Računsko sodišče RS: Popravljalni ukrepi pri reviziji učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode


Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode

Računsko sodišče je na Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) revidiralo učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 (v nadaljevanju: obdobje, na katero se nanaša revizija). Vire pitne vode v Sloveniji predstavljajo predvsem podzemna vodna telesa (v Sloveniji jih je 21), ki jih napajajo različna površinska vodna telesa (teh je v Sloveniji 155). Za dolgoročno ohranjanje virov pitne vode so zaradi medsebojne povezanosti pomembna vsa, tako podzemna kot tudi površinska vodna telesa.

Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo ministrstvo pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito. Pri tem je upoštevalo, da je ukrepanje na področju ohranjanja virov pitne vode odvisno tudi od drugih akterjev, na primer vlade, drugih ministrstev in lokalnih skupnosti.

Ugotovilo je, da ministrstvo z izvajanjem državnega monitoringa večinoma pridobiva ustrezne podatke o količinskem in kakovostnem stanju podzemnih in površinskih vodnih teles. Stanje voda, ki ga ocenjuje vsakih 6 let, je bilo ocenjeno kot slabo za 3 od 21 podzemnih vodnih teles in za večino površinskih vodnih teles. Računsko sodišče je izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda. Izpostavilo je tudi dejstvo, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.

Ministrstvo je identificiralo glavne vzroke, zaradi katerih bi lahko bilo v prihodnosti ogroženo količinsko stanje ali kakovost voda. Ugotovilo je pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne vode in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem. Računsko sodišče je opozorilo, da so dejanske obremenitve voda lahko tudi večje od ocenjenih, saj ministrstvo o njih nima popolnih podatkov. Prav tako ministrstvo ni povsod zagotovilo primerljivosti podatkov o obremenitvah voda s preteklimi obdobji. Računsko sodišče je prikazalo vpliv onesnaževanja (presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov) na kakovost pitne vode na enem primeru – v Dravski kotlini. Pri tem je izpostavilo pomen ohranjanja podzemnih virov pitne vode, saj je njihovo onesnaženje izredno težko sanirati, tudi skozi več generacij.

Računsko sodišče je preverilo podatke o izvajanju več skupin ukrepov, ki so namenjeni zmanjšanju obremenjevanja voda, in sicer na področju določanja vodovarstvenih območij, zmanjševanja nitratov iz kmetijskih virov, čiščenja komunalnih odpadnih voda, zmanjševanja hidromorfoloških obremenitev voda in izvajanja inšpekcijskega nadzora nad obremenjevanjem voda. Ugotovilo je, da je ministrstvo le delno spremljalo in poročalo o izvajanju ukrepov, saj je prejelo le del poročil ministrstev in organov, ki so odgovorni za izvajanje. Glede na dostopne podatke je ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno, zato obstaja velika verjetnost, da do konca 6-letnega načrtovalskega obdobja na področju upravljanja z vodami (torej do leta 2021) ne bodo izvedeni, kot je predvideno.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe v povezavi z onesnaženjem podzemnih voda z nitrati in atrazinom. Ministrstvu je podalo tudi več priporočil za izboljšanje učinkovitosti na področju dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.