Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal,


Alpe Adria Green (AAG)  je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal v času javne razprave.

gozdna-zemlja

Pripombe AAG:

1. Glavno dopolnitev Pravilnika, ki jo predlagamo in zahtevamo, je monitoring tal, ki so v nepremičninskem prometu oziroma se nameravajo pozidati ali pa so v prometu kot zemljine za različne uporabe. Tega v Pravilniku ni, je pa od vse kontrole tal daleč najbolj pomembno področje. V Sloveniji smo namreč bili priča odkopu zemljin, ki so vsebovale nevarne sestavine in so se odlagale na neznanih mestih ter s tem prenašale in razprševale onesnaženost tal po različnih območjih Slovenije, največkrat prikrito, celo z vednostjo županov. Konkretne primere takega dogajanja imamo in smo imeli v Celjski kotlini (izgradnja Tehnopolisa in drugih zgradb) pa tudi drugod, kar je javnosti in MOP že dalj časa poznano.

2. Dodatno opozarjamo na razprševanje invazivnih rastlin (na primer Japonski dresnik), ki imajo kali ali dele v zemljini pa ni nobene kontrole predno se taka zemljina prenese drugam. Največkrat opažamo rast tega dresnika po zaključnih deli komunalnih in drugih podjetij, ko nasipajo zemljino na določenem območju. Nihče ne odgovarja za razprševanje te in drugih invazivk, kar bi moralo biti zajeto v tem Pravilniku. Prav tako pa tudi monitoring na te invazivke.

3. Predlagamo torej, da je v omenjenem prometu obvezen monitoring take zemljine predno pride do izkopa in selitve na drugo območje.

4. Pri tem omenjamo primer izgradnje Magne, pri čemer so bile izkopane zemljine klasificirane po več parametrih, opravljene analize in tudi na invazivke. Tak pristop mora vsebovati tudi ta Pravilnik za druge gradnje in nepremičninsko poslovanje z zemljo.

5. Predlagamo tudi možnost monitoringa zemljin oziroma tal na državne stroške, ki jih prinese zemljino tal v analizo zainteresiran državljan pred nakupom določenih parcel ali investitorji pred gradnjo. Lahko pa se ta obveznost uredi na stroške investitorja v gradbenem dovoljenju, vendar pod kontrolo države, da se prepreči izigravanje, kar pa mora biti predpisano s tem Pravilnikom.

6. V Pravilniku manjka navezava na podobne akte, oziroma odnos do njih. Gre na primer za Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal:

http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/varstvo_tal/#c17883

7. Nadaljnja pripomba se tiče 7. člena in podobnih, kjer se namesto SIST standarda lahko uporablja tudi ” drug enakovreden mednarodno priznan standard ”. Predlagamo, da se določi tudi kdo je pristojen, da odloči ali drug standard ustreza zgornji definiciji.

8. Kar se tiče navedb standardov v tekstu in prilogah je naša zahteva, da se nam omogoči brezplačen dostop do tam navedenih standardov, saj sicer ne moremo do teh vsebin, ker nismo profitna organizacija niti nimamo sredstev, da bi te drage standarde plačevali, kakor zahteva organizacija za standarde. Lahko pa nam jih plača država na našo zahtevo. Brez dostopa do omenjenih standardov je naša možnost izdelave pripomb precej omejena, kar na področju okolja po Aarhuški konvenciji ni dopustno.

9. Predlagamo tudi v okviru tega Pravilnika možnost za posameznika, da prinese v določen laboratorij vzorec tal (kmetijske in druge zemljine) v brezplačno analizo ali ga odvzame pristojna inštitucija, s čimer bi v veliko večji meri (bolj kot z samo obstoječimi členi Pravilnika) izvedeli za kakovost tal na določenih lokacijah. Promet s parcelami je namreč veliko bolj razvit in so taki podatki veliko bolj pomembni in konkretni, se tičejo urbanih kot neurbanih živih območij, kot pa bi dala neka mreža, četudi sistematična, po tem Pravilniku. Pripominjamo, da je pravzaprav v preteklosti tak monitoring že bil izveden, kar razberemo iz Klasifikacije tal v Sloveniji in iz podobnih raziskav.

10. Posebej izpostavljamo degradirana območja, ki po predlogu Pravilnika lahko tudi ne pridejo v poštev za monitoring. Je pa monitoring za ta tla bistveno pomembnejši za namen, ki ga želi izpolniti 97.člen ZVO-1.

11. Prav tako je nujen monitoring plazečih tal, ki jih katerakoli mreža ne more zajeti ali pa naključno, ker je delana po drugem sistemu. Predlagamo, da se tako degradirana območja kot potencialna plazeča območja zajamejo v monitoring po parcelah, ne glede na sistematično mrežo. Za izpolnitev 97.člena je namreč pomembneje vedeti, kje ne smemo graditi zaradi potencialnega plazenja, saj to plazenje kasneje povzroča stroške tudi državi. Zato je preventivni monitoring potrebno vključiti v Pravilnik.

Povezava:

Osnutek Pravilnika o monitoringu kakovosti tal

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.