Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah


Alpe Adria Green (AAG)  je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve na Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v času javne razprave

ŠAKAL

Pripombe AAG:

1. Osnutek v celoti zavračamo in predlagamo, da se umakne iz nadaljnje obravnave. V nadaljevanju to tudi utemeljujemo. Izdelati je potrebno najprej strategijo upravljanja šakala.

2. Osnutek obravnava prisotnost šakala v Sloveniji, ki naj bi ga začeli ”upravljati” z odstrelom kar počez, češ, da jih je preveč in so v porastu in naj postane lovna vrsta. Pristop je podoben ”upravljanju” medveda z odstrelom kar počez, češ, da jih je preveč in so v porastu in naj postane lovna vrsta, ki pa jo še posebej krmijo, da jih bo čimveč in bi jih lahko stalno streljali, ker ima medved za nekatere velik komercialni pomen (najmanj 1 milijon evrov za Zavod za gozdove). Pri obeh niso še zdaleč izkoriščene druge zadovoljive možnosti, ki so pogoj za sicer individualni odstrel, saj oba spadata v zaščito po Direktivi o habitatih.

3. AAG se je seznanil s študijo o šakalu, ki je navedena v obrazložitvi Osnutka (v nadaljevanju Študija). Vsekakor pozdravljamo strokovni pristop, ki pa je za določitev odstrela kot metode ”upravljanja” s šakalom vendarle preozka in niti ni bil njen namen celovito, holistično obravnavati upravljanje s šakalom, kar je razvidno iz same študije. Obenem ima študija nekaj kontroverznih zaključkov in podatkov (na primer o številu šakalov v Sloveniji).

4. Zato se AAG ne strinja z uvrstitvijo šakala v lovno vrsto in zahteva, da do nadaljnjega še ostane zaščiten po Direktivi o habitatih. Dosedanji podatki in mnenja nekaterih skupin, ki so okvirna (glej Študijo) so še premalo, da bi ga izločili iz zaščite.

5. Ugotovljeno je, da je šakal avtohtona evropska vrsta, kar ugotavlja tudi študija. Šakal se seli po naravnih zakonitostih. Na primer, kjer so iztrebili volka. Prostoživeče živali imajo v Evropi prost prehod preko meja držav, saj teh ne zaznajo. Ovire za širitev preko meja so v novejšem času edino zaradi ograj proti nelegalnim prehodom ljudi (Madžarska, Slovenija in še kje).

6. Za šakala nam manjka strategija upravljanja, ki jo je potrebno najprej izdelati, podobno kot za medveda in volka. Šele potem pridejo na vrsto posamezne aktivnosti v obliki uredb. Zato predlagamo in zahtevamo takojšen pristop k izdelavi strategije upravljanja šakala kot zaščitene vrste. Ne pa, kot se skuša upravljanje predstaviti na daljši rok, kar z vsakoletnim odstrelom kot lovne vrste. Po habitatni direktivi za zaščiteno vrsto namreč ni dovolj samo ugotavljanje ugodnega stanja, kar je v primeru medveda potrdilo upravno sodišče. Lovsko upravljavski načrti DULN in letni LLUN in območni načrti niso nadomestilo za strategijo upravljanja zaščitene divje zveri šakala. Predpostavljajo, da je šakal že kar lovna vrsta, kar pa ni.

7. Ker imamo zdaj v Sloveniji pravno sodno prakso, v kateri je potrebno za zaščiteno vrsto izpolniti še druge kriterije, predvsem, da so izkoriščene vse zadovoljive možnosti, kar pa tako pri medvedu kot pri šakalu niso izpolnjene, se je treba po tej praksi tudi ravnati. Osnutek tako skuša zaobiti to pravno prakso, kar pa ni sprejemljivo kot smo že utemeljili. Četudi bi smatrali, da je kakorkoli manj zaščiten od medveda, ga je potrebno obravnavati celovito s celotnim okoljem in kot zaščiteno vrsto v okviru MOP.

8. Osnutek navaja, da obstaja kolizija pravnih aktov za šakala, vendar v tem primeru velja kot nadrejen pravni akt Direktiva o habitatih in ni nobene dileme, kaj je najprej treba spoštovati. Zato zahtevamo, da se držimo te direktive.

9. Iz Študije se da razumeti, da šakal in volk ne poznata sobivanja, kar je sicer v Študiji preslabo obdelano, je pa za majhno Slovenijo še bolj pomembno. V Študiji je tudi zaključek, da šakal ne mara strnjenih gozdov. Iz druge literature in izjav strokovnjakov lahko zaključimo, da kjer ni volka, se naseli šakal. To se je zgodilo tudi v Evropi, ki je skoraj iztrebila volka. Narava ne pozna človekove zakonodaje, ima svoja pravila, razvita v več milijonih let.

10. Študija tudi navaja, da je odstrel nujen, ker gre tudi za odnos dela prebivalstva do njega. Predvsem se spet pojavlja morebiten problem škod na drobnici, seveda tisti, ki je nezadostno varovana. Vendar imamo tudi na temo prehrane nekaj strokovnih del, ki jih najdemo v magisteriju Jasne Mladenović (2016), kjer so tudi bogati opisi drugih lastnosti šakala. Marsikatere od teh manjkajo v Študiji, so pa pomembne za našo družbo, da stehtamo njegov pomen v Sloveniji drugače, proti odstrelu, kot ga stehta Študija, ki zagovarja odstrel. Med strokovnimi krogi se je uveljavila ocena, da je šakal čistilec okolja. Tudi sicer opravlja zelo koristno delo z lovom na glodavce, ki delajo škodo kmetom na poljih. Prav tako, tudi Študija, se hrani z odpadki, klavniškimi odpadki, kadavri poginulih živali ipd. in tudi sadjem. Šakal je predvsem mrhovinar, sanitarec (dr. Krofel). Njegova vloga v Sloveniji je dosti premalo znana, da bi ga že kar takoj proglasili za lovno vrsto.

11. https://www.vecer.com/201508146135623-6135623 14.8.2015

dr. Miha Krofel pravi: “Ni tako karizmatičen kot volk ali ris, a vsekakor je. Se mi pa zdi zanimivo, da je pri nas odnos lovcev do volka bolj pozitiven kot do šakala, čeprav volk dejansko veliko bolj pleni v loviščih kot šakal. Očitno ga mnogi še vedno dojemajo kot tujerodno vrsto, pa tudi znanje o njem ni prav veliko. Ko česa ne poznaš, so strahovi večji. Tudi zato bi bilo dobro, da bi bil pri nas bolj raziskan.”

Se strinjamo!

https://www.dnevnik.si/1042735921 19.5.2016, kjer dr. Miha Krofel pravi:

»Ker je pri nas manj človeških virov hrane, so tudi gostote šakala pri nas precej manjše kot po Balkanu. Celotne slike še nimamo, smo pa izmerili lokalne gostote na nekaterih območjih v Sloveniji in podatki kažejo, da so te še vedno okoli desetkrat manjše od tistih v Srbiji ali na Hrvaškem. Trenutno največ šakalov beležimo na območju Krasa in Ljubljanskega barja, v manjših gostotah pa se pojavljajo razpršeno po večjem delu Slovenije, tudi v Dinaridih, in sicer na območjih, kjer ni prisotnih stabilnih tropov volkov,« je pojasnil dr. Krofel.

Po njegovih besedah lahko v Sloveniji od šakala pričakujemo podobno dejavnost kot v Srbiji, torej da bo – ker je uspešen mrhovinar – v naravi opravljal funkcijo čistilca. »Ker je slab lovec, podobno kot lisica, le redko upleni kakšno srno. Občasno lahko pride tudi do pojava škod na domačih živalih, vendar – podobno kot drugod po Evropi – je tudi v Sloveniji za zdaj zabeleženih primerov zelo malo. Bistveno manj kot na primer drobnice, ki jo pokončajo lisice,« je prepričan dr. Krofel.

12. Anketa med lovci v Študiji ne daje osnove, da je takoj treba preiti v odstrel, saj je očitno premajhno poznavanje obnašanja šakala, kar Študija tudi omeni. Napačno je na primer mnenje, da bo zmanjševal populacijo srnjadi, saj je predvsem mrhovinar. Pa tudi kot povzročitelj škode ni dokazan, ker je mrhovinar in pride kot sekundarni plenilec na ubito žival. DNK analize sledi na mrhovini lahko dokažejo šakala, ne pa, da je žival on uplenil, kar tudi navaja Študija.

13. S prehodom na lovno žival bi šakal prešel iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kar pa ni sprejemljivo. MKGP je ravno krivec za težave, ki jih ima MOP pri upravljanju zaščitenih divjih zveri zaradi neusklajenega in prevelikega odstrela naravne hrane teh zveri. Na srečanjih na to temo smo od samih lovcev slišali prav to. In pri tem so lovci kaznovani, če premalo odstrelijo. MKGP dela dejansko proti MOP.

14. Naš predlog in zahteva je, da vse prostoživeče živali preidejo v upravljanje na MOP, ki bo tako lahko usklajeval odstrel tistih prostoživečih živali, ki so lovne tako, da bo kar se da omogočil primerno prehransko mrežo za zaščitene divje zveri, vključno s šakalom. Dejansko spada ves živalski svet v področje narave, ki sodi v MOP, ne pa h kmetijstvu in gozdarstvu.

15. Zavod za gozdove namreč tudi zahteva velik odstrel srnjadi in jelenjadi, češ, da obira mladike, ker pač njih zanima gospodarjenje z gozdom in izvoz hlodovine (namesto domače predelave) v Avstrijo in Italijo, ne pa narava, kamor sodijo živali v gozdu. Pri tem delajo škodo gozdnemu ambientu, ker pretirano, neusklajeno sekajo v področjih divjih zveri, hkrati pa določajo odstrel, katerega del (za medveda) je zraven še komercializiran. So v konfliktu interesov, kar je treba prekiniti, ker od Zavoda za gozdove izvirajo vsi problemi prostoživečih živali, še posebej zaščitenih.

16. Glavni krivec je seveda MKGP, v sklopu katerega je Zavod za gozdove. MKGP namreč tudi noče izvajati strokovno najboljše zaščite rejnih živali pred divjimi zvermi s pastirji na potencialno rizičnih območjih, čeprav ima na voljo evropska sredstva iz programa razvoja podeželja. Zaradi nastalih škod pri kmetovalcih pa krivdo napačno pripišejo medvedu in volku, da bi tako upravičili odstrel. Do škod tako prihaja ne glede na odstrel, kar kaže statistika. Cilj aktivnosti AAG pa je odprava škod s strani zaščitenih živali nasploh in tudi morebitnih, zaradi šakala, ki so sicer minimalne, če sploh, zato ne zagovarjamo njegovega odstrela. MKGP očitno tega ni sposobno zagotoviti za nobeno zaščiteno žival, kljub našim večletnim pozivom.

17. https://www.zurnal24.si/vizita-za-zivali/izbrisali-jih-bodo-iz-seznama-zavarovanih-vrst-kaj-sledi-322568 26.1.2019

Pripomba v zvezi s številom šakalov, ki še ni strokovno določeno. Študija navaja 750 do 1.000, kar je neverjetno pretiravanje, zato, da bi nekako utemeljili odstrel, ker nimajo praktično nič negativnega v zvezi s šakali. Spodaj imamo številko 400! Obenem ni nobenega številčnega podatka o viabilnosti (potrebno število za dolgoročno preživetje).

Iz zgornjega članka:

Tudi v Sloveniji se je številka populacije v zadnjih letih močno povečala. Sedaj znaša okoli 400 živali. Slovenski strokovnjaki so eni izmed vodilnih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z njihovim proučevanjem. Pogovarjali smo se z Miho Kroflom, docentom na Biotehniški fakulteti, ki je eden izmed vodij raziskovalcev, ki spremljajo omenjeno vrsto po Evropi.

Leta 2016 je Ministrstvo za kmetijstvo šakale dalo na seznam lovnih živali. Se to že pozna pri številu populacije?

Dr. Krofel: Šakal je bil sicer res uvrščen med lovne vrste, vendar je obenem še vedno ostal na seznamu zavarovanih vrst. Takšen “shizofreni” status naj bi se sicer kmalu uredil s tem, ko ga bodo po pričakovanjih na Ministrstvu za okolje in prostor izbrisali iz seznama zavarovanih vrst. Zaradi tega se je v Sloveniji do sedaj izvajal samo izredni odstrel posameznih šakalov, kar ni imelo vpliva na populacijo. Vendar tudi raziskave iz tujine kažejo, da odstrel šakalov ne vpliva dosti na njihovo populacijo. Na primer v Bolgariji odstrelijo po več kot 20.000 živali vsako leto, pa to ne prinaša kakšnega zaznavnega učinka. Glede na nekatere raziskave na drugih vrstah šakalov je najverjetnejša razlaga za to, da se šakali odzovejo na lovni pritisk s povečano reprodukcijo. Zato tudi v Sloveniji ne pričakujemo, da bo imel odstrel kakšen očiten učinek. Do sedaj je edino Izraelu uspelo, da so zmanjšali populacijo šakalov. Vendar so to dosegli z zmanjšanjem razpoložljivosti klavniških odpadkov za šakale.

Naša pripomba: v tekstu so navedena strokovna dejstva, da odstrel ni učinkovit, torej je to napačen predlog MOP in še en argument proti odstrelu.

Povezava:

Osnutek Uredba o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.