e-novice AAG: HRAST 5/2019


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodMAJ/2019

This is the divider

Nastaja civilna iniciativa proti smradu

Urša Peternel – Gorenjski Glas- Jeseniški občinski svetniki so bili zelo kritični do dosedanjih ravnanj družbe Ekogor. Odslej bo poslovanje spremljala posebna delovna skupina, občinski svetniki pa so tudi zahtevali, da Ekogor na Malo Mežaklo ne dovaža dodatnih …

BERI DALJE

This is the divider

Milijonu vrst grozi izumrtje

Slika: Pesticid

Človeštvo uničuje naravo, od katere je odvisen njegov obstoj. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih, opozarja poročilo Združenih narodov. Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo sistemske spremembe, so posvarili strokovnjaki….

BERI DALJE

This is the divider

PETICIJA: ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

IMG_3975

Temeljna pravica Ustave Republike Slovenije, ki v 72. členu pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje in da v ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, da zakon določa, ob …

BERI DALJE

This is the divider

Padli smo na izpitu

Rezultat iskanja slik za sežigalnica odpadkov dunaj

Aleš Senožetnik – Gorenjski Glas – O težavah z odvozom odpadkov, s katerimi se soočamo v Sloveniji, smo se pogovarjali s Sebastijanom Zupancem, direktorjem Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.    S kakšnimi količinami odpadkov za sežig se soočamo pri nas? »V Sloveniji nastane slab milijon ton komunalnih odpadkov. ..

BERI DALJE

This is the divider

O gradnji kanalizacijskega voda čez vodovarstveno zajetje v Ljubljani je treba razpravljati tudi v državnem zboru

image

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor  naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali  gradnjo kanalizacijskega kanala C0 preko …

 

BERI DALJE

This is the divider

OD SMRADU DO BOLEZNI–Raziskovalna naloga–avtorice: Sandra Olenik ter Klara Valenčič

BERI DALJE

 

This is the divider

‘Rekli so nam, da je nevaren toliko kot kuhinjska sol. Zdaj umiramo za rakom’

Obvestilo

Natalija Švab – POP TV

Roundup, v ZDA in širše izjemno priljubljen uničevalec plevela, v katerem je tudi nam dobro znani glifosat, je v ZDA znova na zatožni klopi. Kup tožb proti proizvajalcu je namreč po prisojeni milijardni odškodnini vse večji. Pri nas medtem z glifosatom ravno v teh dneh zatirajo plevel ob cestah, železniških progah in v kmetijstvu, nova pobuda pa zahteva njegovo takojšnjo prepoved.

“Ne tožimo jih, ker njihov produkt povzroča raka, tožimo jih, ker ljudem niso povedali, da ga povzroča,” so za NBC News povedali številni, …

BERI DALJE

 

This is the divider

V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave

clip_image002

Borut Hočevar – Finance

Mariborsko podjetje Implera je postavilo 75-kilovatno DC polnilnico, ki e-vozila s 400 voltov napetosti polni z močmi več kot 60 kilovatov. Polnilnica je odprta za vsa vozila.Kranjska polnilnica napolni na primer …

BERI DALJE

This is the divider

ODBOR ZA PETICIJE PRI EU PARLAMENTU PRIČELA Z OBRAVNAVO ČEZMEJNEGA ONESNAŽEVANJA IZ ŽELEZARNE ŽAVLJE

ODGOVOR EU PARLAMENTA - ODBOR ZA PETICIJE ŽEL. ŽAVLJE

Iz Alpe Adria Green smo 03.01.2019 poslali na Evropsko komisijo in Evropski parlament – odboru za peticije “Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje”. 

Odbor za peticije nam je 24.05.2019 poslal odgovor, da je naša peticija dopustna, ker je njena vsebina del dejavnosti Evropske unije v skladu z uredbo Evropskega parlamenta. Odbor za peticije je zato zaprosil Evropsko komisijo, da na podlagi informacij, ki smo jih predložili, izvede predhodno preiskavo različnih vidikov problema. Odbor bo nadaljeval preiskavo  …

 

BERI DALJE

This is the divider

Vrtojbencem je dovolj prahu, smradu in hrupa

Rezultat iskanja slik za asfaltna baza vrtojba

Ducat Vrtojbencev se je povezalo v iniciativni odbor, ki 05.06.2019 sklicuje v Vrtojbi ustanovni zbor civilne iniciative z dvema ciljema, eden je prenehanje delovanja asfaltne baze podjetja Kolektor CPG, drugi pa spodbuditi dokončanje in delovanje že zgrajenega doma …

BERI DALJE

This is the divider

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

MAJ  2019

Vrtojbencem je dovolj prahu, smradu in hrupa


Vrtojbencem je dovolj prahu, smradu in hrupa

Iniciativni odbor za ustanovitev Civilne iniciative “VRTOJBA”

Ducat Vrtojbencev se je povezalo v iniciativni odbor, ki 05.06.2019 sklicuje v Vrtojbi ustanovni zbor civilne iniciative z dvema ciljema, eden je prenehanje delovanja asfaltne baze podjetja Kolektor CPG, drugi pa spodbuditi dokončanje in delovanje že zgrajenega doma starejših oz. socialnega centra v Vrtojbi. Član iniciativnega odbora Samo Šuligoj je povedal, da so se povezali z mednarodnim društvom Alpe Adria Green z Jesenic, ki jim bo kot partner pomagalo s pravnega vidika v postopkih za umik asfaltne baze.

Rezultat iskanja slik za asfaltna baza vrtojba

Asfalta baza Kolektor v Vrtojbi

Na novinarski konferenci 28.05.19 so krajani podarili, da so v dolgih letih opozarjanja na hrup, smrad in onesnaževanje okolice slišali že veliko obljub. Ta dejavnost asfaltne baze je v naselju nesprejemljiva. „Prej pa smo vdihovali katram, sedaj pa vdihavamo prašne delce in živimo v smrdečem okolju“ so bili še ogorčeni okoliški stanovalci, ki bodo s somišljeniki 5. junija zvečer v vrtojbenskem mladinskem centru podpisali pristopne izjave k civilni iniciativi.

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

ODBOR ZA PETICIJE PRI EU PARLAMENTU PRIČELA Z OBRAVNAVO ČEZMEJNEGA ONESNAŽEVANJA IZ ŽELEZARNE ŽAVLJE


Iz Alpe Adria Green smo 03.01.2019 poslali na Evropsko komisijo in Evropski parlament – odboru za peticije “Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje”. 

Odbor za peticije nam je 24.05.2019 poslal odgovor, da je naša peticija dopustna, ker je njena vsebina del dejavnosti Evropske unije v skladu z uredbo Evropskega parlamenta. Odbor za peticije je zato zaprosil Evropsko komisijo, da na podlagi informacij, ki smo jih predložili, izvede predhodno preiskavo različnih vidikov problema. Odbor bo nadaljeval preiskavo tega problema takoj, ko bo prejel potrebne informacije iz EU komisije

.ODGOVOR EU PARLAMENTA - ODBOR ZA PETICIJE ŽEL. ŽAVLJE

V dopisu ki smo ga poslali na EU parlament smo v AAG zapisali, da onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več kot 10 let. Tako onesnaženja zraka na slovenski strani zaradi žaveljske železarne NI!!!

Železarna Žavlje december 2018

Če dodamo še izpuste odpadkov v morje, ki ga ugotavlja Italijanska policija in Italijanska okoljska agencija, je dodatno utemeljen predlog za uvedbo postopka proti Republiki Italiji zaradi kršitev zakonodaje EU.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
FOTO AAG

V želji bi, da se tej pobudi pridruži tudi vlada RS in občine Istrske Slovenije smo po e-pošti pozvali Vlado RS in priobalne občine v Sloveniji, da se pridružijo tej zahtevi, ki smo jo posredovali na organe Evropske Unije. Uradnega odgovora do danes še nismo prejeli od nikogar, zasledili smo le novico v časopisu DELO.  Takratni Minister za okolje Jure Leben je, je za Delo povedal , da so že zaprosil za sestanek pri italijanskem ministru za okolje in naročil tudi monitoring zraka v okolici: »V okolici železarne bodo postavili nove merilce kakovosti zraka, ki bodo pokazali dejansko onesnaženost okolice.« Povezava: Benzen in prah »morita« tudi na naši strani .

Tak ignorantski odnos tako državne politike kot tudi s strani občinskih politik na obali do ljudi na obali smo v AAG že doživeli v primeru nameravane postavitve Žaveljskega terminala, ko se je EU parlament namesto slovenske politike moral zavzeti  za Slovence iz obeh strani meje! ZGODOVINA SE PONAVLJA!

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

V Kranju postavili najhitrejšo javno e-polnilnico slovenske izdelave


Borut Hočevar – Finance

Mariborsko podjetje Implera je postavilo 75-kilovatno DC polnilnico, ki e-vozila s 400 voltov napetosti polni z močmi več kot 60 kilovatov. Polnilnica je odprta za vsa vozila.

clip_image002

Polnilnica je postavljena na parkirišču Iskratela. Uradno odprtje bo prihodnji teden.


Kranjska polnilnica napolni na primer Hyundaijevo Kono z baterijo zmogljivosti 64 kilovatnih ur od popolne izpraznjenosti do 80 odstotkov v 45 minutah. Za primerjavo: na trenutnih DC polnilnicah v Sloveniji traja tako polnjenje več kot uro.

To je trenutno najhitrejše polnjenje v Sloveniji in tudi v regiji na polnilnici, ki je javna oziroma odprta za vsa vozila in je rezultat domačega znanja. V Sloveniji in okoliških državah namreč ni proizvajalca hitrih polnilnic, vse postavljene so uvožene, pojasnjujejo v Impleri.

V Impleri so prodali oziroma je v postopku postavitve preko dvesto njihovih polnilnic, načrtujejo pa jih še precej več, predvsem v tujini.

Postavljajo jih tudi v Sloveniji. »Uporabniki bodo želeli imeti polnilnico na vsakem parkirišču, pri trgovinah, restavracijah in v naseljih, da bo lahko priključen vsak električni avto,« je povedal direktor Implere Teo Bunta.

»Jutri bo to pomenilo pasivno stabilizacijo elektroenergetskega omrežja. Tehnološko je to mogoče že danes, vendar še ni dovolj vozil, da bi lahko pomembneje vplivali na omrežje. Ko bo vozil na polnilnicah deset tisoč ali celo sto tisoč, bo potencial ogromen,« je še dodal Bunta.

Polnilna postaja za električna vozila, ki jo je v sklopu projekta e-pol v  sodelovanju dijakov SESGŠ v decembru 2018 v Kranju postavila Alpe Adria Green

E polnilnica e-pol3 Foto AAG

V petek, 14. 12. 2018, smo bili priča sklepnemu dejanju  Projekta E-POL AAG “Razvoj in izdelava  pilotnih polnilnic za polnjenje električnih vozil kot učnih pripomočkov za dijake tehničnih poklicnih šol” in sicer postavitvi polnilne postaje za električna vozila v neposredni bližini  glavnega vhoda v šolsko zgradbo na Zlatem polju (Kidričeva 55).

V projektu, ki ga je vodila organizacija Alpe Adria Green (AAG), so sodelovali: Inštitut METRON Andreja Pečjaka, ŠC Kranj, ŠC Škofja Loka in SPSŠB Ljubljana. Projekt je financiral Eko sklad RS.

Dijaki STŠ ŠC Kranj  so se udeležili tridnevne izobraževalne delavnice v Inštitutu METRON, kjer so pod strokovnim mentorstvom  zasnovali, načrtovali in izdelali popolnoma unikatno polnilno postajo za električna vozila, ki so jo prejšnji teden postavili na omenjeni lokaciji in izvedli tudi priklop na električno omrežje.

Priključno razdelilno omarico so pod mentorstvom izdelali dijaki 3. Ee razreda STŠ ŠC Kranj, ki so tudi položili in priključili napajalni kabel za polnilno postajo. Betonski podstavek so pripravili in naredili dijaki gradbene usmeritve SESGŠ ŠC Kranj.

Polnilni stebriček je opremljen z eno priključno vtičnico 22 kW (3×32 A), eno 11 kW (3×16 A) in dvema klasičnima vtičnicama 3,7 kW (16 A). Poleg tega polnilna postaja omogoča tudi polnjenje mobilnih naprav, opremljena je s 4 USB priključki in ima LCD zaslon, ki ponuja možnost predvajanja določenih sporočil in informacij uporabnikom polnilne postaje. Območje polnilne postaje je pod video nadzorom.

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

‘Rekli so nam, da je nevaren toliko kot kuhinjska sol. Zdaj umiramo za rakom’


Natalija Švab – POP TV

Roundup, v ZDA in širše izjemno priljubljen uničevalec plevela, v katerem je tudi nam dobro znani glifosat, je v ZDA znova na zatožni klopi. Kup tožb proti proizvajalcu je namreč po prisojeni milijardni odškodnini vse večji. Pri nas medtem z glifosatom ravno v teh dneh zatirajo plevel ob cestah, železniških progah in v kmetijstvu, nova pobuda pa zahteva njegovo takojšnjo prepoved.

Škropivo

ŠkropivoFOTO: Shutterstock

“Ne tožimo jih, ker njihov produkt povzroča raka, tožimo jih, ker ljudem niso povedali, da ga povzroča,” so za NBC News povedali številni, ki te dni tožijo proizvajalca Roundupa. Odškodnine naj bi padle na pleča giganta Bayerja, ki je pred časom kupil proizvajalca Monsanto.

Med njimi je tudi, poroča NBC, John Barton, ki je s pripravkom škropil svoja bombaževa polja s pomočjo traktorske in tudi nahrbtne škropilnice. Domov je, kot je povedal novinarjem, pogosto prišel moker – tako od potenja na žgočem soncu kot zaradi pripravka, ki je prešel na njegova oblačila, kožo in se zažiral v pore njegovega telesa. Bartona, ki je gospodaril več kot 30 let, stranski učinki niso skrbeli: “Rekli so, da je škropivo nevarno ravno toliko kot kuhinjska sol, da ga lahko celo pijemo, da ga lahko škropimo po vseh vrstah rastlin, ubil pa bo samo plevel.”

Potem pa se je Barton želel upokojiti, načrtoval je, da se bosta s soprogo preselila in uživala jesen življenja. A je bilo sanj hitro konec, Bartonu so namreč postavili diagnozo – rak.

Danes je eden od 40 tožnikov v zgolj enem od okoli 13.000 primerov tožb proti Bayerju, ki se nanašajo na glifosat. Sodnik je “sprtima stranema” na zaslišanju naložil, da se poskusita poravnati, sicer bo steklo sojenje.

Monsanto postaja Bayerjev vse večji mlinski kamen; odkar so junija lani kupili podjetje, se je vrednost njihovih delnic – prav zaradi številnih tožb, povezanih z “zloglasnim Monsantom” – skoraj prepolovila.

Samo v treh tožbah, kolikor je bilo razrešenih letos, je Bayer izgubil ogromno denarja, nazadnje je sodišče paru iz Kalifornije pred tednom dni dodelilo kar dve milijardi dolarjev (približno 1,8 milijarde evrov) odškodnine. “Sodišču smo pokazali surove podatke, dokaze, ki jih EPA (ameriška agencija za varstvo okolja) nikoli ni videla, prav vse raziskave pa so prišle do zaključka, da gre za rakotvorno snov,” je za NBC dejal Brad Wisner, partner odvetniške družbe, ki je bila del sojenja v primeru Pilliod, ki se je končal z dvomilijardno odškodnino.

Sojenje se je sicer zaključilo le nekaj dni potem, ko je EPA sporočila, da “glifosat ni kancerogen”.

Odmevna odškodnina, a koliko bo proizvajalec na koncu dejansko izplačal?

Bayer seveda vztraja, da mora nekdo ustaviti gonjo s tožbami – poudarjajo, da dokazov o povezavi med snovjo in rakom ni. Prepričani so, da bo po pritožbi sodišče na koncu stopilo na njihovo stran.

Oglasilo se je celo nekaj analitikov, ki menijo, da je zdaj pravi čas za nakup Bayerjevih delnic, saj da delnice giganta “lahko padejo samo do neke meje”, prav tako večina dvomi, da bo Bayer na koncu resnično plačal dve milijardi dolarjev odškodnine.

Podobno se je zgodilo lani v odmevnem primeru, v katerem je sodišče DeWaynu Johnsonu sprva prisodilo 289 milijonov dolarjev (259 milijonov evrov), potem pa je sodišče znesek oklestilo na 78 milijonov dolarjev (69 milijonov evrov). Kljub znižanju odškodnine je bila večina vpletenih v primer zadovoljna, da je sodba zdržala, mnogi so namreč pričakovali, da jo bo proizvajalec na sodišču uspešno izpodbijal. Johnson je škropivo uporabljal pri svojem delu, ko je bil star 42 let, pa so mu diagnosticirali raka.

“Če ne moremo obvladovati plevela, ni hrane”

Glifosat je sicer najbolj razširjen herbicid v ZDA, kjer se je njegova poraba s 635.000 kilogramov leta 1974 povzpela na več kot 1,25 milijona ton leta 2014 (podatek navaja publikacija Environmental Sciences Europe). Priljubljenost je povezana z njegovo izjemno učinkovitostjo, saj izjemno hitro opravi s plevelom.

“Treba je razumeti, da ne moremo nahraniti sveta, če ne nadzorujemo plevela,” je prepričan profesor univerze v Georgii Stanley Culpepper, ki ga povzema NBC. Prepričan je, da glifosat ne gre nikamor, saj številne sicer skrbijo potencialni stranski učinki – a pretehta njegova učinkovitost. Slednja je ključna za obstanek kmetij, še pravi strokovnjak. V ZDA je od leta 2007 do 2017 izginilo več kot 1600 kmetij, kmete v bankrot potiskajo nizke cene pridelkov in številne naravne ujme.

S strokovnjakom se strinja tudi kanadski pridelovalec žita in lobist organizacije Grain Growers of Canada Warren Sekulic. Ta je za CBC Radio dejal, da ga niti dejstvo, da sodišča pritrjujejo pomislekom v zvezi z glifosatom, ne prepričajo, da bi ga nehal uporabljati. Neuporaba bi namreč zanj, kot pravi, “pomenila katastrofo”. “Sredstvo je spremenilo zdravje naših tal, rastlin in financ,” je prepričan. Veliko denarja prihrani že samo s tem, ker mora zemljo veliko manj pripraviti na sajenje, dodaja. Njivo s pripravkom poškropi tik pred sajenjem, kar po njegovem pozitivno vpliva še na ohranjanje vlage in manjšo erozijo. “Trenutno na trgu ni ničesar, kar bi to sredstvo lahko nadomestilo.” Zaupa tudi izjavam proizvajalca, da sredstvo ni škodljivo, glede odločitev porot pa pravi, da porotniki “nimajo strokovnega znanja, da bi presojali o takšnih nevarnostih”: “Regulatorji pravijo, da je sredstvo varno, zato skrbi nimam.”

Seznam novinarjev, politikov in aktivistov glede na (ne)naklonjenost pesticidom in gensko spremenjenim organizmom

Medtem ko se v ZDA boj proti glifosatu bije na sodišču, sta Monsanto in zdaj posledično Bayer, tarča nezadovoljstva tudi v Evropi. Ravno konec preteklega tedna so v Franciji protestniki, zbralo se jih je več sto, korakali na “shodu proti Monsantu”. Zahtevali so kmetijstvo brez smrtonosnih strupov.

Olje na ogenj jeze pa je, poroča France24, prilila informacija, da je Monsanto skrival seznam francoskih politikov, novinarjev, znanstvenikov in aktivistov, opremljen z informacijami o njihovi (ne)naklonjenosti GSO organizmom in pesticidom. Bayer se je za obstoj seznama, ki naj bi nastal dve leti preden je družba kupila Monsanto, opravičil, so pa priznali, da “so takšni seznami najbrž obstajali tudi za druge države”.

Aprila je sicer kemični gigant v Franciji izgubil tretjo pritožbo v primeru kmeta Paula Françoisa, ki je zaradi hlapov zdaj že prepovedanega herbicida Lasso leta 2004 utrpel nevrološke poškodbe. Leta 2012 je bil to prelomni primer, prvi, ko je bil Monsanto na sodišču spoznan za krivega. Francija je sicer med državami, ki so že prepovedale Roundup.

Francoski protestniki so se sicer spraševali, kako je mogoče, da pri vseh inovacijah, ki smo jim priča v zadnjih letih, še vedno ni učinkovite alternative za herbicide, nekaj protestnikov pa je na transparentih proizvajalcem očitalo “ekološki genocid”.

Nad plevel z glifosatom tudi pri nas. A nova pobuda ga želi nepreklicno prepovedati – in to takoj in na vseh površinah

Obvestilo

ObvestiloFOTO: 24ur.com

Glifosat je priljubljen tudi pri nas. Med drugim ga za zatiranje plevela uporabljajo tako Dars kot tudi Slovenske železnice, tisti, ki skrbijo za marsikatere javne površine in tudi kmetje.

Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da kemično strojno zatiranje rastja izvajajo do dvakrat letno, v pomladanskem in jesenskem obdobju. Čistijo okoli 2900 kilometrov železniških tirov in površine okoli 15.250 hektarjev, za kar na leto porabijo okoli 240.000 evrov. “Na vodovarstvenih območjih, kjer ne izvajamo zatiranja, se na letni ravni poslužujemo ročne košnje vegetacije v skupni površini okoli 1.000.000 m2,” so dodali.

Na letni ravni v povprečju porabijo okoli 11.460 litrov pripravkov tako za strojno kot tudi ročno zatiranje rastja. “Stremimo k zmanjševanju porabe herbicidov, držimo se strogih navodil in pravil glede uporabe in doziranja, kjer uporaba ni nujno potrebna zatiranja rastja s herbicidi ne izvajamo,” pravijo. In še: “Ko bo na trgu ponujena ustrezna alternativa, bomo nemudoma spremenili način zatiranja plevela.”

Kot vse kaže, bodo to alternativo morali najti do aprila 2021. Slovenija namreč  načeloma deluje v smeri zmanjšane porabe glifosata, a težava ostaja.

S prvim oktobrom letos bo začela veljati prepoved uporabe herbicidov, torej tudi glifosata, na nekmetijskih površinah. A izjema ostajajo ceste in železnice, kjer naj bi prehod izvedli do leta 2021. In seveda torej kmetijstvo.

Premalo ambiciozno, sta prepričana okoljevarstvenik Anton Komat ter mikrobiolog in imunolog Gorazd Pretnar, oba člana Alpe Adria Green. Strokovnjaka, ki sta v preteklosti že sodelovala in dosegla prepoved strupenih snovi, sta spisala pobudo za popolno prepoved glifosata pri nas. “In sicer skladno s previdnostnim principom. 50. člen zakona o kemikalijah nam to omogoča,” razlaga Pretnar. Gre za člen, ki pravi: “Če obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, da določena kemikalija zaradi geografskih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti slovenskega prostora povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije začasno omeji ali prepove njeno proizvodnjo, promet z njo ali uporabo, uvede ukrepe za usmerjanje njene proizvodnje, prometa ali uporabe, ter uvede druge ukrepe, s katerimi omeji ali prepreči te posledice na sprejemljivo raven, še preden so na razpolago trdni in nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju take kemikalije.”

Komat - Pretnar

Gorazd Pretnar; Anton Komat – Foto AAG

Znanstvenih dejstev za takšno odločitev je več kot dovolj, je prepričan: “Mislim, da je še vedno dolžnost proizvajalca, da državo, v kateri trži svoj izdelek, seznani z vsemi znanstvenimi dejstvi. Lahko smo si pa ogledali tožbo, ki je bila dobljena v ZDA, iz katere izhaja dejstvo, da je Monsanto zamolčal rezultate, ki jih je zanje ugotovil znani toksikolog. To je prvi greh, dovolj velik, da se zadevo prepove. Če pa seštejemo več dejavnikov – ugotovitev, da je glifosat rakotvoren za živali in zamolčan znanstveni članek, da gre za mutagen v celičnih kulturah, imamo dovolj argumentov.”

K takšni odločitvi nas, kot poudarja, sili črna statistika: “V EU smo pri umrljivosti za rakom v samem vrhu. Mislim, da je treba rakotvorne stvari izločiti iz uporabe.  Nabralo se je dovolj znanstvenih dejstev. Te dni v lučni svetovnega dneva čebel govorimo o čebelah.  Tudi čebele imajo mitohondrije, tako kot mi in kot večina živih bitij, glifosat pa povzroča oksidativni stres, še en argument za prepoved. Pravzaprav je rakotvornost samo neužitna češnja na torti.”

Splošna prepoved, tudi za kmetijska zemljišča, po mnenju Pretnarja ne bi povzročila kaosa, saj obstajajo alternative: “Glifosat ni nekaj, kar bi bilo nujno potrebno.”

OPOMBA AAG: KAKO SO GLASOVALI EU POSLANCI IZ SLOVENIJE V EU PARLAMENTU 13.04.2016 O RESOLUCIJI O PRIDRŽKU EP ZA PODALJŠANJE UPORABE HERBICIDA GLIFOSATA V KMETIJSKE NAMENE ZA 15 LET, SI POGLEJTE SPODAJ.

GLASOVALI SO PO SVOJI VESTI IN PO NAVODILU SVOJIH POLITIČNIH STRANK, ČEPRAV SO VEDELI DA JE RAKOTVOREN GLIFOSAT ŠKODLJIV ZA ZDRAVJE LJUDI IN VSEH ŽIVIH BITIJ! 

glasovanje-page-001glasovanje-page-002

vir: https://www.votewatch.eu/en/term8-objection-pursuant-to-rule-106-renewal-of-the-approval-of-the-active-substance-glyphosate-motion-for-40.html

Povezava:

Anton Komat: “Tovarna glifosata v Račah je speča ekološka bomba”

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

OD SMRADU DO BOLEZNI–Raziskovalna naloga–avtorice: Sandra Olenik ter Klara Valenčič


OD SMRADU DO BOLEZNI_0001

OD SMRADU DO BOLEZNI_0002

OD SMRADU DO BOLEZNI_0003

OD SMRADU DO BOLEZNI_0004

OD SMRADU DO BOLEZNI_0005

OD SMRADU DO BOLEZNI_0006

OD SMRADU DO BOLEZNI_0007

OD SMRADU DO BOLEZNI_0008

OD SMRADU DO BOLEZNI_0009

OD SMRADU DO BOLEZNI_0010

OD SMRADU DO BOLEZNI_0011

OD SMRADU DO BOLEZNI_0012

OD SMRADU DO BOLEZNI_0013

OD SMRADU DO BOLEZNI_0014

OD SMRADU DO BOLEZNI_0015

OD SMRADU DO BOLEZNI_0016

OD SMRADU DO BOLEZNI_0017

OD SMRADU DO BOLEZNI_0018

OD SMRADU DO BOLEZNI_0019

OD SMRADU DO BOLEZNI_0020

OD SMRADU DO BOLEZNI_0021

OD SMRADU DO BOLEZNI_0022

OD SMRADU DO BOLEZNI_0023

OD SMRADU DO BOLEZNI_0024

OD SMRADU DO BOLEZNI_0025

OD SMRADU DO BOLEZNI_0026

OD SMRADU DO BOLEZNI_0027

OD SMRADU DO BOLEZNI_0028

OD SMRADU DO BOLEZNI_0029

OD SMRADU DO BOLEZNI_0030

OD SMRADU DO BOLEZNI_0031

OD SMRADU DO BOLEZNI_0032

OD SMRADU DO BOLEZNI_0033

OD SMRADU DO BOLEZNI_0034

OPOMBA: BIOPLINARNA V ILIRSKI BISTRICI OD LETA 2016 VEČ NE OBRATUJE!

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

ALPE ADRIA GREEN se zahvaljuje avtoricama Sandri Olenik in Klari Valenčič učenkama Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni za izjemno kvalitetno pripravljeno raziskovalno nalogo. Prav tako se zahvaljujemo posameznim članom AAG za vso pomoč, ki so jo nudili avtoricama pri pripravi te raziskovalne naloge.

VIR: ARHIV ALPE ADRIA GREEN

O gradnji kanalizacijskega voda čez vodovarstveno zajetje v Ljubljani je treba razpravljati tudi v državnem zboru


Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor  naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali  gradnjo kanalizacijskega kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika. Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave.

image

Ljubljansko polje

Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličene trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, krajani pa navajajo še druge nepravilnosti (puščanje sistema, posedanje terena, gradnja neposredno na prod brez utrditev). AAG, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL), je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.  

Prebivalce MOL upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahtevni objekt, so vsi ostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za EU sredstva, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini »prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode.« Okoljevarstveniki opozarjajo, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice ter da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so tudi ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi oz. onesnaževali. Zaradi vsega navedenega bi Ljubljana lahko trajno ostala brez glavnega vira pitne vode, sam projekt pa prinaša tudi visoko ranljivost za teroristične grožnje.
Ob tem dodajajo, da imamo v Sloveniji že primer smrti še ne 1-letnega otroka zaradi pitne vode okužene s fekalijami (Loška dolina, 2011) in primer smrti drugega, 4–6 let starega otroka zaradi fekalij v pitni vodi (vodovod Cerkno). V vodarni Kleče so morali zapreti za več kot 20 let 12. črpalno vrtino zaradi izlitja samo ene banje iz galvanizacije v Šentvidu. Ključno vprašanje je torej, zakaj se MOL igra z zdravjem ljudi in zakaj Vlada RS ter pristojna ministrstva ne odreagirajo v zaščito prebivalcev in vodnih virov?
Pravica do čiste pitne vode je torej ustavna kategorija, ki jo je treba varovati kot kritično infrastrukturo, kar pa presega pristojnosti Mestne občine Ljubljana.
Gradnja na vodovarstvenem območju mora potekati premišljeno in skrbno.

Ob upoštevanju potencialnih vplivov na življenjsko okolje preko 300.000 ljudi, ustavno varovani pravici do čiste pitne vode, neodtuljivi pravici do zasebne lastnine in ob izpolnjevanju pogojev kritične infrastrukture po Zakonu o kritični infrastrukturi, je o projektu glede na njegovo vplivno območje treba opraviti razpravo tudi na ravni Državnega zbora RS. Ob številnih očitkih na način izvedbe projekta gradnje kanalizacije preko ljubljanskega vodonosnika, ki ostajajo brez prepričljivega odgovora za to pristojnih institucij in organov, predlagamo sklic skupne seje odborov DZ, odgovornih za kmetijstvo ter infrastrukturo, okolje in prostor, da bodo vsi deležniki lahko odgovorili na izpostavljene dileme. Ne nazadnje gre za zdravje 300.000 prebivalcev glavnega mesta in projekt, ki zaradi svoje izpostavljenosti predstavlja potencialno grožnjo več generacijam z nepovratnimi škodljivimi posledicami. Poslanke in poslanci SDS predlagamo, da oba odbora po končani razpravi sprejmeta naslednje sklepe: 1. Ministrstvo za okolje in prostor ter in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v 15 dneh pripravita oceno smotrnosti trase z vidika minimiziranja varnostnih tveganj ter trajnega zagotavljanja z ustavo zagotovljene čiste pitne vode. 2. Zaradi gradnje na potresnem območju naročniku predlagamo, da se projektiranje in izgradnja izvedeta v skladu s standardom ISO:16134:2006. Ministrstvo za okolje in prostor naj v 15 dneh preveri, ali uporabljeni materiali za cevi kanalizacijskega voda ustrezajo priporočilom in zavezam, ki jih je investitor oz. izvajalec podal Evropski komisiji ob zahtevi za sofinanciranje. 3. Ministrstvo za okolje in prostor oz. drugo pristojno ministrstvo naj Državnemu zboru v 15 dneh posreduje oceno tveganja predvidene infrastrukture ter ukrepe za zaščito kritične infrastrukture (stalne in dodatne). 4. Ministrstvo za okolje in prostor ter Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj v 15 dneh Državnemu zboru posredujeta zbirno poročilo o izplačilih evropskih sredstev za projekt C0 do 15. 5. 2019.

Povezave:

AAG zahteva takojšnjo zaustavitev del na izgradnji kanala C0

ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

Padli smo na izpitu


Aleš Senožetnik – Gorenjski Glas

O težavah z odvozom odpadkov, s katerimi se soočamo v Sloveniji, smo se pogovarjali s Sebastijanom Zupancem, direktorjem Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

S kakšnimi količinami odpadkov za sežig se soočamo pri nas?

»V Sloveniji nastane slab milijon ton komunalnih odpadkov. Ločeno jih zberemo sedemdeset odstotkov, preostalih tristo tisoč ton pa je mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je treba obdelati v regijskih centrih. Iz tega nastane 210 tisoč ton lahke (gorljive) frakcije, dodatnih 74 tisoč ton je lahke frakcije iz mešane odpadne embalaže, šestdeset tisoč ton predstavlja blato iz čistilnih naprav, okoli 32 tisoč ton je gorljivih odpadkov iz gospodarstva, slabih 13 tisoč ton je odpadnih avtomobilskih gum, kar skupaj nanese nekaj manj kot 389 tisoč ton odpadkov, ki so primerni za sežig v objektih za energetsko izrabo odpadkov. Po podatkih agencije Arso pa smo lani 186 tisoč ton gorljivih odpadkov izvozili v tujino, v energetski izrabi v Celju se je obdelalo trideset tisoč ton, dodatnih 23 tisoč ton se jih je sežgalo v cementarni Anhovo, šestdeset tisoč ton blata iz čistilnih naprav pa smo izvozili v tujino. Ostane torej približno devetdeset tisoč ton gorljivih odpadkov, ki se kopičijo v regijskih centrih po Sloveniji.«

V kolikšni meri je težavo rešil lani sprejeti interventni zakon?

»Interventni ukrepi s spremenjeno uredbo o odpadni embalaži so omogočili, da komunalna podjetja izpeljejo postopek javnega naročila in da država prevzame plačilo storitev odstranitve dela odpadne embalaže. Cena je bila omejena na 120 evrov z DDV. Nekaterim komunalnim podjetjem predvsem v vzhodnem delu države je s tem uspelo dobiti prevzemnike ločeno zbrane embalaže. Predvsem tista, ki so bolj oddaljena od centrov za predelavo odpadne embalaže pa ne, saj so bili logistični stroški previsoki za najvišjo dovoljeno ceno, ki jo je postavila država. Decembra je bil nato sprejet interventni zakon, s katerim bi se s komunalnih dvorišč odstranila še preostala embalaža v skupni količini okoli 14 tisoč ton in odpadne nagrobne sveče. Razpis je bil razdeljen na tri sklope, vendar se v zahodnem delu države ni javil noben ponudnik za prevzem odpadne embalaže. Prav tako ni bilo interesa za prevzem odpadnih nagrobnih sveč. Država je za ta del razpis ponovila, cena odvoza odpadne embalaže pa je sedaj 120 evrov brez DDV. Odpiranje ponudb bo potekalo v petek (danes, op. a.). Počakajmo do prihodnjega tedna, ko bo znano, ali je razpis uspel. Žal sem o uspehu skeptičen. Mislim, da je edina rešitev, da država poskrbi za odvoz embalaže z dvorišč komunalnih podjetij, ustrezno skladišči te odpadke in nato išče rešitev za njihovo odstranitev. Stara odpadna embalaža je primerna zgolj za energetsko izrabo.«

Verjetno ni realno pričakovati, da bomo v nekaj letih dobili sežigalnico. Kakšna je torej kratkoročna rešitev?

»Naš predlog je, da se na obstoječih, bodisi delujočih ali nedelujočih odlagališčih, uredi začasna skladišča lahke frakcije, ki se balira in ustrezno skladišči tako, da ni vpliva na okolje. S tem se razbremenijo žarišča, kjer so ti odpadki za lokalno prebivalstvo moteči, hkrati pa z ustreznim skladiščenjem poskrbi za varnost. Vmes pa naj država pristopi k umeščanju objektov za energetsko izrabo odpadkov v prostor. H gradnji lahko pristopi sama ali pa povabi investitorje in sprosti dejavnost za trg. Ne strinjam se, da ne bi mogli v nekaj letih v Sloveniji zgraditi objektov za energetsko izrabo odpadkov. Če smo v treh letih lahko umestili Magno na kmetijsko zemljišče prve kategorije na vodovarstvenem območju, lahko ob aktivni podpori vlade zgradimo tudi objekt za energetsko izrabo odpadkov. Če bo torej vlada spoznala, da je tak objekt strateškega pomena za Slovenijo, potem bo našla rešitev, v nasprotnem primeru pa se bomo začeli utapljati v odpadkih.«

Kako komentirate namigovanja, da so bili požari na deponijah podtaknjeni in naj bi služili kot lahka rešitev za zmanjševanje odpadkov …

»To diši po teorijah zarote in je taka ocena nepoznavalska. V Komendi so za gradnjo hale plačali več kot milijon evrov, zaradi požara je zdaj ne bodo mogli uporabljati, tu je še izpad posla, slab ugled družbe v javnosti, negativno mnenje okolice … Če potegnemo črto: škode, ki nastane ob takem požaru, podjetje ne more finančno pokriti in gre lahko zaradi tega tudi v stečaj kot na primer podjetje Ekosistemi v Straži pri Novem mestu.

Res pa je, da je gorelo v objektih, ki so v lokalnem okolju moteči. Nekaj takšnih požarov je bilo v preteklosti dokazano podtaknjenih, denimo na Jesenicah, kjer so bile bale polite z bencinom. Če požar lahko uniči podjetje, morda to lahko koga spodbudi k skrajnemu dejanju, v želji, da na ta način odstrani motečo dejavnost iz svojega okolja.«

Težave z odvažanjem komunalnih odpadkov so se začele, ko je Kitajska zaprla svoje trge, Slovenija pa se v novih okoliščinah ni najbolje znašla.

»Kitajska je precej bolj ambiciozno zastavila svojo okoljsko politiko kot pred časom, zaradi česar je omejila dotok odpadkov iz Evrope. Evropske države so nov ponor odpadkov večinoma našle v lastnih sežigalnicah oz. objektih za energetsko izrabo odpadkov. Takšnih objektov je v Evropi skoraj petsto, pri nas pa le eden, kar je Slovenijo postavilo v nezavidljiv položaj. Še zlasti ker sosednje države prioritetno rešujejo svoje težave s povečanimi količinami odpadkov in se je potreba po dotoku odpadkov iz Slovenije zmanjšala, posledično pa so se zvišale cene. Sočasno omejujejo prevzem odpadkov iz drugih držav. Slovenija je dobro zastavila ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, na celi črti pa je padla na izpitu odstranjevanja tistega dela odpadkov, ki ga ne moremo reciklirati. Ti odpadki se izvažajo v energetsko obdelavo v tujino, saj z izjemo objekta v Celju in sosežiga v cementarni Anhovo lastne infrastrukture nimamo.«

Rezultat iskanja slik za sežigalnica odpadkov dunaj

V AAG zahtevamo v kolikor se bodo te gradile, sežigalnice po najsodobnejši tehnologiji z transparentnimi nakupi in ne tako kot smo vajeni v Sloveniji, da kupimo najcenejšo in najslabšo napravo v javnosti pa prikažemo, da je naprava po najsodobnejši BAT tehnologiji. Večina denarnih sredstev namenjenih za nakup naprave poberejo posredniki ter “kvazi” strokovnjaki, ki običajno podpirajo vladajoče stranke na državnem ali občinskem nivoju. AAG zahteva tudi od vsega začetka nadzor javnosti naj projektom in kasneje pri samem delovanju sežigalnic.   (slika je simbolična)

Okoljevarstveniki in splošna javnost pa niso naklonjeni tovrstnim objektom …

»Sicer ne drži, da so vse okoljevarstvene organizacije proti sežiganju odpadkov. Alpe Adria Green takšnim objektom ne nasprotuje pod pogojem, da so narejeni po najsodobnejših standardih in ima javnost stalen nadzor prek on-line dostopa do monitoringa emisij, kar danes ne predstavlja nobene težave. Gradnjo objektov za energetsko izrabo odpadkov podpira tudi Zveza ekoloških gibanj. Na drugi strani denimo Ekologi brez meja zagovarjajo stališče, da moramo spremeniti življenjske navade in zmanjšati količino odpadkov, s čimer se strinjam, a menim, da življenjske navade ljudi lahko spreminjamo le na dolgi rok, ne pa v letu ali dveh.

Tehnologija energetske izrabe odpadkov je tako napredovala, da negativnih emisij v zrak pravzaprav skoraj ni. V Arnoldsteinu, kjer se z izkoristkom toplotne energije iz odpadkov daljinsko ogreva celotna dolina, so po izgradnji objekta zaznali celo štirikrat manj emisij v zraku, saj so s tem individualna kurišča nadomestili z enim objektom s kontroliranimi izpusti. Objekti za energetsko izrabo odpadkov so bavbav le še v glavah ljudi. Politika bi morala tu prevzeti vodilno vlogo in začeti razbijati mite o sežigalnicah, ki zastrupljajo okolje.«

Koliko takšnih objektov bi potrebovali?

»O konkretni številki je težko govoriti. Slovenija je redko naseljena, imamo veliko manjših mest, kjer bi gospodinjstva in tudi industrija lahko izrabljala energijo iz odpadkov. Najbolj racionalno bi bilo določiti, kje so možnosti, da se tak objekt zgradi in ga umestiti v prostor. Za ilustracijo; V Sloveniji nastane toliko gorljivih odpadkov, kot jih lahko energetsko izrabi 12 energetskih objektov velikosti Celjskega«

Če pustiva vse ostalo ob strani, obstaja interes kapitala za takšno investicijo?

»Pri nas je sežiganje komunalnih odpadkov državna gospodarska javna služba, torej mora država podeliti koncesijo. Zasebni kapital lahko da pobudo, a odločitev je na koncu v rokah države. Če bi se država umaknila iz te gospodarske javne službe, potem sem prepričan, da bi kapital našel pot, da to umesti v prostor, saj je v Evropi zanimanje investitorjev za takšne objekte veliko.«

PODPIŠITE PETICIJO:

ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!

PETICIJA: ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!


clip_image002

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave

PETICIJA DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE NA VLADI IN V DRŽAVNEM ZBORU RS S PODROČJA OBVLADOVANJA SMRADU!

Temeljna pravica Ustave Republike Slovenije, ki v 72. členu pravi, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje in da v ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, da zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Ne zagotavljanje tega, pa so tudi hud poseg v osebno integriteto posameznika, saj grobo krši Slovensko zakonodajo.

Ker v Sloveniji zakonodaje, ki bi urejala področje  obvladovanja vonja (smradu) v okolju nimamo, država krši eno temeljnih ustavno določenih človekovih pravic, zato spodaj podpisani državljani zahtevamo takojšnje sprejetje ustrezne zakonodaje.

Zaradi neurejene zakonodaje s področja vonjav (smradu) v okolju ne morejo ukrepati nadzorni organi – inšpekcije.

Prvi osnutek zakona o smradu je bil pripravljen s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor že davnega leta 2009, vendar ni ugledal »luči sveta« ker je bil namenoma arhiviran zaradi lobijskih interesov po čim večjih zaslužkih ravno v dejavnostih kjer nastaja smrad. Vse vlade odnosno MOP po letu 2009 so pričele pripravljati svoj zakon o smradu, vendar zaradi lobijev nikoli ni nobeden zagledal luč sveta Ne vlad RS ne državnega zbora RS ni zanimalo, da na »osmrajenih« področjih živijo prebivalci, ki bi morali biti zakonsko zaščiteni, temveč je za tovrstne dejavnosti podeljevala še nepovratna sredstva in subvencije dejavnostmi, ki povzročajo smrad.

IMG_3975

Povzročitelji smradu niso samo zgoraj oporečne naprave temveč je virov smradu lahko mnogo več: odlagališča odpadkov, neurejene kanalizacije, farme živali, klavnice, čistilne naprave, razlita hlevska gnojevka in gnojevka iz bioplinarn  po poljih in travnikih, kafilerije, kompostarne, da ne govorimo o bioplinarnah, kjer se predelujejo tudi živalski stranski proizvodi. Prav pri predelavi slednjih na nestrokoven in nevesten način lahko pride tudi do mikrobiološkega onesnaženja zraka, ki ga dihamo (salmonele, listerije…). Patogeni mikroorganizmi so povzročitelji mnogih bolezni pri ljudeh in živalih, lahko so celo smrtonosni. V Sloveniji je kar nekaj primerov, ko je evidentiran povečan porast obolelosti pri ljudeh, ki živijo v neposredni okolici vira smradu. Naj spomnimo samo, da so v letu 2012 Medvoški zdravniki pri otrocih zaznali močan porast resnejših obolenj dihal, ki bi lahko bila povezana z smradom iz bioplinarne Petač, ki so jo kasneje porušili.

Problemi povezani s smradom v Sloveniji zaradi smradu oz, neurejene zakonodaje naraščajo, samo letos smo v AAG prejeli že dve prijavi zaradi smradu iz kompostarne v Ceršak-u in zaradi smradu iz odlagališča Mala Mežaklja pri Jesenicah.

Običajno smrad spremljajo tudi velike količine rakotvornega formaldehida, dušikovih oksidov, benzena in drugih plinov, pa vendarle se dopušča obratovanje zgoraj navedenih onasneževalcev za kovanje dobička s pomočjo zaostale zakonodaje na račun zdravja ljudi.

EU Direktive s tega področja se praktično ne izvajajo, saj dopuščajo prosto interpretacijo merilnih poročil uporabnikovih pooblaščencev, kakor ustreza tako inšpekcijam kot tudi onasneževalcem. Meritve okoljskih organizacij ali pa tujih neodvisnih laboratorijev se ne upoštevajo. Pridobitev ustrezne merilne akreditacije za neposvečene je postala nedosegljivo, navkljub ustrezno izobraženemu kadru in EU definiranim merilnim metodam in inštrumentariju.

Če Slovenija ne premore strokovnjakov, ki bi pripravili funkcionalno, strokovno in predvsem do prebivalcev prijazno zakonodajo, bi se lahko vsaj uprli na primere dobrih praks v tujini. Tam zakonodaja dopušča tudi neodvisne laboratorije za zračne vire onesnaževanja in natančno določeno tehnično metodologijo meritev z ustreznimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Slednje je pri nas dovoljeno opravljati samo skrbno prebranim institucijam in meritve neodvisnih laboratorijev so praktično nedopustne in nesprejemljive.

Ker smo Slovenci tudi Evropejci zahtevamo od Vlade in Državnega zbora izpolnjevanje evropske zakonodaje  iz področja obvladovanja vonja (smradu) tudi na domačih tleh, da bomo lahko živeli v prijaznem in zdravem okolju! To je naša pravica in pravica naših zanamcev! Pustimo materi naravi, katere del smo vsa živa bitja, vsaj malo dostojanstva!

PODPIS PETICIJE – KLIKNI!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Milijonu vrst grozi izumrtje


Človeštvo uničuje naravo, od katere je odvisen njegov obstoj. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih, opozarja poročilo Združenih narodov. Če želimo ustaviti degradacijo okolja, potrebujemo sistemske spremembe, so posvarili strokovnjaki.

Slika: Pesticid

Kmetijske prakse, vključno s široko uporabo pesticidov, vplivajo na žuželke in druge živalske vrste z uničevanjem njihovih naravnih habitatov.

Preživetje ljudi je odvisno od narave, ki nam daje čisto vodo, zrak in zemljo, primerno za obdelovanje. A če želimo ohraniti to naravo, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebej pa hrano, navaja poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES).

Gre za prvo tovrstno poročilo po letu 2005, za njim stoji več kot 130 držav, so opozorili pri IPBES. Tri leta ga je pripravljalo 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav, k njemu pa je prispevalo še 250 drugih strokovnjakov. Opira se na skoraj 15 tisoč podatkov, med njimi so znanstvene objave in vladne informacije.

Skupno 1.800 strani dolgo poročilo in danes sprejeti povzetek za odločevalce naj bi služila kot osnova za boljše politike in delovanje v prihodnosti.

Strokovnjaki so opozorili, da okoli osem milijonov živalskih in rastlinskih vrst umira po stopnji, ki je od več deset- do več stokrat hitrejša kot v zadnjih desetih milijonih let. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje.

Spremembe, ki so jih povzročila desetletja plenjenja in zastrupljanja gozdov, oceanov, zemlje in zraka, ogrožajo človeštvo “vsaj toliko kot podnebne spremembe”, je opozoril Robert Watson, ki je predsedoval zasedanju predstavnikov 132 držav.

Poročilo opozarja, da bo zaustavitev nevarnih trendov terjala “transformativno spremembo” – temeljito prevetritev načina, na katerega proizvajamo in uživamo dobrine, še posebej hrano. “Spodkopavamo same temelje naših gospodarstev, načinov preživljanja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu,” je posvaril Watson. “S transformativnimi spremembami mislimo na temeljno, sistemsko reorganizacijo,” je poudaril.

Poročilo prvič v zgodovini IPBES izpostavlja pet glavnih razlogov za izgubo vrst in degradacijo narave. Prva dva, ki močno vodita pred drugimi, sta izginjanje oziroma izginotje habitatov zaradi spremenjene rabe zemlje in morij ter neposredna človeška raba rastlin in živali, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Na tretjem mestu so podnebne spremembe, ki pa se na lestvici hitro dvigujejo. “Vidimo, da se vpliv podnebnih sprememb hitro, res hitro krepi,” je za AFPopozorila sopredsedujoča IPBES Sandra Diaz, sicer profesorica na univerzi v argentinski Cordobi.

Na četrtem in petem mestu so onesnaževanje – v reke in oceane je denimo vsako leto odvrženih 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov – ter tujerodne vrste, kot so podgane, komarji, kače in rastline, ki se prenašajo na ladjah ali letalih.

Watson je opozoril še na dva velika posredna dejavnika, ki močno vplivata na izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe – to sta povečevanje števila ljudi v svetu in njihove sposobnosti trošenja.

V besedilu, okoli katerega so se vladni predstavniki pogajali več dni, ni niti kriterijev za napredek niti datuma, ki naj bi predstavljal skrajni rok za ukrepanje. Besedilo ne vsebuje niti konkretnih predlogov ukrepov.

Izpostavlja pa dejanja, ki se jim ne bo mogoče izogniti: zmanjšanje uživanja mesa, ustavitev izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanje luksuzne potrošnje, ukinitev okolju škodljivih subvencij in sprejemanje koncepta nizke gospodarske rasti, dodaja AFP.

Poročilo bo služilo kot osnova za razpravo na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti na Kitajskem oktobra 2020.

VIR: STA

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!