Bo smučarjem z Vitranca načrte prekrižal divji petelin?


Tina Hacler – RTV

V Sloveniji od 300 do 400 pojočih petelinov

Z vrha Vitranca bi se po idealnem scenariju lahko smučalo že leta 2020, je v pogovoru za MMC pred letom in pol napovedal kranjskogorski župan Janez Horvat.

Že januarja lani nam je tako zadovoljno povedal, da so pridobili soglasja lastnikov zemljišč in da bo zdaj projekt nove gondole treba predstaviti še drugim akterjem v zgodbi ter predvsem naravovarstvenikom, a da večjih težav pri tem ne pričakuje.

Češ da ne bodo delali nič novega, saj gre za stvari, ki so v preteklosti že bile – na vrh Vitranca je nekoč namreč že vodila enosedežnica. Da nato sledi le še oddaja vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja in zapiranje finančne konstrukcije, gradnja pa bi se lahko začela že v letu 2019, aprila, takoj po končani zimski sezoni.

(Več)letni zamik začetka gradnje?
Avgusta letos pa sedimo v polni sobi kranjskogorskega CŠOD-ja, na okrogli mizi v organizaciji Društva za varstvo Alp CIPRA, kjer se udeleženci sprašujejo, ali lahko soobstajata gondola … in divji petelin.

Veliko zanimanje domačinov. Foto: MMC RTV SLO

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so se močno zavlekli v iskanju konsenza med turističnim razvojem in varstvom narave. Pri Vitrancu gre namreč za okolje, ki predstavlja življenjski prostor divjega petelina.

“Projekt je trenutno v fazi pridobivanja ustreznih soglasij od pristojnih institucij – ministrstva za okolje in prostor prek Agencije RS za okolje (Arso), Zavoda RS za varstvo narave in Triglavskega narodnega parka (TNP),” je za MMC pojasnila občinska svetnica Klavdija Gomboc, ki je na okrogli mizi nadomeščala opravičeno odsotnega župana.

Klavdija Gomboc in Blaž Veber poudarjata, da ostaja gondola prioritetni turistični projekt, in naštevata multiplikativne ekonomske učinke. Foto: MMC RTV SLO

Kot je ocenila, bi se lahko projekt izgradnje krožne kabinske žičnice zaradi dolgotrajnejšega postopka pridobivanja pravnomočnega gradbenega dovoljenja zamaknil za “kratkoročno obdobje, za enega do petih let”.

“Država mora ohraniti petelina”
Od 1. junija 2018 je v skladu z gradbenim zakonom za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status in za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, treba pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

“Arso vodi postopek za pridobitev naravovarstvenega soglasja, zato so zaprosili za mnenje naš zavod in TNP,” nam je v imenu Zavoda RS za varstvo narave pojasnila Sonja Rozman. “Pred leti smo se glede povezave do vrha Vitranca opredelili pozitivno, potem pa smo dobili nova dejstva o stanju divjega petelina, zaradi katerih smo postali previdnejši. Moramo zagotoviti obstoj divjega petelina in gondola ga definitivno lahko ogrozi,” je opozorila.

“Naloga države – in zavod tukaj pripravlja mnenje – je, da ohranja populacijo divjega petelina na Vitrancu, investitor pa mora zagotoviti njegovo ohranitev z omilitvenimi ukrepi, če želi, da lahko gondolo postavi. Za zdaj tega še ni dokazal, če pa dokaže, pa bi poseg načeloma lahko bil sprejemljiv,” je pojasnila, da postopek za pridobivanje še vedno poteka.

Končna odločitev bo Arsova, vse skupaj pa zdaj traja že dobro leto: “Mi smo podali mnenje, investitor se je glede našega mnenja izrekel, Arso ga je nato zaprosil za dodatna pojasnila – tudi kako bo izvedel omilitvene predloge, ki so jih predlagali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).”

“Država bo dala zeleno luč, če bo investitorju verjela, da bo z omilitvenimi ukrepi lahko dosegel ohranitev divjega petelina na vrhu Vitranca,” pravi Sonja Rozman. Foto: MMC RTV SLO

V Sloveniji od 300 do 400 pojočih petelinov
DOOPS je bil od investitorja – RTC Žičnice Kranjska Gora – naprošen, da pogleda, kakšen bo vpliv tega projekta na rastišče divjega petelina. “Že na začetku ni bilo težko ugotoviti, da če bo gradnja taka, kot je bila načrtovana, bo imela prevelik vpliv na to vrsto petelina v območju Nature 2000,” pojasnjuje Tomaž Mihelič.

Divji petelin je naša največja gozdna kura, ki je nekoč poseljeval večino Slovenije, zdaj je najpogostejši v sredogorju in živi nekje od 800 do 1600 metrov nadmorske višine. Njegov bratranec ruševec je simbol Kranjske Gore. Habitat divjega petelina je gozd, ki se z višino redči in tako pridobiva svetlobo, v katerem je veliko jagodičevja.

Kako ogrožen pa je divji petelin? “To je vrsta, ki upada že zadnjih 100 let,” pravi Mihelič, ki dodaja, da je treba pri spremljanju te vrste gledati na dolgoročen trend: “Populacija v Zgornjesavski dolini niha, letos je relativno številčna, vsaj na karavanški strani. Po ocenah pa je na območju Julijskih Alp in TNP-ja okoli 30 pojočih samcev divjega petelina. Pri divjem petelinu je spolno razmerje 1:1,2 – kure so še številčnejše, saj so samci bolj izpostavljeni in pogostejša tarča plenilcev. Največ zabeleženih pojočih petelinov na Vitrancu je bilo pred devetimi leti, in sicer devet. Leta 2016 jih je bilo pet, letos trije. Samo na najboljših rastiščih v Sloveniji je 10 ali več pojočih petelinov. Vedno se populacija ocenjuje v pojočih samcih – v Sloveniji jih je od 300 do 400.”

“Naše mnenje je, da se zadevo da omiliti, če se bo k njej pristopilo izjemno resno. Zato smo tudi predlagali ukrepe. Če jih uspejo izpolniti, bo ta stvar lahko delovala, sicer bo pa petelin izginil,” pravi Tomaž Mihelič (na fotografiji levo). Foto: MMC RTV SLO

Zaprtje poti na Ciprnik?
Nova gondola pa bi pripeljala ljudi petelinu na prag in povečan obisk zaradi nje bi lahko imel uničujoč vpliv: “Če bo gondola narejena tako, da ljudje z izstopne postaje ne bodo uhajali na Ciprnik, ampak bodo ostajali na travnatem platoju okrog Mojčinega doma, vpliva na petelina ne bo. Ampak zelo težko se bo upreti temu, da če prideš nekam, kjer je zelo lepo, da se ne bi sprehodil nekam, kjer je še lepše, pogledal še Planice, Tamarja. To bo zelo težka naloga,” je skeptičen Mihelič.

Da bi ohranili divjega petelina gondoli navkljub, so zato v društvu predlagali t. i. omilitvene ukrepe. Zavarovali bi del grebena z Vitranca proti Ciprniku, tako da bi zaprli to, zdaj obstoječo pot. “Zato smo na vrhu predlagali razglasitev naravnega rezervata – na strani proti TNP-ju je že, povečali pa bi ga še na severno stran, do plastnice 1200 metrov nadmorske višine. Da bi opustili obstoječo pot po grebenu in naredili obvozno. Potem pa z okrepljenim nadzorom, ozaveščanjem in fizičnimi pregradami preprečiti uhajanje ljudi na to zavarovano območje,”Mihelič pojasnjuje, kako so si zamislili soobstoj petelina in gondole.

Sobivanje? Foto: MMC RTV SLO

Zdaj je to območje dostopno, po grebenu je speljana pot. Potem pa bi bilo zaprto za vse, tudi za tiste, ki zdaj (bolj ali manj) redno hodijo gor. Kar bo vsekakor povzročilo nejevoljo med pohodniki. “Absolutno bodo ti pomisleki. Ampak o mojem mnenju bomo morali v Sloveniji na najbolj varovanih območjih narave začeti razmišljati, da ni vse dostopno. Mogoče bi si morali na območjih, kot je TNP, privoščiti neka res mirna območja, kamor ljudje ne smejo. Tega Slovenci načeloma nismo vajeni, za varstvo narave bo pa to velik preskok. V tujini je to znana stvar že dolgo – smeš hoditi tam, kjer smeš, kjer ne smeš, pa ne smeš,” je jasen naš sogovornik.

Dobro bi bilo, da bi investitor izkazal resno pripravljenost krenitve k tem ukrepom. Govorijo, da so za to pripravljeni, ampak konec koncev se mora stvar poznati pri dejanjih in za zdaj tega še ne vidim. Morajo razmišljati o tem, kako pristopiti do deležnikov, kako jim predstaviti zaprtje obstoječe poti, načrtovati javne predstavitve. Ti ne moreš zapreti območja čez noč, razen če ga ne nameravaš … Če hočeš, da bodo ljudje to sprejeli, moraš začeti pripravljati teren za to, tega pa v tem primeru še ni videti. Celo nasprotno – oni aktivno oglašujejo pot na Ciprnik, tudi na svojih spletnih straneh, lahko bi vsaj to umaknili,” je nezadovoljen Mihelič.

Zaprtje planinskih poti je sicer v pristojnosti Planinske zveze Slovenija (PZS).

Priljubljena pot na Ciprnik je po grebenu mimo Mojčinega doma iz smeri jezera Jasna. Vrh se doseže v približno treh urah. Foto: MMC RTV SLO

Vse do evropskega sodišča, če bo treba
A kako daleč so v DOPPS-u pripravljeni iti za dosego svojega cilja? “Zelo daleč, ker je divji petelin visoko na prioritetni lestvici. Ne bi se rad zdaj opredeljeval, kaj bomo naredili, dejstvo pa je, da bomo skušali narediti vse, da ga ohranimo. Zagotovo pa je ena od zadnjih možnosti Evropsko sodišče za človekove pravice. Ravno na podlagi našega ukrepanja je Slovenija dobila javni opomin pred tožbo na ESČP-ju, da ne rešuje dobro problematike upadanja ptic na travnikih. Naprej pa je treba seveda gledati znotraj naše zakonodaje, naših inšpekcij,” odgovarja Mihelič.

“Gondola ostaja prioritetni turistični projekt”
Da ne bodo odnehali, pa prav tako zatrjujejo v Kranjski Gori. “Gondola je kot investicija v turistično ponudbo prav gotovo ena izmed najbolj pomembnih stvari. To je bila ena izmed prvih treh točk, za katero so se odločili turistični delavci in trenutna anketa, ki jo je izvedla občina Kranjska Gora, prav tako kaže, da si občani želijo tri stvari – trgovino, vrtec in gondolo,” je bil ob glasnem aplavzu zbranih občanov na okrogli mizi jasen Blaž Veber, direktor Javnega zavoda Turizem Kranjska Gora.

Število obiskovalcev Kranjske Gore se v teh poletnih dneh že dodobra kosa z zimsko sezono. Foto: MMC RTV SLO

Naša želja je, da finančna konstrukcija temelji na treh virih financiranja: en vir so Žičnice Kranjska Gora, drug, pretežni del financiranja je ministrstvo za infrastrukturo, tretji del pa je družba Infrasport, ki je bila ustanovljena s sedmimi lastniki in katere glavna dejavnost so investicije v turistično infrastrukturo,” je pojasnil. Večinska lastnika te družbe sta Občina Kranjska Gora in podjetje Hit Alpinea.

Vabijo tudi poletni razgledi

Kranjskogorčani so prepričani, da bi gondola na vrh Vitranca smučarskemu središču priskrbela novo dimenzijo smučanja, zelo pomembna pa bi bila tudi v poletni sezoni, ki je v Kranjski Gori vse močnejša. “Zimski turizem je predrag, da bi žičničarsko podjetje lahko obstalo tudi zunaj sezone,” opozarja Veber, ki pojasnjuje, da je pri žičnicah trenutno zaposlenih 25 ljudi, v sezoni pa se ta številka povzpne čez 100.

Vrh Vitranca je ena izmed točk z najlepšim razgledom, gondola pa “ni samo gondola”, ampak predvideva dodatne vsebine (bike park, muzej na vrhu, garaže za teptalne stroje na dnu …), končuje prvi mož kranjskogorskega turizma.

Kje bi potekala trasa nove gondole?

Spodnja postaja bi stala na mestu zdajšnje stare žičnice Preseka, ki leži med štirisedežnicama Vitranc 1 in Dolenčev Rut, ki bi jo gondolska jeklena vrv na poti na vrh Vitranca tudi križala. Vse kranjskogorske žičnice, razen Preseke, bi tako kljub novemu projektu ostale nedotaknjene.
Zgornja postaja bi bila na samem vrhu 1600 metrov visokega Vitranca, gondolska pot ima sedem stebrov in 1800 metrov dolg kabel, ki vleče od 22 do 25 kabin, v katerih je prostora za 10 ljudi, zmogljivost krožne kabinske žičnice je tako do 1.000 ljudi na uro.

Gondola je odlična tudi za prevoz majhnih otrok, hendikepiranih oseb, kolesarjev, pravijo v Kranjski Gori. Foto: MMC RTV SLO

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate tudi preko PEYPAL servisaDONIRAJ

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!



Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.