Letos bodo kandidirali na volitvah za EU parlament na listi Zelenih Slovenije tudi trije člani AAG


Letos bodo kandidirali na volitvah za EU parlament na listi Zelenih Slovenije tudi trije člani AAG:

Fotografija osebe Zeleni Slovenije.

dr. Gorazd Janez Pretnar, član UO AAG, kot nosilec liste “Zelenih Slovenije”

Mirko Brnic Jager foto

Mirko Brnič Jager  dipl. ing. arhitekture,  strokovni sodelavec AAG

Dr. Katarina Dea Žetko dr. Katarina Dea Žetko, strokovna sodelavka AAG

dr. Gorazd Janez Pretnar pravi, da je kandidat za EU volitve, ker ne bi mogel nič od spodaj naštetega spremeniti iz Slovenije:

1. verjamem, da bom dosegel, da se sistem ocenjevanja kemikalij, hormonskih motilcev, pesticidov itd. iz administrativnega ocenjevanja spremeni v strokovno ocenjevanje na znanstvenih izsledkih, ki se danes še ne upoštevajo.

2. Varna in učinkovita cepiva. Svobodo odločanja o cepljenju. Svoboda odločanja o uporabi mono valentnih cepivu.
Administrativni nadzor obvezno dopolnjen z laboratorijskimi preiskavami cepiv na državnem nivoju.

3. Poenotene laboratorijske analize pred cepljenjem z namenom izločanja tveganja za stranske učinke. Nič več odločanja od palca kot do sedaj.

4. Temeljite vseevropske raziskave vzrokov epidemije avtizma.

5. Resnica o vplivu človeške vrste na klimatske spremembe.

6. Obvezne meritve snovi v zraku, ki povzročajo raka in druga kronična obolenja. In ukrepi za njihovo zmanjšanje.

7. Obvezno označevanje GSO in ostankov pesticidov v hrani.

Mirko Brnič Jager, arhitekt, strokovni sodelavec AAG se bo zavzemal za:

  1. Posodobitev evropske zakonodaje na področjih varovanja okolja in pitne vode ter izboljšanja kakovosti zraka v mestih in rodovitne zemlje na območjih, ki redno presegajo kritično mejo onesnaženja.
  2. Evropski in slovenski prostor sta v vsej svoji pestrosti in bogastvu naravnih zakladov prepuščena nebrzdanemu kapitalu, ki si na izvirih pitne vode, na najbolj rodovitnih zemljiščih, v industrializaciji še naravnih rečnih strug (Mura, Sava, …) ali pa v brezmejnih posekah kapitalnih gozdov kuje, na račun sedanjih in bodočih generacij, pičle investicijske donose. S tem se soočamo in borimo že leta, vsa prizadevanja pa bomo s civilnimi iniciativami in državljani Slovenije še okrepili.
  3. Naše večletne napore za ohranitev izvira ljubljanske pitne vode, tako v vseh institucijah RS kot tudi z administracijo v Bruslju, bomo nadaljevali do dokončne izločitve kanalizacije iz izvira. Njeno gradnjo MOL, kljub vse večji ozaveščenosti in odporu Ljubljančanov, vztrajno nadaljuje. A tudi mi bomo šli do konca.
  4. Dosledno zagovarjamo trajnostno gospodarsko politiko in sonaravni družbeni razvoj, ki temelji na znanju, inovativnosti in uveljavljanju naprednih in čistih obnovljivih virov energije. Le tako bomo vzpostavili socialno pravično državo in zagotovili zdravo okolje našim potomcem.
  5. Odločno nasprotujemo nesmiselnim izkoriščanjem okolja, kot so črpanje in prečiščevanje zemeljskega plina s hidravličnim lomljenjem (fracking), ter nezakonita odlagališča nevarnih odpadkov po vsej Sloveniji.
  6. Vaša na volitvah za EU parlament bo omogočila naše nadaljnje delovanje in skupna prizadevanja za uveljavljanje javnega interesa pri ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti.

dr. Katarina Dea Žetko, se bo zavzemala za:

  1. Močna Slovenija – Močna Evropa. Zagovarjam v tem vrstnem redu. Moj glavni cilj v evropskem parlamentu in njegovih organih pa tudi v drugih evropskih organih je delovanje za dobrobit Slovenije, predvsem v dobro slovenskih državljank in državljanov in našega gospodarstva.Vsaka država poskrbi najprej zase in tako moramo tudi mi. Doslej ni bilo tako in smo pristali v razprodaji naših bank, podjetij, zemljišč in drugega. Znanje jezikov mi bo olajšalo borbo za Slovenijo. Evropa bo toliko močna kot njen najšibkejši člen.
  2. S pomočjo evropskih organov in institucij bom poskrbela za dosledno izvajanje Ustave Republike Slovenije, po kateri ima vsakdo pravico do zdravega okolja (72.člen) in po kateri varujemo svojo naravno in kulturno dediščino (73.člen). Doslej noben slovenski evropski poslanec ni naredil nič omembe vrednega na tem področju, ki pa je za obstoj produktivne in napredne Slovenije bistveno.
  3. Tako bom poskrbela za evropsko financiranje sanacije Celjske kotline, Mežiške doline, Moravške doline in drugih degradiranih in zdravju škodljivih okolij in uveljavila pravico do zdravega okolja. Še posebno pozornost bom namenila starejšim, bolnim, invalidom, mladim bolnikom ter tudi živalim. Evropski predhodniki niso naredili nič. Imam mnogo sodelavcev, vpeta sem v civilno družbo in skupaj bomo zmogli, kar so drugi zamudili.
  4. Šolstvo in znanost sta v Sloveniji globoko podcenjena pa tudi preskromno povezana med seboj. Ker slovenska politika tega noče priznati, bom s pomočjo evropskih organov uveljavljala zahtevo po najmanj podvojitvi denarja za ti področji in pomagala pri pridobivanju evropskih projektov s teh področij. Prihodnost  Slovenije in njena moč sta odvisna od teh področij in ne od oboroževanja za tuje namene.
  5. Odprla bom pravno pisarno za brezplačno pomoč našim državljanom in državljankam pri uveljavljanju pravic v evropskih organih.
  6. Slovenščina se bo morala spoštovati kot uradni jezik EU tudi doma. Rezultati mednarodnih projektov morajo biti dosledno objavljeni tudi v slovenščini. Tuj jezik ne sme zamenjevati domačega. To je moja dolgoročna strategija.
  7. Poskrbela bom brezkompromisno, da bo hrana in vse ostalo, kar dobivamov Slovenijo enakovredne kvalitete kot v bolj razvitih članicah. Nismo drugorazredni državljani.
  8. Veliko preveč pacientov je v Sloveniji žrtev bolnišničnih bakterij (MRSA in druge) in umrejo zaradi teh, ne pa zaradi svoje osnovne bolezni. Razmahnilo se je tudi prikrivanje smrti zaradi teh bakterij, na primer tako, da se napiše: umrl zaradi sepse. Severne države Evrope imajo tega bistveno manj, zato bom ukrepala za zmanjšanje na minimum v Sloveniji s pomočjo evropskih organov.
  9. In, ne nazadnje, okoljska problematika je veliko premalo prisotna v učnih načrtih naših šol, tudi zaščita narave in živali ter ravnanje z njimi. Zato bom spodbujala sistematično in strnjeno uvedbo teh vsebin v učni proces.

za_boljse_zivljenje_EUAAG podpira kandidaturo vseh treh članov AAG!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Alpe Adria Green je podal pripombe na OPN Občine Šmartno pri Litiji



Alpe Adria Green je v predpisanem roku podal pripombe in zahteve na javno razgrnjen dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev na  Osnutek izhodišč za pripravo SD OPN, ki je javno objavljen na svetovnem spletu, na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji od 1. 4. 2019 do 30. 4. 2019. Spremembe in dopolnitve OPN za potrebe peskokopa Kepa

Pripombe in zahteve AAG:

  • AAG vstopa v postopek sprejemanja OPN za potrebe peskokopa Kepa v skladu s 153.členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), saj deluje v javnem interesu na področju okolja in narave v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in zahteva vlogo stranskega udeleženca v postopku in argumentirano nasprotuje umestitvi načrtovane dodatne oz. nove širitve peskokopa Kepa.
  • Člani AAG in ostali krajani, ki jih zastopa AAG, živeči na tem območju, se ne strinjajo z širitvijo in izkoriščanjem peskokopa in se počutijo ogrožene po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je: »Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
  • Glede na to, da je v obravnavi sprememba OPN zahtevamo, da se zaradi razširitve dejavnosti najprej pridobi okoljevarstveno soglasje, ker so v  vasi Ježce sedaj že trije kamnolomi in je vas in okoliška naselja že sedaj preobremenjena z onesnaževanjem okolja, ki že resno slabša kvaliteto življenja. Pri tem se sklicujemo na Zakon o varstvu okolja in sicer na poglavje – 3. Celovita presoja vplivov na okolje, 40. člen (celovita presoja vplivov na okolje), ki v 2. alineji navaja, da se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena tega zakona, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave.

AAG skupno z krajani, ki jih zastopa, ugotavlja, da peskokop Kepa že prekomerno onesnažuje že sedaj, saj imajo poleg peskokopa tudi še asfaltno bazo, iz katere se cele dneve širi smrad, zato pričakujemo, da občinski svet pred obravnavo o širitvi kamnoloma Kepa obravnava:

  • Predlog, da se asfaltna baza zapre in umakne iz Ježic
  • Zahtevamo, da najprej odpravijo in sanirajo napake in nedopustna ravnanja, ki jih z obratovanjem peskokopa delajo sedaj.
  • Zahtevamo, da se očisti  potok, ki je zasut s peskom, ki ga voda ob večjih nalivih odnaša z peskokopa Kepa. V potok tudi še vedno delno izpuščajo mulj, ki je stranski produkt separacije na pranje.
  • Zahtevamo, da se miniranje v kamnolomu Kepa opravlja v manjšem obsegu in da se ob miniranju in ob suhem vremenu kamnolom rosi z vodo, ker pogosto prah iz kamnoloma v večjih oblakih nosi po vasi in pri odprtih oknih v stanovanja, da o morebitnih posledicah na zdravje krajanov zaradi vdihavanja PM 10 delcev niti ne govorimo.
  • Zahtevamo, da se uredi delovni čas, saj začenjajo velikokrat tudi ob štirih zjutraj ali prej, delajo ob praznikih in nedeljah, s tem, da nas niti ne obvestijo krajanov. Ko so lani med poletjem že nekaj nedelj zaporedoma vozili asfalt in pesek čez vas in so jih krajani opozorili, da tega ne bodo več prenašali in da bodo sami ukrepali proti njim so lastniki nekaj mesecev to upoštevali, sedaj pa spet delajo, po starem. Hrup ob miniranju v nočnem času presega zakonsko dovoljene mejne vrednosti.
  • Zahtevamo, da se uredi  cesta skozi vas, ki je zelo uničena zaradi dejavnosti v kamnolomu. Sam kamionski promet ogroža krajane, predvsem pa otroke. Cesta se naj uredi tako, da jo bodo lahko uporabljali tudi kolesarji in pešci. V kraju je tudi avtobusna postaja vendar se javnega prevoza poslužujejo redki, saj je prenevarno, da bi cesto uporabljali pešci posebno pa otroci, ker so po cesti vozijo samo težki kamioni, ki ne upoštevajo nobenih predpisov in omejitev in zelo velikokrat izsiljujejo prednost in na splošno ne upoštevajo omejitve hitrosti
  • Želimo, da krajanom občina pojasni, zakaj  morajo krajani  v tako velikem obsegu prenašati smrdljiv zrak iz asfaltne baze, veliko prahu, veliko hrupa, miniranja, ropotanja strojev in seperacij, ki po ocenah presegajo z zakonom dovoljene mejne vrednosti. Zaradi vsega naštetega krajani ne dopuščajo nikakršnih širitev peskokopa.
  • Peskokop Kepa je  že sedaj  preveč razširilo peskokop, pa čeprav za to širitev nimajo nobenega dovoljenja. Do sedaj se ni izvedlo še nobene sanacije peskokopa, peskokop Kepa se samo širi in ugotavljamo tudi ,da imajo za približno štiri hektarje širitve brez dovoljenja, kar seveda še toliko bolj intenzivno uničujejo okolje in  zdravje okoliških prebivalcev.
  • Peskokop Kepa mora najprej  sanirati dosedanje posledice delovanja, ki so vidne tako na sami krajini, naravi in zdravju ljudi, šele po tem so se krajani  pripravljeni  pogovarjati o morebitnih novih posegih v okolje in širitvah Peskokopa Kepa.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

EKO PATRULJA AAG – RAZSVETLJAVA NA JAVORNIŠKEM NABREŽJU – JESENICE


Na poziv prizadetih občanov je AAG 20.04.2019 opravila skupaj z društvom “Temno nebo” ekološko patruljo.


Ker projektantov ne zanima, kaj se v dani situaciji dejansko potrebuje, ampak jih zanima izključno, kdaj jim bo program Dialux, ki osvetlitev računa na podlagi standarda EN 13201 pokazal kljukico (zadostna osvetlitev med dvema svetilkama in dovolj visoko povprečje), so za izpolnitev zahtev zgoraj omenjenega razreda M5 ali M6 izbrali 8 m visoke stebre.
Tako izgleda ponoči pročelje bližnje stanovanjske hiše
Osvetljenost ceste

Glede na videno sklepamo, da so za ulico izbrali enega od svetlobno tehničnih razredov M (verjetno M5 ali M6), ki se uporablja za osvetlitev cest za motorna vozila. Ker verjetno prometa nekaj je, noben projektant zlepa ne bi pristal na osvetlitev po razredih P, ki se uporabljajo za pešpoti in bi pri vas verjetno več kot zadoščali. Še celo več. Standard celo za najmanj zahteven razred P predpisuje minimum osvetlitve med svetilkama 0,4 luksa, kar pod samo svetilko tipično pomeni okrog 20 lx. Na tem primeru si upamo dokazati, da za orientacijo v spalnih naseljih popolnoma zadošča tudi še 0,01 lx na minimumu in 0,1 lx na maksimumu (polna luna = 0,1-0,2 lx), kar pomeni tudi svetilke bistveno šibkejše od 20 W. Osvetljenost v tem primeru je 60 lx, kar pomeni 600 x toliko oz. je to enako, kot so močno osvetljene regionalke. Žal pa gre za tipičen primer, saj so tudi drogovi
neobičajno visoki.

Zaključki:

  • Smatramo da tako močna razsvetljava na tem območju ni potrebna.
  • Hiša je tako osvetljena kot so po novem osvetljene fasade cerkva.
  • Na cesti je osvetljenost 60 luksov pod svetilko, ali recimo 10-krat svetleje kot je tipično osvetljena glavna cesta v ” Las Vegasu”.
  • Okolica je temna, saj je področje dobesedno na vasi, kolovoz pa je neprometen.
  • Stebri so višine 8 m na samo 2 m širokem kolovozu, morali pa biti 4 m.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Občina Lenart zahteva ustavitev delovanja družbe, kjer je že drugič zagorelo


V sporočilu navajajo, da je ponoven požar dokaz vseh argumentiranih in jasnih opozoril občine, lokalnega prebivalstva in civilne družbe, da je delovanje tega podjetja na tem obratu neskladno z izdanimi dovoljenji

Požar v Lenartu

Požar v Lenartu

Po že drugem požaru v industrijskem kompleksu Salomon, kjer je gorelo že v nedeljo in nato še v petek, le nekaj ur po tem, ko se je z županom srečal minister za okolje in prostor Simon Zajc, so iz Občine Lenart poslali sporočilo za javnost, kjer navajajo, da je ponoven požar dokaz vseh argumentiranih in jasnih opozoril občine, lokalnega prebivalstva in civilne družbe, da je delovanje tega podjetja na tem obratu neskladno z izdanimi dovoljenji.

Prebivalci prah naj izperejo z detergentom, glede vrtnin pa počakajo na navodila

Ogenj je v obratu z odpadki zajel odpadni material, papir, plastiko in kovinske dele. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Lenart, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Benedikt, Gočova, Voličina, Cerkvenjak, Osek, Selce, Sveta Ana in Ptuj. Na požarišču sta bila tudi predstavnika Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Ladislav Küčan in Robert Ferlinc, ki sta vzela vzorce vode in opravila meritve kakovosti zraka okoli mesta požara in širše. Povedala sta, da po prvih meritvah ni bilo zaznati vplivov požara na kakovost zraka. Meritve zemljin in vzorci vrtnin se bodo opravili v prihodnjih dneh.

Kraj požara si je v petek zvečer ogledala tudi Simona Perčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in po ogledu povedala: “Stanje je pod nadzorom. Iz Agencije RS za okolje smo dobili poročilo, da se dim v času največje gostote ni valil proti Lenartu ampak v nasprotni smeri. Preko noči se lahko smer spremeni, vendar je vse pod nadzorom. Prebivalcem Lenarta in okoliških krajev svetujemo, da zapirajo okna, vsaj toliko časa da se dim razkadi. Če vidite prah na okenskih policah tega izperite z detergentom. Če je prah na igralih naj se otroci na njih ne igrajo dokler se to ne očisti. Kar se tiče vrtin pa počakajte, vsaj nekaj dni, da dobite navodila nacionalnega laboratorija, ko bodo analizirali vzorce. Kar se tiče kapnic tudi te vode ne uživajte, dokler ne bodo opravljene analize.”

Dogajanje ob požaru je budno spremljal tudi župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki se je ob tem zahvalil vsem gasilkam in gasilcem, policistom PP Lenart za varovanje območja, reševalni službi ZD Lenart za urgentno pomoč poškodovanim, Simoni Perčič iz NIJZ ter poveljniku Civilne zaščite Francu Krivcu in sodelavcem občinske uprave za koordinacijo pri reševanju.

Občina zahteva takojšnjo odstranitev vseh deponiranih frakcij

Župan je v soboto v sporočilu za javnost pristojne službe pozval k ustavitvi delovanja podjetja Salomon v Lenartu. “Občina Lenart na podlagi dejstva, da je po pregledu okoljevarstvenega dovoljenja in ugotovljenega stanja v podjetju ob obeh požarih po našem trdnem prepričanju in znanju na takšen način organizirana dejavnost škodljiva do lokalnega okolja in prebivalcev, zahteva ustavitev delovanja podjetja na tej lokaciji,” je med drugim zapisal župan v sporočilu, ki je prepričan, da varnosti za okolje in ljudi razen z zaprtjem obrata ne bo mogoče zagotoviti.

Več kot očitno glede na že prejete kopije inšpekcijskih pregledov in ugotovitev, da naj bi družba na lokacij delovala skladno z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, ne moremo pričakovati konkretnejših ukrepov pristojnih služb. Bodisi je s temi dovoljenji nekaj hudo narobe, gotovo na področju požarne varnosti, prepričani pa smo, da tudi drugje,” še je zapisal župan, Občina pa ob tem zahteva takojšnjo odstranitev vseh deponiranih predelanih in neobdelanih frakcij različnih klasifikacij odpadkov, da bi se izognili nevarnosti morebitnega ponovnega vžiga. Zahtevajo tudi poglobljen in temeljit pregled vpliva nedavnih požarov na okolje in ljudi, zahtevajo tudi revizijo postopka okoljevarstvenega dovoljenja z vključitvijo Občine Lenart in civilne družbe z izkazanim interesom v postopek. Do izdaje novega okoljevarstvenega dovoljenja nasprotujejo obratovanju sortirnice v Lenartu.

V občini zahtevajo tudi spremembo zakonodaje po hitrem postopku, skladno s katero naj se lokalnim skupnostim zagotovi možnost sodelovanja kot stranke v postopku izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za vse namene. “Občine namreč nosijo odgovornosti po Zakonu o varstvu okolja, so nosilke javne službe varstva pred požarom in nosijo številne druge odgovornosti. V dokumentih, ki dovoljujejo tovrstne dejavnosti in lahko resneje vplivajo na okolje in v katerih bi morale biti zajeti osnovni parametri varnosti za lokalno okolje in prebivalce pa Občina sploh ne more aktivno sodelovati in zahtevati določenih ureditev,” navajajo v sporočilu.

Zahtevajo tudi analizo vseh vplivov po požaru, sanacijo območja tovarne in okolice in resen zakonodajni pristop na državni ravni do vseh podobnih obratov tako v fazi izdajanj dovoljenj, kot v fazi kontrole obratovanje, ki naj bo stalna in temeljita.

»Ukrepi določeni zgolj na papirju in na način ki koristijo podjetjem«

Nadalje župan piše: “Za aktivno varovanje pred požarom, varovanje pred smradom, vplivov na okolico, ki jih je moč prebrati v okoljevarstvenem dovoljenju, ki je bilo izdano za obrat v Lenartu in je objavljen na naši spletni strani, lahko odgovorno in jasno zatrdimo, da v primeru, ki se je zgodil v Lenartu, da so ti ukrepi določeni zgolj na papirju in na način ki koristijo podjetjem, tistim, ki naj bi jih okoljevarstveno dovoljenje ščitilo. Prebivalcem in okolju, pa le to ne zagotavlja nobenih praktičnih ukrepov in varoval. Dejstvo je, da se iz podjetja še širi neznosen smrad zaradi prevelikih količin razpadajočih odpadkov. Iz podjetja je odnašalo večje količine delcev različnih velikosti raznih frakcij odpadkov. Iz podjetja je v vode spiralo iz območij skladiščenih odpadkov na odprtih površinah vodo, ki se na koncu izteka v lokalne vodotoke in v podjetju več kot očitno niso imeli praktične aktivne zaščite pred požarom, kljub v dovoljenju določenim enormnim količinam dovoljenega obdelovanja in skladiščenja raznih frakcij“.

Župan še v sporočilu piše, da je dovolj zgovorno dejstvo, da po tem, ko je podjetje obiskal pristojni Minister za okolje, Simon Zajc in so poslušali teoretiziranje vodilnih v podjetju o tem, kako podjetje delujejo skladno z izdanimi dovoljenji, niso pa slišali konkretnega odgovora na izpostavljeno vprašanje o aktivnem varstvu pred požarom, je žal v ogorčenje vseh, le nekaj ur zatem ponovno zagorelo, tokrat še v večjem obsegu in nevarneje, kot ob prejšnjem požaru. “In na območju, ki je bilo po pregledu po prejšnjem požaru označeno kot varno in primerno za nadaljnjo obratovanje,” še navaja, sporočilo pa je zaključil: “Verjamemo, da je pristojnim službam tokrat gotovo jasno, da ob dejstvu, da od leta 2013 do danes na tej lokaciji, kljub vsem izdanim dovoljenjem beležimo že tretji večji požar, dva od teh zaporedno v razmaku nekaj dni na dveh različnih lokacijah znotraj podjetja. Oba od teh sta gotovo pustila sledi in posledice na okolju v širšem pomenu, kot ob dejstvu, da se ta obrat nahaja v mestu Lenart bodo le te sledile sklepom Občinskega sveta in skladno z načeli pravne državi ravnale odgovorno do prebivalcev in do okolja. Če bodo ravnale tako, potem bodo njihovi zaključki v smeri sprejetih stališč občinskega sveta.”

Župan je sicer napovedal tudi sklic izredne seje občinskega sveta z osrednjo točko na temo požarov. Seja bo predvidoma v četrtek, 25. aprila.

Povezave:

Zagorelo 600 kvadratnih metrov odpadnega materiala
Na Občini opozarjali na nevarnost
Inšpektor izdal ustno odločbo o prenehanju obratovanja naprave
Ponovno zagorelo v industrijskem kompleksu v Lenartu

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Alpe Adria Green je letošnji nagrajenec razpisa za energetske nagrade Financ.


Poleg Alpe Adria Green so nagrajenci letošnjega razpisa za energetske nagrade Financ še Mestna občina Ljubljana s Petrolom in Resalto ter Iskra

Energetske nagrade: strokovna komisija in bralci tokrat (izjemoma) enotni

(Borut Hočevar, Finance)

Mestna občina Ljubljana s Petrolom in Resalto, Iskra in Alpe Adria Green so nagrajenci letošnjega razpisa za energetske nagrade Financ.

Ekipa MOL s Petrolom in Resalto, člani Alpe Adria Green in predstavniki Iskre

Rezultati letošnjega razpisa Financ za najboljše energetske projekte so malce posebni. Zakaj? Nagrade podeljujemo v dveh kategorijah, v vsaki po dve: eno po izboru strokovne komisije, drugo pa po izboru bralcev Financ, ki glasujejo po spletu. V večini primerov je mnenje komisije drugačno od mnenja bralcev. Tokrat ni bilo povsem tako.

Dobili so tudi mednarodno nagrado

V kategoriji energetsko učinkovit projekt je zmagala mestna občina Ljubljana (MOL) tako po izboru komisije kot po izboru bralcev. Zmagovalni projekt energetska obnova Ljubljane EOL-1 so opravili s Petrolom in Resalto. Sanirali so stavbe osnovnih šol, vrtcev, športnih objektov, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov in objektov mestne uprave, skupaj 48 objektov, od tega 25 celostno, so našteli v prijavi za energetsko učinkovit projekt.

Projekt je zastavljen po modelu energetskega pogodbeništva. Pogodba je podpisana za 15 let, v tem obdobju izvajalec prevzame odgovornost in stroške vzdrževanja vseh izvedenih ukrepov. Celotna naložba je znašala 14,8 milijona evrov, od tega je 51 odstotkov prispeval zasebni partner, 40 odstotkov so znašala sredstva kohezijskega sklada, devet odstotkov pa sredstva MOL.

S pogodbo in metodologijo zagotovljeni prihranki znašajo 7.896 megavatnih ur oziroma 982 tisoč evrov na leto, od tega je prihranek toplote 5.822 megavatnih ur, električne energije pa 2.075 megavatnih ur. Skupna količina koristne energije je 15.260 megavatnih ur, od tega je 16 odstotkov ali 2.390 megavatnih ur iz obnovljivih virov. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov znaša 2.917 ton na leto.

Projekt je dobil tudi mednarodno nagrado Best Energy Service Project 2019 na dogodku Convenant of Mayors Investment Forum v Berlinu.

Dijake usposabljajo za deficitarne poklice

V kategoriji promocijski projekt sta zmagovalca dva. Komisija je izbrala okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green in njen projekt E-POL. S projektom želijo usposobiti šolajočo se mladino za opravila pri trajnostni mobilnosti: pri dejavnostih, povezanih z električnimi vozili in z infrastrukturo, ki takšno mobilnost podpira. V okviru projekta so izdelali tri stacionarne polnilne postaje za tri izbrane srednje tehniške šole. Vse tri imajo lastna vozila na električni pogon, v nekaterih so jih razvili in izdelali med učnim procesom. Dijake so usposabljali na Inštitutu Metron.

Bovling s pametnim sistemom

Bralci pa so izbrali projekt, ki ga je postavila Iskra na objektu ljubljanskega Kluba 300. Postavili so pameten sistem, ki omejuje vpliv e-polnilnic in obnovljivih virov energije na javno elektrodistribucijsko omrežje. Stavbo so med drugim izbrali zato, ker ima zelo raznovrsten profil porabe. Sistem sestavljajo sončne elektrarne, hranilnik energije in polnilne postaje. Ko je poraba električne energije na objektu majhna, polnijo hranilnik, proizvodnjo električne energije v sončni elektrarni in kogeneraciji pa lahko tudi usmerijo v elektroenergetsko omrežje. Ko je poraba velika, praznijo hranilnik in uporabljajo električno energijo iz fotovoltaike in kogeneracije. S sistemom in programskim krmiljenjem ugotavljajo, ali so podobni sistemi primerni za množično uvedbo na objektih v gospodarstvu, javni infrastrukturi in drugje.

Povezave:

E-mobilnost je tudi priložnost za poklicno pot mladih

Zaključek projekta E-POL: razvoj in izdelava pilotnih polnilnih postaj za polnjenje električnih vozil kot učnih pripomočkov za dijake tehniških poklicnih šol

AAG predstavil E-AVTO v Kranju

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Upravno sodišče presodilo Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda


Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 10. 4. 2019 na seji senata sprejelo odločitev v zvezi z vloženo tožbo mednarodnega društva za varstvo okolja in narave, s katero je bil napaden Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave, za obdobje do 30. 9. 2019.

Sodišče je tožbi delno ugodilo AAG in odpravilo le prilogo navedenega odloka iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Po presoji sodišča, določitev števila medvedov za odstrel (ne samo na območju izjemne prisotnosti ter na prehodnem območju) nima potrebne zveze z vidika družbene sprejemljivosti ugotovljene prek (subjektivnih) mnenj prizadetih interesnih skupin, kot tudi z vidika upravljanja s škodami, ki jih povzročajo medvedi in zato ni izpolnjen pogoj, da ni druge zadovoljive možnosti za odpravo omenjenih dveh problemov ter da mora biti odvzem omejen na (nekatere) medvede na dovolj konkretiziranih področjih in ob upoštevanju metod razlage Direktive o habitatih.

Sodišče je dalo toženi stranki podrobna navodila in smernice, ki jih bo morala v ponovljenem postopku upoštevati. Sicer pa je po presoji sodišča Odlok Vlade RS o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus actor) iz narave za obdobje do 30. 9. 2019, kot predpis v ostalem delu zakonit in torej v tem delu ostaja v veljavi.

Sodna odločba je bila strankam postopka poslana dne 15. 4. 2019. Odločitev sodišča si lahko preberete na spletni strani Upravnega sodišča RS

povezava:
http://sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2019041609443057&static_id=20190416093649

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

E-mobilnost je tudi priložnost za poklicno pot mladih


avtor

BORUT HOČEVAR – FINANCE

V okviru projekta E-POL so dijaki tehniških poklicnih šol razvili in izdelali polnilnice za e-vozila kot učne pripomočke.

(video) E-mobilnost je tudi priložnost za poklicno pot mladih

Nekoč bencinski smart, ki so ga dijaki treh srednjih šol pod mentorstvom Inštituta Metron Andreja Pečjaka predelali v električnega. Foto: Borut Hočevar

Projekt E-POL sodi med izobraževalno-ozaveščevalne projekte, s katerimi v organizaciji Alpe Adria Green (AAG) informirajo in ozaveščajo širšo javnost, še zlasti pa šolajočo se mladino o značilnostih in prednostih električne mobilnosti.

Projekt E-POL je prijavljen na razpis Financ za energetsko učinkovit projekt. Vse prijavljene projekte bomo predstavili v Financah 16. aprila, na prvi dan konference Dnevi energetikov. Poglejte pester strokovni program konference in se prijavite.

Cilji projekta

S projektom želijo usposobiti šolajočo se mladino za opravila pri trajnostni mobilnosti: pri dejavnostih, povezanih z električnimi vozili in z infrastrukturo, ki jih podpira, so zapisali v AAG v prijavi na razpis za promocijski projekt obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.

Cilji projekta:

● usposabljanje dijakov srednjih tehniških šol o sestavi in gradnji polnilne postaje za avtomobile na električni pogon;

● promocija trajnostne mobilnosti s predstavitvijo avtomobila na električni pogon in mobilne polnilne postaje na srednjih tehniških šolah;

● nadgradnja predloga za dopolnitev učnega programa v srednjih tehniških šolah;

● promocija e-mobilnosti v deficitarnih poklicih.

Tri stacionarne in ena mobilna polnilnica

V okviru projekta so izdelali tri stacionarne pilotne šolske nekomercialne polnilne postaje za tri izbrane srednje tehniške šole. Vse tri imajo lastna vozila na električni pogon, v nekaterih so jih razvili in izdelali med učnim procesom. Postavljena polnilna postaja pa bo omogočila prikaz celostnega procesa uporabe električnega avtomobila. Dijaki so razvili tudi mobilno, nestacionarno polnilno postajo. Skupaj z e-avtom smart za dva je postaja na voljo šolam za usposabljanje dijakov in promocijo električne mobilnosti. Promocija vključuje tudi predstavitev deficitarnih poklicev med mladimi.

Vključili so dijake treh šol

V projekt so vključili dijake treh srednjih tehniških šol, ki so sestavili in postavili stacionarne polnilne postaje na območju svojih šol. Dijake so usposabljali na Inštitutu Metron v treh skupinah. V vsaki so razvili stacionarno polnilnico, skupaj pa sestavili mobilno postajo. Opravili so osem predstavitvenih predavanj in testnih voženj na srednjih tehniških šolah po vsej državi. Udeležilo se jih je več kot 550 dijakov in profesorjev. Pripravili so dopolnitev programa za uvrstitev v učne programe ter oblikovali agendo s Centrom za poklicno izobraževanje za usposabljanje učiteljev o e-mobilnosti. Prek sejma Informativa so predstavljali možnosti mladih za oblikovanje poklicne poti v okviru e-mobilnosti.

Srednja-poklicna-in-strokovna-sola-Bezigrad-e-polnilnica-elektricna-mobilnost-5cb26df62afbe.jpg

Foto: Borut Hočevar

Polnilnica za električna vozila. Sestavili so jo dijaki.

Vprašanja o vzdržnosti energetskega sistema

Med izvajanjem projekta, pri usposabljanju dijakov in na strokovnih predavanjih so se postavljala vprašanja o vzdržnosti energetskega sistema in zmogljivosti za polnjenje električnih avtomobilov. Strokovnjaki so predstavili možne rešitve in tehnike, s katerimi bi razbremenili energetsko omrežje ob konicah porabe energije. Z razvojem, izdelavo in postavitvijo stacionarnih polnilnih postaj so lahko dijaki neposredno opazovali vpliv polnjenja električnega vozila na vzdržnost električnega omrežja.

Trajnostni energetski krog

V AAG izvajajo promocijske in ozaveščevalne dejavnosti pri e-mobilnosti več let. Projekt E-POL je nadaljevanje projekta E-Avto-Mladi. Z nadgradnjo so ciljnim skupinam prikazali celosten koncept e-mobilnosti, od sestave in značilnosti električnega vozila do polnjenja in uporabe električnih agregatov. Prikazali so tudi koncept trajnostnega energetskega kroga, ki prinaša odgovore na prihodnje izzive oskrbe z električno energijo, so še zapisali v prijavi na razpis za promocijski projekt učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

POVEZAVI:

Zaključek projekta E-POL: razvoj in izdelava pilotnih polnilnih postaj za polnjenje električnih vozil kot učnih pripomočkov za dijake tehniških poklicnih šol

AAG predstavil E-AVTO v Kranju

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Anže Logar: Ali MOP podpira gradnjo kanalizacijskega voda čez vodovarstveno zajetje v Ljubljani?


Anže Logar

Anže Logar

Kdo in kdaj je izdal vodovarstveno soglasje za gradnjo kanalizacijskega voda nad vodovarstvenim zajetjem Kleče v Ljubljani?

Poslanec SDS Anže Logar je na ministra, pristojnega za okolje in prostor, Simona Zajca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskega voda nad vodovarstvenim zajetjem Kleče.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne organizacije Alpe Adria Green se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za VVO od Broda do Ježice, poleg tega pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličene trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, krajani pa navajajo še druge nepravilnosti (puščanje sistema, posedanje terena, gradnja neposredno na prod brez utrditev).

clip_image004

Foto: Eko-patrulja AAG

Ministrstvo za okolje zato sprašujem (pričakujem zelo konkretne odgovore):

1. Ali podpirate gradnjo kanalizacijskega voda čez vodovarstveno zajetje, ki zagotavlja z ustavo zagotovljeno čisto pitno vodo za 300.000 ljudi?

2. Ali drži, da gradnja kanalizacijskega voda CO, ki poteka po parcelah 392, 438, 437, 436 k.o. Vižmarje ne poteka skladno s projektom št. 50-1689-00-2112 in v nasprotju s Pogodbami o uporabi zemljišča?

3. Koliko prijav je v zvezi z očitanimi nepravilnostmi prejel IRSOP? Kakšno je bilo ukrepanje inšpekcije?

4. Ali drži, da je na lokaciji 534/2 1748 Skaručna prišlo do posedanja terena na že položeni trasi kanala CO? Kdaj si je to posedanje ogledala inšpekcija in kaj je odredila v zvezi s tem?

5. Ali se je preverilo, če imajo vsi izvajalci del na kanalu CO ustrezen PZI ter ali je izvedba del v celoti v skladu s PZI?

6. Glede na to, da gre za vodovarstveno območje, kjer je prepovedano graditi brez vodovarstvenega soglasja, sprašujem, kdaj je bilo vodovarstveno soglasje izdano in kdo ga je podpisal? Priložite, prosim, soglasje.

7. Ali je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (PVO)? Kdaj?

8. Za izgradnjo kanalizacijskih vodov na vodovarstvenem režimu VVO IIA – ožje območje s strogim vodovarstvenim režimom, se zahtevajo najvišji ISO standardi za uporabljeni material. Ali drži, da so uporabljene cevi v primeru kanala CO primerni zgolj za odpadno meteorno vodo, ne pa za bolj škodljive kanalizacijske odplake? Ali je inšpekcija opravila test zatesnitve in varjenja cevi?

9. Nekdanji minister za okolje Leben je v odgovoru na poslansko vprašanje odgovoril: »Če zadeva ni narejena po projektu, za katerega so pridobljena evropska sredstva, bo zadevo treba sanirati.«Natančno navedite, katere parcele ste si ogledali in kaj konkretno ste pri pregledu na terenu ugotovili?

10. Nekdanji minister Leben je še dejal: »… so moji kolegi na ministrstvu, ki se na to spoznajo, že prosili Voko za dostavi projektne dokumentacije. … Tisto, kar na terenu ni bilo narejeno, bomo zahtevali, da se povrne; ali pa ne bomo izdali dopisov za črpanje evropskih sredstev.« Koliko zahtevkov za sredstva je že prišlo? Kakšna je bila dinamika teh zahtevkov? Koliko sredstev ste že izplačali? Koliko zahtev za črpanje evropskih sredstev ste zaradi zgoraj navedenih razlogov zavrnili?

11. V odgovoru na poslansko vprašanje št. 00104-30/2019/7 je MOP navedel, da bo izvedena revizija tehnične rešitve izvedbe kanala CO na trasi med Tacnom in mostom čez Savo. Revizija naj bi ocenila ustreznost tehnične rešitve in predlagala boljše rešitve. Kako daleč je revizija?

12. Glede na to, da gre za vodovarstveno območje, bi bila edina ustrezna rešitev speljava kanala po obstoječi trasi ob Celovški cesti, ki leži na ožjem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom, s čimer se zagotovi ustrezno zaščito vodnih virov glavnega mesta Ljubljane. Kaj menite o tej rešitvi?

13. V prej omenjenem odgovoru na poslansko vprašanje je bilo navedeno, da je inšpekcija opravila nadzor 30. 10. 2018. Na katerih lokacijah konkretno je opravila nadzor (označite na zemljevidu po trasi kanala CO)? Ali ste opravili nadzor tudi na območju VVO IIA? Kaj konkretno ste v tem primeru ugotovili?

14. Ljubljanski župan Janković je javno napovedal spremembo projekta z vključitvijo betonskih kanalet. Ali je MOL že zaprosil za novo gradbeno dovoljenje? Ali gre po mnenju MOP za enostaven ali zahteven projekt? Ali po vašem mnenju zahteva izvedbo celovite presoje vplivov na okolje (PVO)? Bo MOP zahteval izkop že položenih vodov, ki so položeni neposredno na prod?

Vir: Demokracija

Povezave:

ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018

AAG zahteva takojšnjo zaustavitev del na izgradnji kanala C0

Javni poziv predsedniku Republike Slovenije v zvezi kanala C0

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Onkološki inštitut ne opaža povečanega tveganja za raka na Dravskem polju


Onkološki inštitut Ljubljana je izvedel raziskavo o pojavnosti raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. Pri tem ni ugotovil povečanega tveganja za nastanek proučevanih vrst raka. Edina izjema je naselje Kidričevo, kjer je ugotovil statistično značilno večje tveganje za nastanek pljučnega raka.

onkološki inštitut ljubljana

Rezultate raziskave bo onkološki inštitut je včeraj predstavil v Račah, povzetek pa je objavil tudi na svoji spletni strani.

V njem piše, da se število novih primerov raka na Dravskem polju z leti povečuje, a je povečevanje števila novih primerov raka značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet, predvsem zaradi staranja prebivalstva.

Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. “V nobenem od 40 območij na Dravskem polju nismo ugotovili za nobeno izmed preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika,” so zapisali avtorji raziskave.

V raziskavo so vključili zbrane podatke Registra raka RS na onkološkem inštitutu za obdobje 1985-2014. Vsebino in obseg raziskave so dogovorili leta 2015 z Ekološko iniciativo Rače, medtem ko so prva povpraševanja o raku prejeli že leta 2006 s strani občine.

Prebivalce Rač vznemirja predvsem delovanje tamkajšnje tovarne kemičnih izdelkov Albaugh. “Raziskava ni ugotavljala morebitnih vzrokov za ugotovljena večja ali manjša tveganja za nastanek raka. Raziskava ni preučevala vpliva, ki jih imajo izdelki z glifosatom na raka oziroma na celotno zdravje ljudi, niti ni preučevala varnosti glifosata,” so izpostavili na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Pri primerjavi Podravske regije s povprečjem Slovenije so ugotovili pri več rakih manjše tveganje kot povprečno v Sloveniji. Med upravnimi enotami Podravske regije pa je Upravna enota Maribor tista, ki v vseh obdobjih kaže statistično značilno večje tveganj za vse rake skupaj in za raka dojk.

V prihodnje strokovnjaki onkološkega inštituta priporočajo zmanjševanje izpostavljenosti vsem trenutno poznanim nevarnostnim dejavnikom, tako na ravni posameznika kot na ravni družbe in okolja, ter nadaljnje obdobno spremljanje tega okoljsko onesnaženega območja glede bremena raka. Prebivalcem Kidričevega pa priporočajo zmanjševanje poznanih nevarnostih dejavnikov pljučnega raka, kot so aktivno in pasivno kajenje, izpostavljenost delcem PM10 ter drugim poklicnim in okoljskim nevarnostnim dejavnikom.
Vir: STA

Pripis AAG:

Le nekaj kilometrov iz Maribora imamo tovarno s proizvodnjo glifosata podjetja Albaugh TKI, ki namerava proizvodnjo spornega herbicida povečati kar za šestkrat, za kar so že leta 2017 zaprosili za novo okoljevarstveno dovoljenje, Alpe Adria Green je v tem postopku pridobivanja OVD vključen kot stranski udeleženec. Albaugh TKI je zaprosila za OVD, kljub dejstvu, da je po Svetovni zdravstveni organizaciji glifosat uvrščen med »morebitno rakotvorne« snovi.

Vse morebitne javne raziskave, opravljene s strani multinacionalk, ki proizvajajo zloglasen glifosat, so bile do nedavnega prepovedane za javnost, vse dokler ni sodišče v EU presodilo, da takšno početje ni v interesu zdravja populacije. Dotlej je zeleno luč prepovedi objave izsledkov omogočala Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), prav tista organizacija, ki bi morala stopiti na stran ljudi, namesto kapitala, če se že proglaša za organizacijo, ki skrbi za varnost hrane. Razkritje dokumentov je onemogočala z izgovorom, da slednje ne bi bilo profitabilno za korporacije, ki proizvajajo glifosat.

Povezave:

Anton Komat: “Tovarna glifosata v Račah je speča ekološka bomba”

Alpe Adria Green je na ARSO poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje OVD “Povečanje zmoglivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., REČE”

Bioplinarna Logarovci: Izpust kislega digestata v jarek


Janko Votek – VESTNIK

Bioplinarna Logarovci: Izpust kislega digestata v jarekV petek, 15. marca, zvečer je v logarovski bioplinarni prišlo do izpusta digestata v bližnji melioracijski jarek. Kakor hitro so opazili nenormalen izliv digestata v kanal, ki je začel odtekati od Borec proti naselju Grabe ter naprej, so krajani obvestili policijo in zatem druge pristojne službe.

Domačin Jožko Slavič je povedal, da si je policija ogledala kraj dogodka, odzvala se je tudi predstavnica vzdrževalca melioracijskega sistema VGP Drava s Ptuja. Iz fotografske dokumentacije je razvidno, da pri izpustu ni šlo za splet nesrečnih okoliščin – nezgodo ali tehnično napako. Vsi, ki so videli izpuščene količine, ki so sicer še zdaj več ali manj v kanalih, so prepričani, da je šlo za zavesten izpust. Ali to drži, pri direktorju podjetja Plinprom Marjanu Kolarju ni bilo mogoče preveriti, saj se na naše klice ni odzval. Vprašanje je, ali je bil v času izpusta sploh v Sloveniji, saj je znano, da se je po osebnem stečaju preselil na Hrvaško. Gre za prvo bioplinarno, ki jo je postavil Kolar, takrat še uspešen prašičerejec. V njej je poleg biomase predeloval tudi gnojevko. Pozneje, ko se je začel mega razvojni projekt Marjana Kolarja in njegove druščine, so bioplinarno prenesli k skupini Keter. Po razpadu oziroma »delitvi premoženja« med partnerje skupine Keter je bilo v Radmožancih ustanovljeno podjetje Plinprom, ki je zdaj lastnik in upravljavec bioplinarne v Logarovcih. Lastnik Plinproma ni Marjan Kolar, ampak skoraj osemdesetletni Jožef Jaušovec iz Logarovec. Gre za prijateljsko osebo Marjana Kolarja, saj mu je Jaušovec podaril ali prodal svoje njive.

Razlog za izpust digestata je lahko v pomanjkanju njiv, na katere bi lahko digestat kot gnojilo odpeljali. Drugi, bolj verjeten razlog pa je insolventnost podjetja. To je že od lanskega leta v prisilni poravnavi in prav zdaj so bili upniki pozvani, da konvertirajo svoje terjatve v lastniške deleže. V primeru Logarovec se je ponovila zgodba izpred nekaj let, ko se je nekaj podobnega zgodilo v bioplinarni v Radmožancih.

image

Arhiv Vestnika Neobičajen izliv digestata v kanal, ki je začel odtekati od Borecev proti naselju Grabe ter naprej, so opazili krajani ter obvestili policijo in zatem ostale pristojne službe. 

Kaj pravijo upravljavci?

Z ministrstva za okolje in prostor so nam odgovorili, da so ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi. Inšpektor za okolje območne enote Murska Sobota je takoj uvedel inšpekcijski postopek, ki še traja, Plinpromu pa naložil odstranitev razlite vsebine iz melioracijskega jarka. Župan Občine Križevci Branko Belec nam je povedal, da naj bi se odstranjevanje začelo. Kot kaže, pa se še ni, ugotavljajo v Javnem podjetju Prlekija – upravljavcu vodovodnega sistema C. JP Prlekija so očitali, da je neustrezno reagiralo, ker naj bi v svojem poročilu zapisalo, da razlita snov ne ogroža vodovarstvenega območja. Toda ni tako. Podjetje nam je poslalo podrobna pojasnila, kako je ukrepalo. »V JP Prlekija smo se takoj lotili izvajanja potrebnih aktivnosti: pri pristojnem akreditiranem laboratoriju smo naročili dodatna vzorčenja vode v vseh vodnjakih vodnega zajetja (Lukavci). Vsi vzorci vode, ki so bili odvzeti v vodnjakih vodnega vira Lukavci, so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi, prav tako so bili skladni vsi vzorci, ki so bili odvzeti v vodovodnem omrežju, ne glede na to je JP Prlekija zaradi preventivnih razlogov začasno povečalo koncentracijo dezinfekcijskega sredstva v vodi vodarne Lukavci. JP Prlekija je kot izvajalec javne službe poslalo poročilo o ugotovitvah na terenu in izvedenih ukrepih ter nadaljnjem aktivnem spremljanju stanja pristojni zdravstveni inšpekciji. JP Prlekija je prav tako poslalo dodaten poziv za ukrepanje inšpektoratu za okolje in inšpektoratu za kmetijstvo, s prošnjo, da oba inšpektorata izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo obveščata o svojih ugotovitvah in ukrepih. Odgovor smo dobili od inšpektorata za okolje, in sicer, da je bila družbi Plinprom izdana odločba, po kateri mora takoj začeti odstranjevanje snovi oz. sedimentov. V ponedeljek so si predstavniki JP Prlekija ponovno ogledali stanje na terenu in ugotovljeno je bilo, da je iztekanje digestata iz bioplinarne v glavnem ustavljeno, vendar povzročeno onesnaženje okolja ostaja in ni še v ničemer sanirano. Menimo, da je potencialna nevarnost dogodka za vodni vir Lukavci majhna, če gre za enkratni dogodek. Kljub temu izvajamo preventivne ukrepe na vodnem viru z dodatnimi vzorčenji vode v vseh vodnjakih vodnega vira Lukavci,« so zapisali v podjetju. V nadaljevanju so poudarili, da obstaja resna nevarnost za onesnaženje pitne vode, če se bodo dogodki ponavljali.

image

Arhiv Vestnika Če se bodo izpusti iz bioplinarne ponovili, obstaja resna nevarnost za onesnaženje pitne vode. 

Kam vozijo digestat, ni znano

Bioplinarna iz Logarovec ima okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je pridobila leta 2012 po uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov. Da je digestat lahko sporen, smo ugotovili posredno, v rednem mesečnem poročilu, ki ga mora Plinprom poslati sodišču. V razkritju poslovnega izida je Marjan Kolar zapisal, da so bili v februarju prihodki manjši od načrtovanih. To pa zato, ker je zaradi padca temperatur v fermentatorjih prišlo do zakisanosti biološkega procesa, sledil je upad proizvodnje bioplina. Stanje naj bi se popravljalo konec tega meseca. Za vzpostavitev normalnega procesa je bilo potrebno dodatno doziranje surovine. In tu smo zdaj lahko pri bistvu. Velika verjetnost je, da zakisanosti niso uspeli odpraviti in so se odločili za izpust digestata v jarek.

Po inšpekcijskem pregledu v torek naj bi bilo odstranjenega 60 odstotkov digestata. To, kam ga vozijo, za zdaj ni znano.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!