odreagirali. AAG več let opozarja pristojne na občinskem in državnem nivoju, da industrijska cona Laze ne sodi v to območje, vendar so odgovorni bili gluhi na naša opozorila.

V podjetju Ekol je bilo do sedaj že nekaj požarov, za katere je bila potrebna intervencija gasilcev. Prvi, zelo resen požar je bil dokumentiran tudi v prilogi k pripombam MO Kranj pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Ekorelu. Obravnavan je bil en izliv odpadnega olja in en izliv barve v potok pod Industrijsko cono Laze, ki teče v območje Nature 2000.

Znano nam je, da je proti enemu od podjetij za predelavo odpadkov, ki je imelo sedež v Lazah, Inšpektorat RS za okolje tudi ostro ukrepal zaradi onesnaženja okolja.

Ekološka patrulja AAG je 21. 7. 2017 ugotovila, da je potok pod Industrijsko cono Laze vidno onesnažen, zelenje ob strugi je bilo požgano, večkrat so vidni tudi barvni izpusti v zrak, kar smo javili v urgenci postopka ugotavljanja okoljske škode. Tudi v študiji iz leta 2014 podjetja GEOMET d.o.o., ki jo je naročila MO Kranj, je med drugim navedeno, da je v enem od iztokov iz industrijske cone v področje Nature 2000:

– količina aluminija več kot 15 krat presežena (46,9 mg/l, dovoljena 3mg/l);

– količina železa več kot 6 krat presežena;

vrednost organskih ogljikov TOC bistveno presežena.
Drug iztok v neposredni bližini je bil celo zasut prav v času, ko je družba izvajala meritve.

Ob poizvedbi družbe GEOMET je ARSO takrat ugotovil, da livarna aluminija (tako kot vsa podjetja v Lazah) nima odpadnih voda …

Vse to se dogaja v neposredni bližini stanovanjskih hiš, na meji Nature 2000.

Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda RS za ohranjanje narave je bila ugotovljena okoljska škoda na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih, glede škode na vodah in tleh pa dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, zato je Upravno sodišče RS zadevo vrnilo v ponovni postopek. Opozorilo je, da za škodo na vodah in tleh odgovarjajo le povzročitelji obremenitve, ki so v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (ki so navedene v drugem odstavku 110. a-člena ZVO-1) odgovorni za nastanek okoljske škode in za preprečevanje in sanacijo, ne glede na krivdo.

Po sklepu sodišča bi bilo potrebno ugotoviti vrsto onesnaževanja in preprečiti onesnaževanje okolja, pa žal na ARSO »nimajo časa«, da bi ukvarjali z »zakotnimi kraji«.

Žal kaže, da mora priti do ekološke katastrofe, šele potem pristojni organi morda le opazijo, da so bile ljudem zaradi obratovanja, za katerega so izdali potrebna dovoljenja, kršene pravice do zdravega življenjskega okolja.

ARSO kljub temu da je bilo že v letu 2015 ugotovljeno, da je lokalno povzročena velika okoljska škoda, ni storil nič v smislu preprečevanja in sanacije škode, kot določa temeljno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic (9. člen ZVO-1). Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.

Tudi včerajšnji požar je še dodatno povečal okoljsko škodo na tem področju, se bodo odgovorni za ugotavljanje okoljske škode in vplivov na zdravje ljudi sedaj ZBUDILI?????

POTOK POD EKOL-OM PO POŽARU

Podpišite peticijo:

Peticija proti izgradnji kanala C0 na vodovarstvenem območju Kleče