Žavlje končno na slovensko-italijanskem »meniju«


Polona Malovrh – DELO

Okoljska ministra obeh držav spregovorila o vplivu emisij iz železarne Žavlje in o gradnji sežigalnice v Štivanu.

foto vojko

Vojko Bernard o italijansko-slovenskem srečanju okoljski ministrov pravi: »Končno in hkrati prepozno.«

Kot so sporočili z okoljskega ministrstva (Mop), sta se z ministrom Costo dogovorila o rednem obveščanju glede izpolnjevanja pogojev za delovanje železarne v skladu z evropsko zakonodajo.  Minister Costa bo preveril trenutno stanje in o tem obvestil ministra Zajca, razume pa tudi skrb slovenske strani zaradi umestitve sežigalnice v Štivanu na občutljivo kraško območje, kjer se nahaja za našo državo pomemben vir pitne vode. Pojasnil je, da je odločanje glede tega projekta v pristojnosti dežele Furlanije Julijske krajine, zato bo vprašanje naslovil na deželno raven in o tem obvestil Mop. Minister Costa pričakuje, da se bodo na deželni ravni ustrezno odzvali.

image

Italijanski okoljski minister Costa bo preveril trenutno stanje v železarni Žavlje. Foto Jure Eržen

Prvi okoljski aktivist iz mednarodnega društva za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Vojko Bernard srečanje na visoki ravni pozdravlja. »Končno in hkrati prepozno. Narejen je prvi korak, zdaj čakamo na drugega,« se je odzval za Delo.

PRIPIS AAG:

Iz Alpe Adria Green smo 03.01.2019 poslali na Evropsko komisijo in Evropski parlament – odboru za peticije “Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje”.

Odbor za peticije nam je 24.05.2019 poslal odgovor, da je naša peticija dopustna, ker je njena vsebina del dejavnosti Evropske unije v skladu z uredbo Evropskega parlamenta. Odbor za peticije je zato zaprosil Evropsko komisijo, da na podlagi informacij, ki smo jih predložili, izvede predhodno preiskavo različnih vidikov problema. Odbor bo nadaljeval preiskavo tega problema takoj, ko bo prejel potrebne informacije iz EU komisije

V dopisu ki smo ga poslali na EU parlament smo v AAG zapisali, da onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več kot 10 let. Tako onesnaženja zraka na slovenski strani zaradi žaveljske železarne NI!!!

Če dodamo še izpuste odpadkov v morje, ki ga ugotavlja Italijanska policija in Italijanska okoljska agencija, je dodatno utemeljen predlog za uvedbo postopka proti Republiki Italiji zaradi kršitev zakonodaje EU.

V želji bi, da se tej pobudi pridruži tudi vlada RS in občine Istrske Slovenije smo istočasno po e-pošti pozvali Vlado RS in priobalne občine v Sloveniji, da se pridružijo tej zahtevi, ki smo jo posredovali na organe Evropske Unije. Uradnega odgovora do danes še nismo prejeli od nikogar, 26.06.2019 smo zasledili le novico na spletni strani MOP, da se je– Minister Simon Zajc ob robu Sveta EU za okolje srečal z italijanskim kolegom Sergiom Costo.  Takratni Minister za okolje Jure Leben je, je za Delo povedal , da so že zaprosil za sestanek pri italijanskem ministru za okolje in naročil tudi monitoring zraka v okolici: »V okolici železarne bodo postavili nove merilce kakovosti zraka, ki bodo pokazali dejansko onesnaženost okolice.«

odgovor-eu-parlamenta-odbor-za-peticije-el.-avlje

Povezava:

Benzen in prah »morita« tudi na naši strani

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Ekološka katastrofa RIŽANA


gorazd3

Dr. Gorazd Pretnar – član UO AAG

Ekološke katastrofe si v slovenskem prostoru sledijo druga za drugo. Ni dvomiti v to zakaj se nam to dogaja. Krivdo v AAG vidimo v tem, da so vse dosedanje vlade na ključna mesta nastavljale svoje ljudi. Slovensko geslo: NI VAŽNO KAJ ZNA, VŽANO JE DA JE NAŠ. In praktično ni segmenta v naši državi, ki je strokovno podhranjen.

Fotografija osebe Gorazd Janez Pretnar.

Skupaj z Inštitutom za krasoslovje je Zavod za zdravstveno Koper in s hrvaškimi raziskovalci proučeval kraške vodonosnike in izvire, še posebej nas je zanimal vodni val po močnem deževju.

Iz tega razloga z gotovostjo lahko povemo, da gre za eno velikih ekoloških katastrof, ki bo ogrozila preskrbo s pitno vodo na primorskem. Glede na kraški svet, posledice lahko pričakujemo v večletnih zaporedjih po deževjih. Namestitev samodejnih online merilnih instrumentov pa obligatorna nujnost. Pa ne iz žepa uporabnikov ampak iz sredstev Slovenskih železnic.
In ni dvoma, da bo biofilem kraškega sveta trajno poškodovan in zmanjšana njegova samočistilnost.

Smo postali družba iz globalnega vidika, ki se zaveda pomena kakovosti. Slovenske železnice imajo certifikate ISO 9001 in ISO 14001. Žal pa ni zaslediti certifikatov ISO/TC269/SC 1, ISO/TC269/SC 2, ISO/TC269/SC 3. Morda so, ampak dvomimo, saj nesreča kaže na slab nadzor nad kakovostjo proge in vagonov.

V AAG pričakujemo odstop vodstva Slovenskih železnic z vključno vsemi, ki skrbijo za kakovost. Izredni nadzor. In odstop ministrice za infrastrukturo.

Izgovor, da ta ekološka nesreča, še bolj kaže na potrebo po drugem tiru ne zdrži in zavaja. Ne glede na drugi tir je proge potrebno kakovostno vzdrževati in obnavljati in upoštevati raztezke zaradi toplote tudi pri vzdrževalnih delih.

Gospod Šestan lahko deluje pomirjujoče in zavajajoče, kot glas vojaške preteklosti brez potrebnih znanj, kot se vidi ob požarih. Struktura je za nek preteklik in poveljevanje in ignoriranje mnenj NIJZ bolj ogroža zdravje kot ga varuje. V AAG smo prepričani, da niso sposobni in usposobljeni za kako večjo evakuacijo ljudi iz preventivnih potreb.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Geotermalna elektrika ni več samo za romantike


Jože Pojbič

Jože Pojbič – DELO

Ne samo toplice: V vseh sosednjih državah imajo že vsaj po eno geotermalno elektrarno, pri nas pa nič

V Pomurju bi bilo mogoče zgraditi od 15 do 30 GTE.

Njihova moč bi lahko bila od sto do štiristo MW.

Potrebne so raziskave do globine okoli pet tisoč metrov.

FOTO:Geotermalna elektrika ni več samo za romantike

Na Hrvaškem je konec lanskega leta začela delovati njihova prva GTE Velika Ciglena. FOTO: Dušan Rajver

Murska Sobota – Precej vroče krvi je v energetskih krogih povzročila nedavna odločitev Šarčeve vlade, da ustavi izdelavo državnega prostorskega načrta za prvo HE na Muri Hrastje-Mota. Takoj so se pojavile napovedi, da Slovenija tudi zaradi tega ne bo dosegala zavez o deležu rabe energije iz obnovljivih virov in bo to drago plačevala. Pri tem pa se država še vedno ne loti resno raziskav geotermije, ki je pri nas obetaven obnovljivi vir tudi za proizvodnjo elektrike.
Po grobih napovedih geologa Petra Kralja, ki se za hitrejši razvoj izkoriščanja geotermalne energije v Sloveniji zaman trudi že več kot dve desetletji, bi v severovzhodni Sloveniji, kjer so možnosti največje, ob večji zavzetosti države lahko zgradili od petnajst do trideset geotermalnih elektrarn moči od sedem do petnajst megavatov (MW). To bi torej lahko pomenilo od sto do 450 MW električne moči iz vira, ki ne onesnažuje, ne zavzema velikih površin, ne povzroča sprememb v okolju in ki lahko pasovno deluje 24 ur na dan.

image

Foto: Karta pričakovanih temperatur na globini 4000 metrov kaže, da je v Sloveniji najobetavnejše geotermalno območje v severovzhodni Sloveniji oziroma v Prekmurju. Vir Rajver, 2018

Morda so Kraljeve napovedi preveč optimistične, pa vendarle bi tudi samo sto megavatov moči lahko precej pripomoglo k lastni preskrbi z elektriko iz obnovljivih virov.

Globoki vodonosniki so premalo raziskani

Toda pri nas se gradnje geotermalne elektrarne kljub nekaj poskusom in načrtom v zadnjih dvajsetih letih resno ni lotil še nihče, medtem ko imajo kljub tveganosti in dragi naložbi vsaj po eno že vse naše sosednje države. Na Madžarskem prvo GTE končujejo kitajski investitorji, v Avstriji že nekaj časa deluje v kraju Bad Blumau, na Hrvaškem so na začetku leta zagnali 17,5-megavatno GTE Velika Ciglena, ki jo je na že raziskani vrtini z vodo s 170 stopinjami Celzija zgradil turški investitor, v Draškovcu pri Čakovcu pa švicarski naložbeni sklad gradi še drugo hrvaško GTE, ob kateri naj bi zrasel tudi vodni park in sistem ogrevanja stanovanj. Italijani so svojo prvo GTE – ki je bila tudi prva na svetu – postavili že pred več kot stoletjem in zdaj nas tem območju deluje več naprav s skupno močjo čez 500 MW, kar je skoraj dve tretjini moči krške nuklearke. Ti podatki kažejo, da geotermalna elektrika ni več samo stvar energetskih romantikov.

image

Na Hrvaškem je konec lanskega leta začela delovati njihova prva GTE Velika Ciglena. FOTO: Dušan Rajver

Zakaj torej ne pri nas? Podjetnik Metod Grah, lastnik term Vivat v Moravskih Toplicah, pravi, da zato, ker se država premalo oziroma sploh ne ukvarja s tem področjem in so globoki vodonosniki z dovolj visokimi temperaturami vode zato premalo raziskani. Sam je bil leta 2011 še najbliže začetku gradnje prve slovenske GTE v Murski Soboti. Za projekt elektrarne s 17 MW moči ter poznejšo izrabo toplote za ogrevanje objektov in rastlinjake, ki je bil vreden 73 milijonov evrov, bi dobil 37 milijonov evrov evropskih sredstev, vendar se je vse skupaj ustavilo zato, ker v Prekmurju še ni bilo izvrtane dovolj globoke raziskovalne vrtine, ki bi potrjevala njegova pričakovanja in izračune. »Takšne osnovne raziskave bi morale biti stvar države. Ni poslanstvo zasebnih investitorjev, da bi v to vlagali! Zdaj nas geotermalna elektrarna ne zanima več, saj smo se usmerili na področje turizma in balneologije,« pravi.

V svetu je sedaj skupna moč delujočih GTE 14.600 MW, lanskoletna rast je bila štiriodstotna.

Teorijo bo treba potrditi z raziskovalno vrtino

S tem, da v severovzhodni Sloveniji teoretično obstaja velik potencial za gradnjo geotermalnih elektrarn, a da bi morala država narediti prvi korak, da bi ta potencial dokazala ali ovrgla, se strinja tudi strokovnjak za geotermijo z Geološkega zavoda Slovenije Andrej Lapanje. »Na Hrvaškem Turki ne bi nikoli zgradili GTE, če pred tem Ina ne bi z državnimi sredstvi naredila ustreznih raziskovalnih vrtin. Pri nas pa raziskav globokih vodonosnikov nimamo in investitorji zato odhajajo drugam. Država bi vsekakor morala narediti pet ali šest tisoč metrov globoko raziskovalno vrtino južno od Lendave, kjer je geotermalni potencial največji, opraviti vse potrebne meritve in potem enkrat za vedno reči da ali ne izkoriščanju geotermalne energije za proizvodnjo elektrike,« pravi.
Tudi na ministrstvu za infrastrukturo se zavedajo potenciala na eni in neraziskanosti »globoke« geotermije na drugi strani. Vendar ostajajo pri pogojniku »narediti bi bilo treba še nekaj drugih raziskav na področju globoke geotermije«, kot pišejo v odgovoru na naša vprašanja. Država se tako očitno ne počuti poklicano za tovrstne raziskave. Ker pa je v Nacionalnem energetskem programu do leta 2030 vendarle predvidena gradnja 25 MW zmogljivosti geotermalnih elektrarn, pravijo, da »si bo ministrstvo še naprej prizadevalo za zasebne vlagatelje. Zaznali smo interes takšnih zasebnih investitorjev, ki pa se na žalost še niso odločili za investiranje v ta obnovljivi vir energije v večjem obsegu. Vsekakor pa gre pri investicijah v geotermalno energijo glede na druge OVE za oviro, ker so druge cenejše in jih je lažje umestiti v prostor.«

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

(Iz)umiranje žuželk vodi v zlom ekosistemov


A.KOMAT

Anton Komat – strokovni sodelavec pri UO AAG

Svet žuželk se je porodil ob koncu devona, ob prehodu življenja na kopno, pred 400 milijoni let. Danes so žuželke najštevilnejša vrsta živali na Zemlji. Njihova skupna teža presega telesno težo vseh rib in pašne živine, težo človeštva pa kar za 17-krat. Žuželke so temelj prehranskih spletov ekosistemov, saj se z njimi hranijo členonožci (ščipalci, pajki, stonoge), ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci. Neprecenljiva je njihova vloga pri opraševanju rastlin, razgradnji iztrebkov, trupel živali in ostankov odmrlih rastlin. Brez žuželk bi se ustavilo kroženje snovi in moten bi bil nastanek humusa (izjemno pomembna vloga pražuželk v listnem opadu in tleh ter termitov v razgradnji lesne biomase). Entomolog Univerze Cornell John Losey piše: »Vlogo žuželk šele začenjamo razumeti, saj zgolj slutimo njihov ključni delež v naravi. Znamo graditi in vzdrževati tehnosfero človeka, toda pri tem povzročamo nepopravljive poškodbe biosfere planeta.«

Amaterska raziskava

Vesti o uničevanju biotske pestrosti žuželk so zakrožile že leta 2014, ko so biologi v reviji Science objavili, da je število hroščev, metuljev in čebel v zadnjih 35 letih upadlo za 45 %. Toda vesti so hitro izginile z naslovnic, dokler niso Nemci leta 2017 objavili alarmantnega članka, da je število letečih žuželk v tridesetih letih upadlo kar za 75 %, in to na območjih varovane narave v Nemčiji! Za poglavitna razloga navajajo uničevanje habitatov in uporabo pesticidov. Agrokemično kmetijstvo k izumiranju žuželk prispeva kar 75 % smrtonosnih dejavnosti (monokulture, pesticidi, kemična gnojila, izsekavanje gozdov, obmejkov in mejic ter uničevanje močav), preostanek je posledica urbanizacije, regulacij vodotokov in polucije industrijskih kemikalij.

Vznemirljivo odkritje pa ni prišlo od raziskovalcev uradne znanosti, temveč od društva ljubiteljev žuželk iz nemškega mesta Krefeld. Tamkajšnje društvo entomologov je bilo ustanovljeno leta 1905, vendar hrani zbirke žuželk svojih članov vse od leta 1860. Med bombardiranjem v drugi svetovni vojni so pogumni člani rešili obširno knjižnico, zapiske in zbirke, tik preden je stavbo popolnoma porušila letalska bomba. Po vojni so ti zagnani ljubitelji žuželk tako kot dolga leta poprej vsake dva tedna spremljali številnost žuželk na stalnih lokacijah in vestno zapisovali podatke. To so počeli prostovoljno kot amaterji. Članov društva je 63, tretjina ima univerzitetno izobrazbo iz naravoslovja, tretjina nima ustrezne visokošolske izobrazbe, tretjina pa je več ali manj začetnikov. Vsaj dve tretjini članov sta torej začeli kot ljubitelji žuželk, vendar so v večletni praksi dosegli izjemno znanje. Razvili so izvirno metodo vrednotenja števila žuželk tako, da na stalnih lokacijah tehtajo njihovo skupno težo. Entomologi iz Krefelda so že leta 2013 postali pozorni, saj je teža ulovljenih žuželk na izbranih lokacijah v naravnem rezervatu v kresnem času v primerjavi z letom 1989 upadla – za kar 82 %. To je bil alarm, povezali so se z Univerzo v Kopenhagnu in Univerzo Radbound v Holandiji in začeli obširno raziskavo. Nemci so prispevali meritve in primerjave v času za 63 lokacij in za to porabili 17.000 raziskovalnih dni! Nemški »amaterji« so vzor vsem profesionalcem!

Človekov nasilni poseg v naravne ekosisteme s pesticidi in njegova odločitev, da se bo narave lotil s kemično vojno, sta prav gotovo sramotni dejanji, ki nista vredni njegovega razuma.

Travniki brez metuljev

Izumirajo metulji, dnevni in nočni. Otroci smo pohajkovali po travnikih in livadah, kjer so med tisočerimi cvetovi frfotali številni metulji. Tekali smo za njimi in občudovali njihove prelestne barve. Ta čas z nekaj sreče na vrtu ali na gozdnem robu ugledamo posameznega belina, malega koprivarja, osatnika, malega rjavčka, katerega izmed modrinov, morda celo jadralca ali lastovičarja, in to je vse. V Evropi in pri nas smo zaznali 53-odstotni upad populacije metuljev. Vzroka sta polivanje gnojnice po travnikih, ki povzroča razrast trav in odmiranje cvetlic, ter prezgodnja košnja, ki onemogoča cvetenje in semenjenje cvetlic. Kdo je uzakonil polivanje dreka po travnikih in kdo uvedel prezgodnjo košnjo?

V imenu svetih krav je danes dovoljeno kakršnokoli uničevanje narave. Kupci industrijskega mleka pa namesto mleka, ki omamno diši po cvetani travnikov, žlampajo bel zvarek, ki smrdi po silaži. Da ne omenjam ostankov antibiotikov in dodanih kemikalijah v brozgi, imenovani mleko. Zdaj prodajajo že eko trajno mleko. Kot da smo bebci, še bela barva za zidove ima rok trajanja!

Izumirajo ravnokrilci, med katere spadajo kobilice in murni. Kdaj so izpod vaših nog nazadnje skakale številne kobilice, kje ste nazadnje poslušali večerne speve murnov? Populacije so se prepolovile. Nad travnike lega smrtna tišina. Ali bomo cvrčanje kobilic in murnov poslušali le še na cedejih?

Izumirajo čebele samotarke. Ocenjuje se, da v Sloveniji živi več kot dvesto njihovih vrst, ki še niso niti popisane, pa se je njihovo število že razpolovilo. Tudi domače čebele so ogrožene tako kot metulji. Ker na travnikih brez cvetlic ne najdejo paše, poletijo na njive koruze, ki je zastrupljena s sistemskimi insekticidi. Pelod koruze koncentrira strup s faktorjem petkrat in tudi voda, ki jo rastline med gutacijo čez noč izločijo kot kapljice na robove listov, je zastrupljena z enakim faktorjem. Prvo opravilo ob jutranjem vzletavanju delavk je tešenje žeje na teh kapljicah vode. Če ne umrejo ob jutranji dozi strupa, pa sta poškodovana njihov vonjalni spomin in sposobnost sporazumevanja. Družina strada in postane neodporna, dokler je ne pokonča varoja ali bolezen.

Izumirajo hrošči, posebno so ogroženi krešiči, mrharji, npr. navadni grobar in pahljačniki, med katere spadajo govnači ter velikana rogač in nosorožec. Vse manj je kresnic, teh sanjskih lučk kresnih noči. Zaradi uničevanja močav so vse bolj ogrožene žuželke, katerih ličinke živijo v vodi: kačji pastirji, enodnevnice in mladoletnice.

Za nekatere so žuželke zgolj pikajoča, sesajoča in nadležna golazen in škodljiva mrgolazen, kot so muhe in mušice, komarji, obadi in brenclji, mravlje, ose in sršeni, bolhe, uši in stenice ter ščurki. Čebele in čmrlje bi še prenesli, nikakor pa ne bramorjev in listnih uši. In če se teh nadlog lotimo s pesticidi, moramo vedeti, da samo 0,1 % strupa doseže ciljnega škodljivca, večina pa pobije druga živa bitja, ki so ob nepravem času na nepravem mestu.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

S katerimi naravnimi danostmi razpolagamo v Sloveniji ???


 

božo9

Božo Dukić- član UO AAG

S projekti z rabo naravnih danosti se osebno ukvarjam že dobrih 25 let, še iz časov, ko smo jih poimenovali alternativni energetski viri. Potem smo jih preimenovali v obnovljive energetske vire, kar so povzele tudi državne inštitucije. In sedaj smo pred uporabo novega poimenovanja in sicer v trajne in obnovljive energetske vire. Med trajne energetske vire uvrščamo sončno energijo, energijo zemlje ( geotermalna energija ), energijo vode ( obe energiji , energijo težnosti pri njenem pretoku in toplotno energijo ) ter vetrno energijo. K temu pa dodajamo še obnovljive energetske vire, kamor sodijo vsi viri s področja biomase in toplotna obdelava naših odpadkov. K temu je prišteti tudi rabo odpadne energije, katera nastaja v posameznih tehnoloških procesih.

V Sloveniji se je pričelo ob pojavljanju izraza energetski koncept države, kot posledica uveljavljanja vključevanja v zmanjšanje podnebnih sprememb, pojavlja veliko družbenih srečanj s predznakom »energetsko srečanje«. Med udeleženci pa je vedno veliko udeležencev, kateri premalo poznajo možnosti, kakršne nudijo slovenske naravne danosti. K temu pa je seveda prišteti tudi vsa podjetja, katera so se in se še ukvarjajo ( proizvajajo ) s proizvodnjo potrebne strojne opreme ( LTH Škofja, loka, Gorenje Velenje, Termotehnika Braslovče ( sedaj je povzelo ime po ustanovitelju) Kronoterm, Termoshop Polzela in Tehnohlad Šmartno ob Paki in Lentherm). Tako lahko povemo, da je proizvodnja ogrevalne in hladilne tehnike doma v Sloveniji že več, kakor 40 let.

In s tem zapisom želimo predvsem predstaviti slovenske naravne danosti.

Energijo zemlje so prvi pričeli izrabljati v podjetju LTH, kateri so pričeli uporabljati energijo podtalnice za obratovanje njihovih toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja individualnih objektov. Temu je sledilo podjetje Gorenje in novoustanovljeno zasebno podjetje Termotehnika. Danes se s takšno tehnologijo ogreva veliko individualnih in tudi poslovnih objektov. Predvsem izpostavljamo poslovni objekt Planica v Ratečah ( poleti se izvaja tudi hlajenje tekaške proge ! ), za potrebe ogrevanja se takšen sistem uporablja v Zimskem bazenu v Kranju ( ogrevanje vode in prostora ). Slovenska podtalnica ima povprečno temperaturo med 4 – 8 stopinj C. Termalno vodo pa imenujemo tisto, katere temperature presega 12 stopinj C povprečne letne temperature, kraja kjer se nahaja. Z rabo termalne energije in toplotnimi črpalkami se že vrsto let ogreva celoten turistični kompleks Šmarješke toplice ( cca 15 ooo m 2.. Sistem je uporabljiv povsod tam, kjer je dovoljenja namenska uporaba podtalnice ( potrebno pa je pridobiti ustrezno dovoljenje od Direkcije RS za vodo).

Tam kjer podtalnica ni dosegljiva obstoja možnost rabe energije zemlje, saj je vsem poznano, da globje, ko izvajamo vrtine, se temperatura dviga. In to temperaturo je možno s toplotno črpalko dvigati na višino ,katero zmore toplotna črpalka ( + 67 stopinj c ). V izvedeno vrtino se vgradi ustrezen izmenjevalec, kateri to temperaturo prenaša do toplotne črpalke. Ta sistem je v Sloveniji poznan pod imenom geosonda. To tehnologijo in znanje je prinesel v Slovenijo Božo Dukić iz Kranja. Tako je izvedenih več, kakor 100 individualnih objektov in tudi nekaj javnih objektov. Kot prvi takšen objekt je s tem sistemom opremljena OŠ v Hruševju pri Postojni. S tem sistemom je opremljen tudi poslovni objekt NZS na Brdu pri Kranju. Najvišji objekt (n/m ), kateri je tako opremljen je Dom CŠOD na Slivniškem Pohorju. Najglobja vgrajena geosonda v Sloveniji je 525 m za motel Kračun v okolici Tepanj.

V nadaljevanju pa je potrebno omeniti tudi intenzivno vgradnjo toplotnih črpalk, katere zajemajo toplotno energijo iz zunanjega zraka. Te črpalke so tehnično tako dovršene, da v primerjavi z rabo fosilnih energentov zmanjšajo letno porabo energenta do 50%. Njihova glasnost je skladna z zakonom o hrupu.

Tako so opisane vse tri vrste toplotnih črpalk ( zemlja/voda, voda/voda in zrak/voda ), katere so na slovenskem tržišču in vse tri modele je najti in videti. Prve obratujejo že 15 let. Vsak investitor pa se odloča za nakup skladno s svojo ekonomsko možnostjo. V tem trenutku prispeva subvencijo Ekosklad v višini 4500 eur po enoti, za model zrak/voda 1500 eur.

Vetrno energijo žal iskoriščata samo dve postavljeni vetrnici ( Razdrto in Dolenja vas ), čakajočih na pridobitev potrebnih upravnih dovoljenj pa še kar nekaj investitorjev, kateri želijo postaviti vsaj še 50 enot.

Ob zaključku 2.svetovne vojne je v Slovenijo obratovalo cca 540 malih hidroelektraren. Sedaj jih je nekaj obnovljenih in nekaj je tudi zgrajenih novih. Investitorji so dobili zagon okrog leta 1990 , po sprejemu Zakona o varstvu okolja in pričetku uveljavljanja obveznost pridobivanja koncesij pa je investicijski interes upadel. V zgodovini se spominjamo vseslovenske akcije 100 mHE za SLO. Večina teh lokacij še vedno zarašča trava. Pri tem je potrebno povedati, da je po zaključku 2.svetovne vojne bilo v obratovanju cca 4500 mlinov. Prav tako je opuščenih veliko jezovnih zgradb, na katere je možno vgraditi ustrezno strojno opremo za proizvodnjo električne energije. Obnova jezovnih zgradb pa pomeni istočasno izboljšanje poplavne varnosti.

In k rabi energije iz površinskih voda navajamo še dva primera:

– Primorska Univerza je vzela v dolgoročen najem poslovni objekt v središču Vipave, kateri se ogreva z energijo površinske vode ( reka Vipava ) preko toplotnih črpalk in tudi hlajenje je izvedeno s pomočjo energije reke Vipave.

– Po konceptu Vipave sta bila izvedena še dva projekta z rabo energije morske vode iz Koprskega zaliva ( Welnes center Hotel Adria Ankaran in hotel Salinera v Fiesi).

Pred časom so bili zelo glasni okoljevarstveniki, kot nasprotniki tovrstne gradnje. V sedanjem času pa srečujemo organizirane okoljevarstvenike, kateri nasprotujejo drugim gradnjam.

Pred skoraj desetimi leti so dobili zagon investitorji v večje solarne elektrarne, katere so bile v startu dobro podprte s subvencijami in še vedno uspešno obratujejo. Šele pred dvema letoma pa se odprla možnost samo oskrbe za individualne objekte. Sedaj pa se odpira možnost postavljanja tovrstnih objektov. Vsekakor zanimiv podatek, da je trenutno v Sloveniji izvedenih cca 2000 zasebnih objektov za samo oskrbo z električno energijo. GEN i – sonce d.o.o. pa je letos zgradil prvo takšno elektrarno na večstanovanjskem objektu na Jesenicah. In temu sedaj sledi uskladitev vseh potrebnih predpisov s področja elektro oskrbe. Vsekakor je to ena izmed perspektivnejših panog v pridobivanju energije.

K tem opisanim projektom štejejo v krog proizvajalcev električne energije še :

– Bioplinarne katere so sedaj večinoma v upravljanju DUTB, katere obratujejo sedaj v podnajemu, do dokončne rešitve ( žal je večina bioplinarn žrtev človeške požrešnosti izvajalca) in

– Vplinjanje biomase ( sekanci ali peleti) z namenom soproizvodnje toplotne in električne energije). To so manjše enote z nazivno močjo 50 kW in tolikšno proizvodnjo na uro + toplotna energija. Teh enot je trenutno v Sloveniji 16.

– K temu je dodati še eno enoto v Železnikih, proizvedeno v Škofji loki, katera se ločuje od ostalih po vsebnosti vlage v biomasi ter »gorivo« pripravlja sam upravljalec sistema iz materiala, katerega dobi po čiščenju pašnikov v njegovi okolici ( Artim).

– In pojavilo se je še eno podjetje, katero na podlagi že izvedenih poizkusov dela na vplinjanju komunalnih odpadkov ( rdf energent ).

S tem zapisom želimo vsem, kateri se kakorkoli zanimajo za energetiko, povedati, da imamo proizvodnjo toplotne in električne energije zelo dobro razvito v slovenskih podjetjih.

Pred nami so zaveze do izpolnjevanja poti k zmanjšanju podnebnih sprememb, v tem zapisu je zagotovo nekaj zadev, katere bi ob ustrezni državni podpori lahko intenzivno prispevale k zmanjšanju toplogrednih emisij ( preprosto povedano k zmanjšanju rabe fosilnih energentov).

Vsi projekti so izvedeni in že v nekajletnem obratovanju. Vse si je možno ogledati in opraviti informativni razgovor z upravljalcem. Torej to ni reklamna poteza ampak seznanjanje prejemnikov kaj je možno vse početi s slovenskimi naravnimi danostmi.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Pripombe AAG na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave


Alpe Adria Green  je 13,06,2019 na MOP v zakonitem roku poslal pripombe in predloge na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

mokrišče pokljuka

Foto AAG: Mokrišče na Pokljuki

Pripombe AAG:

1. AAG na splošno pozdravlja dopolnitve in spremembe, ki vodijo k izboljšanju stanja narave v vseh vidikih in delih. Močno pa nasprotuje podrejanju področja narave morebitnim investitorjem, ki bi naravo hoteli industrializirati in nepovratno degradirati (na primer z vetrnimi elektrarnami, pa tudi nekaterimi hidroelektrarnami in raznimi conami ali gradnjami v naravi). Za take posege je potrebno najti drugačne rešitve in lokacije. Prav tako nasprotujemo uničevanju najboljših kmetijskih zemljišč in gradnjam oziroma posegom na vodovarstvenih področjih.

2. V začetku marca 2018 smo civilne iniciative in tudi naš Mednarodni okolijski center Alpe Adria Greeen podal številne (resnično številne) pripombe na Nacionalni program varstva okolja 2030. Zadev niste upoštevali, zato je osnutek novega zakona izredno slab, nestrokoven in ne zajema najbolj kritičnih zadev, ki so izredno pereča.

3. Zakonodajalec (Ministrstvo za okolje in prostor; v nadaljevanju MOP) se osredotoča le na dvanajst (12) predmetov, ki jih je treba v novem zakonu urediti, pri tem pa pozabi na najnujnejše zadeve, na katere vsakodnevno opozarjamo. Torej gre načrtno za pripravo novega zakona pisanega pod doktrino nekoga, ki mu je v interesu le ekonomski namen in nikakor ne ohranjanje resnično biotske raznovrstnosti narave (tako človeka, živali in rastlin) v medsebojnem sobivanju, ravnovesju in odvisnosti drug od drugega.

4. »rešitve«, ki naj bi jih nov zakon prinesel niso nobene rešitve, so le popravki starih napak oziroma nedela pristojnih javnih uslužbencev, čeprav nevladne organizacije na te probleme opozarjamo že več desetletji.

5. Pri ureditvi vožnje z vozili na motorni pogon (2.1.1.) je obvezno treba to vožnjo prepovedati in sankcionirati, še posebej v zimskem času, na osrednjih področjih divjih zveri in na območjih Nature 2000. S temi vozili te zveri preganjamo iz osrednjega območja.

6. Nasprotujemo uveljavljanju (33a.člen in našteti povezani) prednosti katerekoli druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v vseh njenih delih in vidikih (vključno s krajino kot elementom kvalitete narave).

7. Posebej nasprotujemo gradbenim ali drugim zakonom, ki bi upravnim enotam pripoznal status ARSO organizacije, kot se to prikazuje v obrazložitvi tega zakona sprememb. V tem primeru je treba spremeniti GZ. Upravne enote niso niti kadrovsko niti drugače kompetentne in usposobljene za presoje o naravi in okolju. S tem bi drastično škodovali naravi.

8. Obenem nasprotujemo tudi neobveznosti upoštevanja mnenja Zavoda RS za varstvo narave. To pomeni, da narava nima nobene obrambe več pred nasiljem investitorjev ali države oziroma politike. Naravo moramo, nasprotno, pred vsem tem zaščititi, če ne bo njena degradacija samo še bistveno bolj pospešeno napredovala v vseh njenih sektorjih vključno s krajino.

9. Vsaka investicija ni v javnem interesu, še posebej, če je zasebna. Na ta način zasebni interes degradira javne kvalitete narave, kar je nesprejemljivo in temu nasprotujemo. Narava vključno s krajino ima zaradi slovenskih kvalitet tudi gospodarski pomen, v turizmu na primer, zato mora biti njen javni interes močnejši in pomembnejši od drugih, tudi energetskih in podnebnih. Pri podnebnih je potrebno prilagajanje spremembam, nasprotujemo pa degradaciji narave vključno s krajinami zaradi nekih odstotkov, ki si jih kdorkoli izmišljuje, ali evropska komisija ali slovenska politika. Naše ambicije morajo biti na strani ohranjanja narave skupaj s krajinami za nas in naše zanamce. Podnebne ambicije pa morajo biti podrejene našemu ohranjanju narave.

10. Ker je to obdobje razprav o divjih zvereh dodajamo in zahtevamo, da je obvezno treba uvajati pastirstvo, ki je strokovno spoznano kot najbolj zanesljiv način odvračanja plenilcev (glej brošuro Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, 2016). Prav tako zahtevamo takojšnje načrtovanje zelenih mostov preko avtocest, železnice in nekaterih regionalnih cest. Nasprotujemo množičnemu odstrelu medveda (razen spornega posameznega osebka na čisto določeni lokaciji), kar mora biti vgrajeno v ta zakon, in zahtevamo, da se izkoristijo vse druge možnosti kot to zahteva direktiva o habitatih in je odločilo upravno sodišče.

11. Še bolj šokantno pa je zapis »naslovnik«, koga naj bi se omenjeni nov zakon dotikal oziroma, kdo naj bi ga spoštoval. Govorimo o ohranjanju narave, od katere je odvisno človeško življenje; od katere je odvisno življenje živali in od katere so odvisne rastline v najširšem pomenu besede, zato je tak zapis popolnoma zgrešen in nedopusten.

12. Govorite o »nadgradnji področja gojitve živali« – ali moramo res o tem govoriti? Gre tu le za prenos bolezni? Kako neumno, ali so se osebe, ki so pripravljale ta osnutek sploh vprašale, kaj njihove trditve pomenijo. Govori se o živalih, ki bi lahko »po naključju« prišle na ozemlje naše republike, ali ste pomislili na tiste živali in rastline, ki so tu. Zakaj niste zapisali, kako boste za tiste poskrbeli – z odstrelom? Kako boste poskrbeli za živali, ki so žrtve mučiteljev? Kot, da teh problemov ni; vse kar na MOP znate reči je to, da dajete dovoljenje za odstrel živali; nihče ne govori o preventivi (sterilizaciji, kastraciji, čipiranju, sledenju, družinskemu drevesu pri posamezni vrsti živali itd. itd.; a, kaj bi vam naštevali, saj ne razumete o čem sploh govorimo in pišemo).

13. In že smo pri točki 1.3 Podrobnejša ureditev in regulacija splošne in posebne rabe delov narave – vse v teh dveh straneh bi moralo že biti izvedeno ter na podlagi teh raziskav in izsledkov bi se moral pripravljat nov zakon. Spet smo na začetku, nekateri deli narave se bodo uničili, druge se opazuje za ohranitev, nekatere se delno ohranja – aha, za koga? Tistega, ki klati takšne neumnosti, sam pa želi imeti vikend v neokrnjeni naravi?

14. Še bolj zbode zapis »javni interes« – Kaj pa je javni interes države? Magma, biočistilne naprave, Kemis, Ekosistem, Koto …

15. Vstopnine na naravno območje – o to bi pa znala država pobirati? Že desetletja gledamo na neurejenost v dolini smaragdne reke Soče, pa Mure, pa Save, pa Tržiške Bistrice, pa … pa … in kaj se je do sedaj spremenilo? Tujci z našimi naravnimi bogastvi delajo kot svinje z mehom, naše gospodarstvenike omejujete s predpisi, sami (ministrstvo) pa nič ne naredi, sedaj pa bi uvedli vstopnine – torej slovenskim državljanom. Mar ste pozabili, da vsa živa bitja pripadamo naravi.

16. V točki 1.4 ste se dotaknili odškodnin, ki jih povzročajo živali … Povzročajo živali? Pa saj je človek kriv za takšno ravnanje, ker smo živa bitja prisilili v to? Njihov naravni habitat se manjša na račun požrešnosti nekaterih posameznikov, kaj pa smo za naravno okolje živali v zadnjih 70 letih storili? Drobnica in govedo se je vedno paslo, danes pa znamo reči oziroma izraziti le željo po hrani, ki prihaja od živali, ki se prosto giblje oziroma prosto redi. Pa kdo je tu neumen?

17. Intenzivne vrste živali in rastlin – po 20. letnih opozarjanja ste zaradi evropskih direktiv bili prisiljeni to vnesti (verjetno s težko muko) v novo zakonodajo. V novi zakonodajami vso krivdo prenašate na evropske direktive, kot da Slovenija ne bi bila del Evropske unije. Morda pa res po takšni zakisani pameti, res nismo?

18. Zmotilo nas je tudi naštevanje naslovnikov, za katere ta nov zakon velja – oprostite, treba je natančno in konkretno našteti za koga se kaj nanaša in kakšni bodo ukrepi, če jih točno določeni ne bodo izvajali, tako pa spet pišete oziroma govorite nekaj tja v tri dni tam gori nad oblaki.

19. O tudi o perečem problemu vožnje po naravnem okolju pišete. Torej mislite le na vozila (motorna vozila, avtomobile, delov stroje) ne pa tudi na letalstvo. Seveda zrak in ozon nista del narave – takšno je razmišljanje uradnikov na MOP.

20. Zanimivo je, da niso v zakonu omenjene tudi kraške in druge jame ter življenje v njih – kot, da to ne bi bilo del narave.

21. O nadzoru ne bi govorili, ker se nam zdi škoda, da ste pisali traparije kar na dveh straneh, ne da bi kaj povedali. Nadzora nikoli ni bilo in ga tudi po sprejetju tega slabega novega zakona ne bo, ker ste zakon pripravili tako, da javnim uslužbencem ne bo treba delati, prav tako ne tudi tistim, ki jih pravite naravovarstveni nadzorniki in MOP. Za naravovarstvene nadzornike se lahko štejemo le posamezniki in naravovarstvene organizacije, pa ne tiste, ki prejemajo davkoplačevalski denar iz proračuna države, samo z namenom, da so tiho. Torej bo še naprej tako kot je bilo? In še naprej bodo na najboljših zemljiščih rastle Magne, Kemisi itd.

22. Iz razbranega gradiva se vidi, da pri pripravi novega zakona niso medsebojno sodelovala vsa ministrstva in občine, da o nevladnih organizacijah ne govorimo, kaj šele o državljanih. Tu gre spet za enostransko pripravljen dokument. Seveda s javno predstavitvijo v torek, 28. 5. 2019, ste se na lep način izognili dejstvu, da ste javnost povabili k predstavitvi novega zakona, pri katerem pa ne more in ne sme sodelovati, saj je, tako kot vedno do sedaj, že vse v naprej pripravljeno.

23. Prostovoljni nadzorniki – ali lahko kot samostojni nadzornik, ki opravi strokovno usposabljanje lahko zaustaviš osebo in od njega zahtevaš osebne podatke – NE! Prostovoljni nadzorniki niso uradne osebe. Lahko tak nadzornik fotografira fizično ali pravno osebo pri kaznivem dejanju – NE! Ali bodo naravovarstveni nadzorniki postali javni uslužbenci in bodo dobili plačo iz državnega proračuna? Kakšna izobrazba se bo zahtevala od teh nadzornikov – visoka, višja?

24. V 105. členu novega zakona govorite o naravovarstvenem soglasju, nikjer pa ne omenjate, da bi v takšnem postopku morale sodelovati tudi nevladne organizacije. Gre za grob poseg v naraven prostor, zato bi se moralo namesto soglasja izdati dovoljenje. Vsekakor pa bi morala v postopku sodelovati tudi nevladna organizacija in okoliško prebivalstvo. Zato predlagamo, da se v novem zakonu črta beseda soglasje in se jo zamenja z besedo »dovoljenje«.

25. Nikjer v zakonu ni zaslediti, kako je z naravnimi pojavi podora in z njihovo sanacijo.

26. Prav tako ni zaslediti drugih naravnih pojavov, ki imajo katastrofalne ali druge posledice tako za naravo, kot za ljudi; kako se bo reševalo, kako se bo ohranjalo naravo itd.

27. Osnutek novega zakona so pripravljale najmanj štiri (4) osebe, ki medsebojno niso usklajene, kar se vidi iz priložene dokumentacij in tako slovničnih napak kot pravnih terminov. Zahtevamo, da se to nemudoma popravi in posledično podaljša rok za podajanje pripomb.

Še naše razmišljanje:_

Dolgoročno jamstvo za varovanje okolja, narave in živali je ozaveščena in opolnomočena civilna družba. Ta je istočasno tudi prava zastopnica javnega interesa karkoli že to je. Kaj je v tem primeru javni interes, v novem zakonu to ni navedeno. V celoti gledano bi morali upoštevati tudi pravice živali in rastlin. Tudi te bi potrebovale svojega predstavnika v civilni družbi oziroma varuha njihovih pravic.

Da ne bomo preveč splošni bi se omejili na kršitve posega v prostor in na udeležence v konfliktu interesov glede rabe prostora, ki smo ga izbrali za ilustracijo primera:

»Recimo, da je to kmetijsko zemljišče, prve kategorije, na poplavnem področju, obdano s strugo in izviri talne vode. Da to zemljišče meji na nepozidano zazidljivo zemljišče, ki večinoma leži v zaščitenem obalnem pasu. Okrog pa je naselje enodružinskih hiš z vrtovi. Hiše so med seboj povezane z ulicami, kjer se ne moreta srečati eden ob drugem dva avtomobila.

Enemu od stanovalcev v tem idiličnem okolju pade na misel, da da bi imel na prostem zemljišču parkirišče za gradbeno mehanizacijo svojega podjetja in deponijo gradbenih materialov.

Dogovori se z lastnikom, ki mu odda zemljišče v zameno, da nasuje breg v območje varovanega obvodnega pasu in s tem poveča uporabno površino za parkiranje. Pri tem pa poseka vrsto dreves ob strugi, poveča in utrdi pot javno pot, ki vodi do kmetijskega zemljišča in tja postavi lopo, rastlinjak in verando za piknike.«

Kje je tu meja med dovoljenim in nedovoljenim posegom v prostor? Pravimo in trdimo, da je ni!

Čim obstaja toleranca večje od ničelne, je s predpisi nemogoče preseči meje domišljije kršiteljev in reči do tu je dovoljeno naprej pa niti za ped.

Takoj, ko se vzpostavi določena dopustna meja kršenja, je ta meja lahko kjerkoli. Inšpektorji se težko subjektivno odločajo, se sklicujejo na izvedence, s katerimi si redko učinkovito predajajo primer in skrbijo, da se primer ustrezno zaključi. Uspešnost projekta je zato predvsem odvisna ob vztrajnosti prijavitelja oziroma nevladne organizacije, ki mu črpa energijo, voljo in čas.

Motivi, korist in podjetnost kršiteljev so večinoma večji, kot od tistih, ki jih prijavljajo. In tu, pri uveljavljanju nasprotujočih interesov, trčijo med seboj nesramnost, izključevanje in brezobzirnost z etičnimi merili in obzirnostjo. Koliko je takih, ki bi dolgoročno lahko zdržali v tem spopadu in žrtvovali svoj notranji mir in čas ter se obenem bali in riskirali maščevanje nad sabo ali družino. Kdo bo močnejši v tem spopadu in kdo bolj vztrajen? Ali se bo vztrajnost obrestovala, če počakam, da se organi odzovejo?

Po izkušnjah sodeč inšpekcije ne nudijo prijaviteljem podpore. Bolj natančno ne sodelujejo s prijavitelji v reševanju problema, ker niso dolžni dajati povratnih informacij, kdaj in kako so ukrepali in kakšni bodo korektivni ukrepi. K sreči naša organizacija ni skupek podkupljivih nevladnih organizaciji prisesanih na davkoplačevalski denar in si upamo v javnosti povedati za številne nepravilnosti. Toda žal ukrepanja s strani zakonodajalca ni.

Kršitelj za dosego koristi zase posega v pravice in interese drugih. S škodo, ki se zgodi v kratkem času in malo truda pogosto prikrajša na desetine ljudi za daljše časovno obdobje. Povzročena škoda je lahko nepovratna, motivi, energija in sredstva za sanacijo pa zanemarljivi. Ker je nesorazmerje tako veliko je ničelna toleranca do kršiteljev edina sprejemljiva možnost. Ničelna toleranca omeji tudi nelegalne zaslužke za ne ukrepanje in hkratno črpanje plač za neučinkovitost.

Sporočilo velja splošno ne glede na primer kršitve, da jasno identificira področja, kjer so potrebne izboljšave organizacije sistema varovanja okolja.

Imamo nekaj predlogov za izboljšave:

1. Povsod se soočamo s pomanjkanjem virov in majhno produktivnostjo. Inšpekcije in ministrstva niso nobena izjema. Pa vendar, kjer je močan interes javnosti, bi se sredstva iz prostovoljnih prispevkov lahko zagotovila za nagrado tistim uslužbencev, ki delo opravijo dobro in so proaktivni v reševanju problematike v sodelovanju s civilno družbo. Ta način nagrajevanja bi moral biti pravno urejen in transfer sredstev pod nadzorom izbranega organa neprofitne organizacije kot je naša nevladna organizacija (AlpeAdriaGreen), ki uživa zaupanje javnosti.

2. Sankcije kršiteljem bi morale biti prav tako kot učinki kršitve vezani na daljše obdobje več let. Tu je poudarek na časovnem učinku kazni, ki veže njihova sredstva z obveznostjo plačevanja kazni pet in več let brez možnosti enkratnega plačila.

3. Spodbujanje in promoviranje projektov civilne družbe in prostovoljstva:

– na lokalnih ravni v sklopu najožjih delov lokalne samouprave (četrtne skupnosti, krajevno skupnosti)

– za strokovno in pravno delo pri zastopanju projektov civilnih iniciativ za okolje

– ustvariti pogoje v najmanjših enotah lokalne samouprave za formiranje projektov civilnih iniciativ

– poimenovanje vsaj enega trga v Trg civilne družbe

– motivirati novinarje, da poročajo o projektih civilnih iniciativ in

– spletno mesto na voljo civilnim iniciativam za komunikacijo z javnostmi.

4. Publikacija z napotki:

– kako se neformalno organizirati v civilno iniciativo

– kako projekt prijaviti na lokalnem območju (četrtni skupnosti, krajevni skupnosti)

– kako se povezati in najti pravno in drugo strokovno pomoč

– kako pridobiti status stranke v postopku

– uspešni projekti civilnih iniciativ.

Še besedica o nevladnih organizacijah. Skladno s prvim odstavkom Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg) je nevladna organizacija opredeljena kot:

»(1) Nevladna organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,

– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,

– je nepridobitna,

– je neprofitna,

– je neodvisna od drugih subjektov,

– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat

ali zbornica.«

Nevladna organizacija je lahko organizirana na več načinov in sicer: društvo, zvezo društev, mladinski svet, zavod ali ustanovo. Po 3. odstavku 137. člena pa se v tem novem zakonu upošteva kot obliko nevladne organizacije le društvo. Torej gre za nepoznavanje slovenske zakonodaje in ta nov zakon ni prilagojen drugim predpisom, ki že veljajo v Republiki Sloveniji.

Ne glede na to, ali boste naše pripombe upoštevali ali ne, mi se bomo pritožili na vse domače institucije, ker je v pripravi nov, slab zakon. Ne bomo dopustili, da se ga v takšni obliki sprejme. Najprej je treba doreči vse točke Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO 2030) in na podlagi tega pripraviti zakon. Tega pa v Sloveniji nimamo, ker tako enega kot drugega pripravljajo nestrokovne in nesposobne osebe. V priponkah vam ponovno posredujemo pripombe na NPVO.

V nadaljevanju imamo še nekaj vprašanj:

1. kako pristopiti k določanju upravljavca za krajinski park, ki je bil ustanovljen že leta 1970, pa mu upravljavec še ni bil določen. Zemljišče parka je v lasti večjih fizičnih in pravnih oseb, RKC Župnija Polje, Občina MOL (govorimo o Krajinskem parku Zajčja dobrava), kdo naj bi bil nosilec določanja upravljavca, kakšna je vloga privatnih lastnikov kmetov, kakšna je lahko vloga privatnih lastnikov zemljišč v krajinskem parku, ki nimajo statusa kmeta.

2. kako zagotoviti, da bi bilo območje krajinskega parka »območje tišine« s 1.stopnjo varstva pred hrupom, glede Uredbe o določanju mejnih vrednosti kazalcev hrupa. In glede neposredne soseščine vira hrupa – ranžirne železniške tovorne postaje.

3. Vprašanja se lahko nadaljujejo še za druge krajinske parke v Ljubljani: Šišenski hrib, Golovec, Rožnik, Tivoli … To je le za glavno mesto naše domovine, kaj pa drugod po Sloveniji, kot da to ne bi obstajalo, znamo se hvaliti z neokrnjeno naravo, kaj pa naredimo zanjo?

4. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča ali na zelene gozdne površine, z umeščanjem gospodarskih in industrijskih objektov – komu je to v interesu – MOP-u, da zaščiti z novim zakonom naravo?

5. Odpravljanje naravnih katastrof in njihovo preprečevanje – kdo stoji za tem? O tem se nič ne govori, kot da to ne bi bil problem, pa je in to zelo velik? Gradnja na območjih, ki so geološko povsem neprimerna za gradnjo … Aha, razumemo, to se ne tiče MOP, pač pa Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za infrastrukturo.

6. Kdo bo pristojen za skrb zraka, atmosfere – tega v novem zakonu ni predvidenega, kot da to ni problem, ki bi obstajal. Zakaj si zatiskamo oči?

7. Kje so naši vodotoki zajeti v novem zakonu. Slovenija je bogata dežela z vodotoki, pa jih niti enkrat ni obmejnih. Da ne govorimo o življenju v vodi, tako rastlinskem kot živalskem. Poslušamo pa, kako so se v jezeru znašle tujerodne školjke itd. Zakaj se to področje ne ureja.

8. Slovenija je izredno bogata s podzemnim svetom. V osnutku tega novega zakona to niti ni omenjeno. Zadnja leta so oči Slovencev in tujcev uprte v Postojnsko jamo in na rojstvo novih človeških ribic. Kaj pa je ministrstvo naredilo za podzemni svet? Nič, kot da ga ni oziroma, kot da pri nas ne obstaja.

Še nekaj o koncesijah. Spet se bodo podeljevale prosto po domače. Za ene naj bi skrbela država, za druge občine, država se ne bo vtikala v občinske zadeve itd. Kršitve pa bodo kar mrgolele. Nekje bo nekaj dovoljeno, drugje ne, koncesionar si bo zakonodajo razlagal sebi v prid in svojemu dobičku, požvižgal pa se bo na naravo in ohranjanje te.

Vpisovanje v Zemljiško knjigo. Republika Slovenija je samostojna 27 let. Še vedno imamo zakonodajo iz bivše države, pa je še vedno nismo uredili. Sploh ne dohajajo vnos Evropskih direktiv v slovenski pravni red. Še vedno je mnogo tako javnih kot zasebnih zadev, ki so zemljiško neurejeni, MOP pa namerava v 63. členu s tremi odstavki vse urediti. No, ne se slepit.

Tudi o odškodninah bi dodali pripombo. Neumnosti, ki so zapisane v osnutku tega novega zakona presegajo vse okuse. Država se vedno in vedno ali znova in znova izogiba plačevanju odškodnin. Te so bizarno majhne in še tisti, ki jih dobijo jih z nekaj letno zamudo. Zakaj pisati neke neumnosti v zakon, če že danes vemo, da država in uradništvo ne funkcionira. Kakšno odškodnino so dobili lastniki nepremičnin (gozda, travnikov, njih), kjer potekajo daljnovodi, plinovodi itd.? NOBENE. Pisali smo v pretekliku in kako bo danes, jutri – nič drugače.

Še beseda o prekrških in globah:

1. Prekrški so razdeljeni na hujše prekrške, prekrške, lažje prekrške in najlažje prekrške – to je kot bi se delali norca iz narave; človek je del narave, zato mora naravo spoštovati, ne pa da mu je dovoljeno, da jo lahko uničuje – najlažje, lažje, malo bolj grobo in grobo – to je prav norčevanje iz narave in dopuščamo tistim ljudem, ki ne spoštujejo ne sebe, kaj šele narave, da jo popolnoma zavestno lahko uničujejo.

2. Največja neumnost v osnutku novega zakona je, da se z globo od 10.000 do 50.000 kaznuje osebo, ki iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto – ali jo tu vključeno tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki z nestrokovno zakonodajo, brez nadzorstva samo dopušča, da se uničujejo in iztrebljajo tako rastline kot živali

3. 17. točka prvega odstavka 160. a člena pravi, da se kaznuje osebo, ki brez koncesije rabi naravno vrednoto – hm … ste pomislili na lastnika, ki ima to naravno vrednoto v posesti (lastnika gozda) in ko naredi golosek, ali mu je treba na novo zasejati drevje? Ne, tega niste upoštevali, seveda bi bilo preveč grobo, če bi oglobili malega posestnika, ki ima nekaj kvadratnih metrov gozda, kaj pa država, kaj pa Rimskokatoliška cerkev – slednji dve nimata nobenega odnosa do naravnih bogastev.

4. V naravi je mnogo kulturnih objektov, ki imajo status kulturnega spomenika in so zaščiteni bodisi z državnimi uredbami, bodisi z občinskimi odloki – tega niste nikjer upoštevali in prav na takšnih primerih se vidi, da sodelovanja med ministrstvi in občinami ni bilo.

5. V naravnem okolju je veliko spomenikov, ki jih obiščejo vsaj enkrat na leto določena skupina ljudi in ima tam počastitev – gre za razne komemoracije. Med takšnimi skupinami so tudi ljudje, ki so stari in pridejo s kolesom, da se nanj opirajo – vi pa to obravnavate kot najlažji prekršek … Kaj vam tu ni jasno?

6. V naravnem okolju je veliko pohodniških točk, kjer se hodi po gozdu, travnikih, ob bajerjih itd. Ta naravna okolja so tudi v privatni lastnini, torej bodo morali prijaviti javni pohod in pridobiti soglasje lastnikov, da bodo lahko hodili? Ali to pomeni, da lastniki svoje naravno območje zagradijo in prepovedo vstop v naravni habitat?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave v takšni obliki, kot je predstavljena sedaj, je slab. Zahtevamo, da se upošteva naše predloge izpred enega leta, da se naredijo ustrezne analize, na podlagi tega se pripravi (delno je že pripravljen) Nacionalni program Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 in na podlagi teh temeljev (te pravne podlage) se pripravi Zakon o ohranjanju narave. Ker smo prepričani, da tako kot prvega, ne boste niti teh naših predlogov upoštevali, bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopali, da se zakon ne bo sprejel.

V priponkah vam posredujemo še naše pripombe na Nacionalni program varstva okolja 2030, ki smo vam ga posredovali in sicer v dveh oblikah – s popravki samega programa in z našimi pripombami na 15 straneh.

Zahtevamo, da naše pripombe v celoti upoštevate.

Kako delajo evropske države pri reševanju plastičnih odpadkov?


Kljub nekaterim obetavnim prizadevanjem za reševanje naraščajočega problema plastičnih odpadkov, kot so prepoved plastičnih nakupovalnih vrečk ali slamic, posebni cilji preprečevanja za različne plastične odpadke v Evropi še vedno niso zelo razširjeni, je pokazala ocena Evropske agencije za okolje (EEA). Samo devet držav ima izrecne cilje za preprečevanje plastičnih odpadkov.

Slika © Allen Giuseppe Amore, Slika2050 / EEA

Poročilo EEA „ Preprečevanje plastičnih odpadkov v Evropi “ zagotavlja stanje preprečevanja plastičnih odpadkov v Evropi. Pregledal je in analiziral prizadevanja v državah članicah EGP za obravnavanje nastajanja plastičnih odpadkov s pomočjo preventivnih ukrepov. Ocena ocenjuje, da je treba prednostno obravnavati preprečevanje okolju najbolj škodljivih vrst plastike, kot so plastika za enkratno uporabo in plastični izdelki, ki jih ni mogoče reciklirati. Medtem ko so pristojbine za plastične nakupovalne vrečke privedle do opaznih rezultatov pri zmanjševanju njihove uporabe in odpadkov v številnih državah, je treba takšne ukrepe uporabiti tudi za druge vrste plastičnih izdelkov, pravi poročilo, na primer za plastično odpadno embalažo, ki je največja največja embalaža. pretoka plastičnih odpadkov v Evropi.

Plastični odpadki so vse večji problem v svetu. EU je nedavno sprejela ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in z uvedbo novih ukrepov za reševanje plastičnih odpadkov in onesnaževanja, na primer z evropsko strategijo Evropske komisije za plastiko v krožnem gospodarstvu za leto 2018 in nedavno sprejeto direktivo o enotni uporabi plastike . Evropska strategija ugotavlja, da zmogljivosti za recikliranje plastike ne sledijo vedno večji svetovni proizvodnji plastike. Trenutno se v Evropi zbira le 30% plastičnih odpadkov za recikliranje. Poleg tega se večina postopkov recikliranja izvaja zunaj Evrope, kjer se okoljske prakse in standardi lahko razlikujejo.

V oceni EEA je bilo opredeljenih 173 ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki se izvajajo v državah ali so načrtovani za izvajanje. Poročilo temelji na pregledu nacionalnih in regionalnih programov za preprečevanje nastajanja odpadkov in rezultatih raziskave, ki je bila izvedena v 27 državah članicah EU (razen Cipra, ki ni sprejel programa za preprečevanje nastajanja odpadkov), ter Islandije, Norveške, Švice in Turčije.

Slika 1.1: Okoljska vprašanja, ki se pojavljajo v vrednostni verigi plastike

Okoljska vprašanja, ki se pojavljajo v vrednostni verigi plastike

Vir: EEA

Druge ključne ugotovitve:

  • Plastični odpadki so v skoraj polovici držav članic EGP razglašeni za prednostni tok odpadkov.
  • Od 173 opredeljenih ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov 105 zajema fazo proizvodnje plastičnih izdelkov, 69 pa fazo porabe. Z izjemo nacionalnih ukrepov, kot je dajatev na plastične nosilne vrečke, je večina opredeljenih preventivnih ukrepov sestavljena iz prostovoljnih sporazumov in informacijskih dejavnosti.
  • Približno 20% ukrepov (tj. 37 od 173 opredeljenih ukrepov) so tržno zasnovani instrumenti. Od tega se večina nanaša na zaračunavanje pristojbin potrošnikom za uporabo plastičnih nosilnih vrečk.
  • Začelo se je skupno 30 prostovoljnih sporazumov o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov, ki so vključevali različne skupine zainteresiranih strani v pregledanih državah. Pogosto vključujejo posebne cilje, ki jih spremljajo notranje ali zunanje strani.
  • Samo devet držav ima v svojih preventivnih programih izrecne cilje za preprečevanje nastajanja odpadkov. Jasni in skladni cilji, ki so v pomoč pri spodbujanju inovacij in izboljšanju ravnanja z odpadki, za večino skupin izdelkov še vedno manjkajo, zato se stopnje dejavnosti in ambicije med državami razlikujejo.
  • Primeri dobre prakse vključujejo tako pobude za regulacijo, kot je prepoved nekaterih plastičnih izdelkov in mehkejše ukrepe, kot so sporazumi z zainteresiranimi stranmi za zmanjšanje porabe plastičnih izdelkov (predvsem embalaže) ter usposabljanje in krepitev zmogljivosti. Na žalost je zelo malo primerov, v katerih so bile sprejete pobude ustrezno ocenjene, zato je težko oceniti napredek.

POSLEDICE UPORABE PLASTIKE SO NAJBOLJ VIDNE V OCEANIH:

( SVETOVNI DAN OCEANOV 08.09.2019)

Morje iz plastike blizu otokaBlizu morskega morja

Karibsko plastično morje

Karibsko plastično morje

“Ljudje vsako leto napolnijo oceane z ocenjenimi 8 milijoni ton plastike, kar naj bi se do leta 2025 povečalo za 22 odstotkov.”

“Sedemdeset devet tisoč ton plastičnih odpadkov, v obliki 1,8 bilijona kosov, ki zdaj zavzemajo območje, ki je trikrat večje od Francije v Tihem oceanu med Kalifornijo in Havaji.

“ Satelitski pogled: Kalifornija in Oregon na desni, havajski otoki spodaj levo. Ta slika prikazuje vrtince, ki ohranjajo smeti na morju:


Na Japonskem je koncentracija plastičnih smeti, ki tvori pravi otok, en otok pa je blizu Aljaske.

Na tem drugem zemljevidu niso prikazani plastični otoki. Ampak je preprosto uganiti, kje so “otoki”  nastali v drugih oceanih:

svetovni kriki

Ptice zamenjajo plastiko za hrano in umrejo, ko jo njihov želodec ne more prebaviti:

Morska ptica, ki je bila uničena zaradi zaužitja smeti 2

Tudi morske želve:

GULF CARPENTARIA MARINE DEBRIS

Tudi ribe:

Plastični koščki najdeni v ribah



Plastika lahko poškoduje ali ubije na različne načine, na primer:

Mlada žrtva želve plastike

“Najbolj presenetljiv vidik ugotovitev – in morda najbolj škodljivo – je bila velika količina ribiških mrež …” zapletanje v mreže je eden izmed najbolj škodljivih opaženih učinkov, ki jih vidimo v naravi pri tam se živali zadušijo
Še ena žrtev


pečat-zapleten-v-verige-in-vrv-od-smeti-v-ocean


želva zapletena

 

Plastika pa se še vedno kopiči …

brez komentarja

Ali ni že čas, da se ozavestimo in prenehamo z uporabo plastike?

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2019


02.06.2019 so na letališču Cerklje ob Krki začeli sedemdnevno mednarodno vojaško vajo Jadranski udar 2019 (angl. Adriatic Strike), na kateri Slovenska vojska že osmo leto zapovrstjo v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva organizira usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev.

Na vaji sodeluje okoli 700 udeležencev, od tega približno 350 pripadnikov iz 25 držav, in sicer Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Danske, Estonije, Francije, Hrvaške, Irske, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Severne Makedonije, Slovaške, Španije, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.

Usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev poteka na novem simulatorju na letališču v Cerkljah ob Krki, na osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni – POČEK, na katerem  letalniki, minometi, tanki in topovi zagotavljajo ognjeno podporo.

Dnevni in nočni vojaški foto utrinki iz trikotnika Poček, Rakitnik, Matenja vas 3. in 4. junij 2019

Adriatic 01 (1)Adriatic 02Adriatic 03Adriatic 04 (3)Adriatic 05Adriatic 11Adriatic 12Adriatic 13

AAG močno nasprotuje takim vajam, posebno še v nočnem času!

ODOBRENE AKTIVNOSTI NA OBMOČJU POLIGONA POČEK ZA JUNIJ 2019

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Smrad, prah in hrup ne sodijo v Vrtojbo


Vrtojbenci imajo dovolj smradu, hrupa in prahu v središču vasi, kjer stoji asfaltna baza Kolektorja CPG. Ta naj bi bila po njihovem vzrok za onesnaževanje okolja.

Vrtojbenci imajo dovolj smradu, hrupa in prahu.

V sredo 05.06.2019 so uradno ustanovili civilno pobudo za rešitev težav v lokalnem okolju. Zbrali so čez sto podpisov domačinov. Ti za nastali težavi ne nameravajo iskati krivcev, temveč rešitve. Da je problematika asfaltne baze pereča tema in da imajo krajani dovolj večletnega moledovanja pristojnih je sinoči namreč dokazovala polna dvorana v Vrtojbi.

Civilna pobuda si je zadala cilj, da asfaltna baza preneha z obratovanjem. Pri tem jim bo pomagala okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green Slovenija. Predsednik Vojko Bernard je povedal, da bo AAG nudila bo predvsem tehnično pomoč pri pridobivanju dokumentacije in pri poskusih, da se opravijo vse potrebne meritve. Na podlagi tega bomo lahko videli, ali je asfaltna baza za to okolje primerna ali ne in ali bi jo morali zapreti.

Cilji občanov so legitimni, je ustanovitev civilne pobude podprl župan občine Šempeter Vrtojba Milan Turk: “Mi se problematik zavedamo in redno opozarjamo pristojne in naredimo tudi kaj drugega kar je pač potrebno in kar zmoremo in za kar imamo zakonske možnosti, da se to kar si oni želijo, uresniči.”

Civilna pobuda bo v prihodnjih dneh v Vrtojbi nadaljevala z zbiranjem podpisov.

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!