JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU


1.7.2019 so iz Društva za dobrobit živali AniMav v svojem imenu ter v imenu 19 organizacij in 13.000 podpisnikom peticije  v Pisarno Evropskega parlamenta in Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji posredovali pismo, ki ga v celoti objavljamo.

JAVNO PISMO EVROPSKI KOMISIJI IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

20.6.2019 je slovenski parlament na pobudo Ministrstva za okolje in prostor po hitrem postopku sprejel interventni zakon, po katerem naj bi lovci do konca aprila 2020 iz narave »odvzeli« 200 medvedov, do septembra 2020 pa bi lahko odstrelili tudi 11 volkov. Razloga za sprejetje zakona naj bi bila porast prijav napadov zveri na rejne živali in vtis ogroženosti pri prebivalcih območij, ki segajo v življenjski prostor medveda in volka. Varstvo medveda in volka je dolžnost Republike Slovenije po več zavezujočih mednarodnih pogodbah. Najpomembnejši med njimi sta Bernska konvencija,1 kjer se medved in volk nahajata v Dodatku II (Strogo zaščitene živalske vrste), ter Konvencija o biološki raznovrstnosti.2 Varstvo medveda in volka zagotavlja tudi pravo EU v Direktivi o habitatih,3 kjer sta navedena v Prilogi II (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja) ter Prilogi IV (Živalske in rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati). V Sloveniji medveda varujejo enaki nacionalni predpisi kot risa in volka, odstrel medveda in volka pa ureja Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.4 Volk in medved štejeta med prvine biotske raznovrstnosti, namen varovanja katere je ohranitev naravne dediščine, k čemur zavezuje tako državo kot lokalne skupnosti tudi 73. člen Ustave Republike Slovenije.

Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je bilo v Sloveniji leta 2018 okoli 975 medvedov, volkov pa okoli 75.

______________________________________

1 Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats), uveljavljena leta 1982. Slovenija jo je ratificirala leta 1999.
2 The Convention on Biological Diversity, uveljavljena leta 1993, ratificirana leta 1996.
3 Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Habitats Directive)
4 Uradni list RS, št. 28/09, 12/10, 76/10, 76/11, 73/12, 104/13, 71/14, 78/15 in 3/17.

Vlada RS »upravlja« s populacijo zaščitenih vrst medveda in volka z letnimi odloki o odstrelu. Odloki naj bi bili v skladu z dolgoročno strategijo upravljanja, h kateri Slovenijo zavezujejo mednarodne konvencije. Leta 2018 je izvršitev odloka zaustavilo upravno sodišče, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije. Z letošnjim interventnim zakonom, ki odreja za odstrel povsem enako število živali kot lanski odlok, je vlada zaobšla možnost sodnega varstva pred neupravičenim posegom v zaščiteni vrsti.

Populacija medvedov je v Sloveniji začela naraščati med jugoslovanskimi vojnami v 1990ih, ko je k nam pribežalo večje število medvedov z Zahodnega Balkana. Volk je bil na Slovenskem do srede 20. stoletja skoraj povsem iztrebljen, njegova populacija si je v zadnjih desetletjih komaj opomogla. Obe vrsti ogroža uničevanje in krčenje življenjskega prostora zaradi prometne infrastrukture, intenzivnega kmetijstva in naseljevanja ljudi v habitate zveri. Zverem se z gradnjo avtocestnih in železniških povezav prekinjajo selitveni koridorji in onemogočajo stiki. V zadnjem času se težje gibljejo tudi zaradi postavljanja bodeče žice na meji s sosednjo Hrvaško, s katero Slovenija preprečuje tako človeške kot živalske migracije.

Najbolj popolna raziskava števila medvedov v Sloveniji in povzročanja škod na rejnih živalih je bila opravljena v okviru projekta Life DinAlp Bear5. Mednarodna projektna skupina pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije je ugotovila, da večje število medvedov ne vpliva na večanje števila škod. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je izvedla raziskavo,6 ki je pokazala, da tudi odstrel volkov ne vpliva na obseg škode. Ugotovljeni učinek odvzema volkov iz narave je bil prav nasproten od pričakovanega – število škodnih primerov se je po odvzemu še povečalo. Ko pride do škode, je hudo tako za živali kot za prizadete ljudi. Toda rejcem drobnice, ki največkrat prijavljajo škodo, so na voljo številni učinkoviti ukrepi: ograde, uravnavanje krmljenja, ozaveščanje, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje električnih zaščitnih ograj in ovčarskih psov, možnost plačila dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih, ohranjanje volkove plenske baze, navsezadnje tudi odškodninski sistem. V letu 2015 je Ministrstvo za okolje in prostor rejcem drobnice omogočilo 80%-no sofinanciranje opreme za varovanje rejnih živali pred velikimi zvermi s pomočjo visokih elektromrež. V letih 2016 in 2017 je Agencija za okolje v sofinanciranje vključila tudi ukrepe preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, sadovnjakih in drugega premoženja. V letu 2015 se je za sofinanciranje odločilo 5 potencialnih oškodovancev, leta 2016 trije in leta 2017 14 potencialnih oškodovancev.

Žalostna realnost je, da rejec za od zveri pobito ovco ali kozo prejme večjo odškodnino iz državnega proračuna, kot je cena drobnice na trgu.7

______________________________________

5 https://dinalpbear.eu/domov/. Projekt so med drugimi sofinancirali finančni mehanizem LIFE Evropske komisije, Republika Slovenija, Republika Hrvaška in Avstrija.
6 http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/krofel-et-al.-2011-effectiveness-of-wolf-culling-zbgl.pdf
7 https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174589669

Žalostno je tudi, da je kljub varovanosti medved v Sloveniji pogost lovski plen. (Krivo)lov na medveda je za lovce izziv, čeprav ga praviloma odstrelijo z varne razdalje z lovskih prež. V bližino prestrašenih prebivalcev ga privablja intenzivno krmljenje lovcev, ki medveda navajajo na lahko dostopno hrano, da bi ga lažje uplenili. Povprečna starost pobitih medvedov znaša manj kot tri leta, medvedji mladiči pa živijo z materjo dve leti.8 Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa. Medvedje meso v prestižnih restavracijah v alpskih državah sodi v vrh gastronomske ponudbe in je sploh najdražja divjačina. V Sloveniji so trije večji ponudniki divjačine, ki ponujajo tudi medvedje meso. To so štajerski Gozdič9, dolenjski Meglen10, znan po medvedjih šapah, in škofjeloški Nimrod11. Slednji je, z 2.200 tonami letno, drugi največji ponudnik divjačine v Evropi.

Z odstrelom medvedov se da torej dobro zaslužiti, saj tuji lovci za medvedjo trofejo po podatkih Lovske zveze Slovenije odštejejo od 2.500 do 6.000 EUR.12 Slovenija in vzhodnoevropske države nasploh postajajo priljubljeno in ceneno lovišče za premožne lovce iz zahodnoevropskih držav, kjer so zveri učinkoviteje varovane. To je še ena izmed številnih kulturno-političnih ločnic, ki deli Evropsko unijo na prvorazredne in drugorazredne članice.

Samo tri mesece nazaj je Vlada RS javno zatrdila, da »je poseganje v populacije [varovanih vrst] omejeno na izjemne primere. … Del celovitega upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji je že desetletja tudi uravnavanje številčnosti, ki temelji na rednem spremljanju stanja. Podatki o škodah tudi ne potrjujejo navedene trditve, da se zaradi večanja populacije volka in medveda v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali. Nihanja so bolj kot od številčnosti odvisna od letnega obroda v gozdovih, splošni trend tako števila škodnih dogodkov kakor tudi izplačanih škod pa je v upadanju. Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti. … Vlada sprejema odločitve za poseg v populacijo zavarovanih vrst velikih zveri na podlagi strokovnih predlogov, pripombe zainteresirane javnosti pa upošteva do tiste mere, da končna odločitev ne ogroža stanja populacije, zaradi česar je odločitev strokovna, zakonita in demokratična.«13

Kako je lahko strokovna, zakonita in demokratična odločitev o odstrelu 200 medvedov in 11 volkov izjemen primer, v katerem se lahko kršijo vse zgoraj navedene mednarodne konvencije, evropska in nacionalna zakonodaja, čeprav se v zadnjem času ni zgodilo prav nič izjemnega in vlada sama priznava, da je število napadov zveri oziroma povzročenih škod v upadanju? Izjemno je prej to, da oblast krni demokratično javno razpravo s sprejemanjem zakonov po neupravičenem hitrem postopku v škodo narave, ki je zaščitena le na papirju. Izjemno je, da pohlepu in brezbrižnosti žrtvujemo 20% populacije medveda

___________________________________
8https://www.dnevnik.si/1042606696?fbclid=IwAR3lbzyqhMINSX1BW5RBi9Irt4ZtJCdRRpHu6Fak0m37wBr197afRRNa-XU
9 http://www.gozdic.si/
10 http://divjacina-meglen.si/
11 https://www.nimrod.si/
12 https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-lov-na-slovenskega-medveda-tuji-lovci-odstejejo-najmanj-2500-evrov.html
13http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8892/?fbclid=IwAR13ipq0xHhs3ux3cscVCEBD7n36VRMlSV98IBTsObkJC2WI5VCqNXxk14

in 15% populacije volka, ki sta pomembna za ohranjanje naravnega ravnovesja tako kot vse ostale žive vrste. Tako izjemen odstrel bo povzročil izjemno namnožitev srnjadi in jelenjadi, s katerima se hranita medved in volk, izjemno pašo srnjadi na poljščinah in spet izjemen odstrel le-te za trofejno rogovje in človeško prehrano. Dobiček vsakič zmaga.

Medvedi in volkovi ne ogrožajo ljudi, razen v obrambi, predvsem svojih mladičev. Pred lovskimi puškami so povsem nemočni. Zato v njihovem imenu podpisani prosimo za učinkovitejšo zaščito evropski instituciji, na kateri naslavljamo to javno pismo.

V preteklosti so že potekali programi preseljevanja zveri v predele EU, kjer so bile povsem iztrebljene. Populacije zveri, kakor tudi skrb za naravo nasploh, ne morejo biti izključno nacionalna odgovornost in problem, zato pozivamo Evropsko komisijo, naj na tem področju pripravi in uskladi vseevropsko strategijo, ki bo upravljala z ogroženimi vrstami v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi držav članic.

Evropski parlament pozivamo, naj uzakoni stalni monitoring nad ogroženimi vrstami, ki bo sproti presojal upravičenost interventnih zakonov, ki posegajo v populacije ogroženih vrst.

Interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov v Sloveniji je stopil v veljavo 29.6.2019. Prosimo vas, da nemudoma ukrepate.

Društvo za dobrobit živali AniMav

in

Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Društvo Lajka
Zavod Pit
Društvo Arja
Društvo Dondes za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
Društvo za pomoč živalim RubayaL
Animal Angels
Obalno društvo proti mučenju živali
Liga za prepoved lova na prosto živeče živali v Sloveniji
Društvo učiteljev gluhih Slovenije
Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila
Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri
Društvo Mačja preja
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Mission Pawssible
Zavod Naš kuža, zaščita in pomoč živalim
Društvo za zaščito živali Novo mesto
Društvo za zaščito živali Maribor
Društvo za zaščito in pomoč živalim Hrastnik
12.607 podpisnikov peticije proti odstrelu medvedov in volkov

ODGOVOR EU KOMISIJE PISARNE V SLOVENIJI DNE 04.07.2019

“Spoštovani,

Najlepša hvala za vaše obvestilo, ki ste ga naslovili na Predstavništvo 
Evropske komisije v Sloveniji. Vaše odprto pismo smo v proučitev 
posredovali našim strokovnih službam s področja Habitatne direktive 
(Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto 
živečih živalskih in rastlinskih vrst).

Naj ob tem povemo, da smo takoj po sprejemu Zakona o interventnem 
odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis 
lupus) iz narave (sprejet 20. 6. 2019) poslali pismo slovenski vladi, 
kjer izražamo zaskrbljenost glede ujemanja zakona z evropsko zakonodajo 
s področja varovanja habitatov. Hkrati smo Slovenijo spomnili, da bo v 
kratkem objavljena razsodba Sodišča EU, ki na pobudo Višjega sodišča na 
Finskem pripravlja interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, 
ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom. Razsodba bo prinesla pravno 
prakso za celotni evropski prostor in bo vsem državam članicam ponudila 
enotne rešitve. Slovenijo smo tudi spomnili na primere dobih praks 
sobivanja velikih zveri in človeka v država članicah ter na iskanje 
rešitev v skladu s Habitatno direktivo in projekti LIFE in SLOWOLF, za 
katera je bilo namenjenih 721.000 evrov evropskih sredstev, ter LIFE 
DINALP BEAR, ki je prejel 4,149.000 evrov iz evropskih sredstev z 
namenom podpore sobivanja z medvedi in volkovi v Sloveniji.

Lep pozdrav,

European Commission / Evropska komisija
Representation in Slovenia / Predstavništvo v Sloveniji

Dunajska 20, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + 386 1 252 88 00
fax.: + 386 1 425 20 85
E-mail: comm-rep-lju@ec.europa.eu
http://ec.europa.eu/slovenija/

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.