AAG vas vabi na posvet: TERMIČNA IZRABA NEVARNIH ODPADKOV


Udeležba je brezplačna. Ker je število omejeno na 100 mest, je prijava na dogodek obvezna. Prijave sprejemamo do 7. februarja 2019 do 17:00 oziroma do zapolnitve mest preko spletnega obrazca

Prijavni obrazec pošljite po e-pošti na info@alpeadriagreen.com   

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Zaključek projekta E-POL: razvoj in izdelava pilotnih polnilnih postaj za polnjenje električnih vozil kot učnih pripomočkov za dijake tehniških poklicnih šol


Z udeležbo na sejmu 11. Informativa, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 25 in 26. januarja 2019, Alpe Adria Green ( AAG) zaključuje projektne aktivnosti v okviru izobraževalno ozaveščevalnega projekta E-POL.

AAG je v okviru projekta E-POL pripravil vrsto aktivnosti, s katerimi smo opozarjali tako širšo javnost kot specifične ciljne skupine na pomembnost razumevanja in sprejemanja trajne mobilnosti, s poudarkom na električni mobilnosti. V AAG verjamemo, da je je prav prevoz z električnimi vozili tisti, ki lahko in mora zamenjati obstoječi prevladujoči koncept transporta ljudi in blaga z vozili na fosilna goriva, ki ob eksponentni rasti obsega vedno bolj negativno vpliva s svojimi izpusti tako na okolje in naravo kot tudi na samo zdravje ljudi.

Projekt E-POL je logično nadaljevanje projekta E-Avto-Mladi, ki smo ga v AAG skupaj s strokovnim partnerjem Inštitutom Metron, enim izmed vodilnih slovenskih inovativnih inštitucij na področju e- mobilnosti, izvedli v letu 2017. V okviru tega projekta so namreč dijaki treh izbranih srednjih tehniških šol ( ŠC Kranj, ŠC Škofja Loka ter SIC Bežigrad) predelali avto s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje v avto na električen pogon. Ker pa je to samo en segment e- mobilnosti, smo v letu 2018 izpeljali tudi projekt E-POL, ki je vseboval naslednje sklope krovnih aktivnosti:

1. Usposabljanje dijakov srednjih tehničnih šol o sestavi in izgradnji polnilne postaje za avtomobile na električni pogon pod mentorstvom Inštituta Metron; usposabljanje je bilo bo izvedeno na podlagi učnega programa in sicer iz teoretičnega dela ( 6 šolskih ur) ter sestave in izgradnje kombinirane polnilne postaje ( 12 šolskih ur). Usposabljanja se je udeležilo 19 dijakov treh izbranih srednjih tehniških šol ter njihovih mentorjev. V okviru usposabljanja je vsaka izmed šol načrtovala, oblikovala, razvila in izdelala lastno stacionarno polnilno postajo, ki so jo namestili na področju njihove matične šole.

e-pol1e-pol2

Foto: AAG

2. Promocija trajnostne mobilnosti s predstavitvijo avtomobila na električni pogon ter mobilne polnilne postaje na srednjih tehniških šolah; v okviru promocijske kampanje trajne mobilnosti smo obiskali 8 tehniških srednjih šol po celotni Sloveniji, kjer smo dijakom in mentorjem predstavili povzetke usposabljanj pri predelavi avtomobila na električni pogon ter razvoja in izdelave mobilne polnilne postaje, izvedli strokovno predavanje o e- mobilnosti ter dali možnost dijakom preizkusa vožnje električnega avtomobila. Na predavanjih je bilo prisotno več 550 dijakov srednjih šol.

e-pol3e-pol4

Foto AAG

3. Nadgradnja predloga za dopolnitev učnega programa v srednjih tehniških šolah; v obravnavi na Centru za poklicno izobraževanje je predlog programa, ki vsebuje katalog znanja za dopolnitev poklica Avtomehanik. Predlog v pisni obliki je že bil predstavljen Centru RS za poklicno izobraževanje. Predlog je v fazi preučitve v postopku spreminjanja nacionalne izobraževalne sheme Avtomehanik. Predlog programa smo nadgradili s teoretični podlagami za razvoj in izdelavo polnilnih postaj za električne avtomobile in bo na ta način predstavlja zaključeno celoto, ki je potrebna za osvojitev znanj in veščin na področju e- mobilnosti.

e-pol5e-pol6

Foto AAG

4. Promocija e – mobilnosti v deficitarnih poklicih; posebno pozornost v tem projektu smo namenili promocijski predstavitvi v okviru dogodka, ki na ravni cele Slovenije pritegne širšo populacijo k predstavitvi izobraževanj in poklicev. V okviru 11. Sejma Informativa smo s promocijskimi orodji predstavili e- mobilnost ter promovirali deficitarne poklice.

e-pol7e-pol9

Foto AAG

Z aktivnostmi projekta smo dosegli in večinoma tudi presegli zastavljene cilje ob načrtovanju projekta. Notranja in zunanja evalvacija projekta je pokazala na pozitivne plati izvedbe projekta, saj vse vpletene strani želijo nadaljevati z izobraževanjem o e- mobilnosti. V ta namen bo AAG pripravila nove programe s promocijo e-mobilnosti, ki jih bo predstavila javnosti s poudarkom na letu 2020, ki ga bomo poimenovali » leto e-mobilnosti«.

e-pol8

Foto AAG

Ob zaključku se v AAG želimo zahvaliti vsem sodelujočim v projektu, vsem srednje tehniškim šolam, ki so izrazile interes za sodelovanje, Inštitutu Metron za njihovo vsebinsko in strokovno delo,še posebej pa bi se radi zahvalili tudi Eko skladu RS, slovenskem okoljskem javnem skladu, ki je preko razpisa za financiranje projektov nevladnih organizacij omogočil izvedbo aktivnosti projekta E-POL. Poleg finančnih sredstev, ki jih namenijo za izvedbo projektov, želimo še posebej opozoriti na visoko strokovnost in kvaliteto dela zaposlenih na Eko skladu RS s katerimi smo sodelovali pri izvajanju aktivnosti projekta, in si želimo, da s svojim delom in poslanstvom nadaljujemo tudi v prihodnje.

Projekt E-POL je vodila projektna pisarna AAG pod vodstvom Tonya Mlakarja. 

Povezave:

AAG bo na 11. Informativi 2019 predstavil “Izobraževalno – ozaveščevalni projekt E-POL”

Vabilo medijem predstavitev E-POL projekta

Izobraževalno – ozaveščevalni projektE-POL

To je električni avto, ki so ga naredili dijaki

Promocija električne mobilnosti v okviru strokovnega posveta ŠC Kranj

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG bo na 11. Informativi 2019 predstavil “Izobraževalno – ozaveščevalni projekt E-POL”


AlpeAdriaGreen, mednarodno društvo za varovanje okolja, v sodelovanju z Inštitutom Metron ter Inštitutom Jožefa Stefana , v okviru aktivnosti projekta E- POL, ki ga je sofinanciral EKO – SKLAD RS

VABI

v petek in soboto, 25. in 26. januar 2019 od 9. do 18. ure na Gospodarsko razstavišče v  Ljubljani na 11. Informativo 2019 – sejem izobraževanja in poklicev.

Informativa 2019

 

Na sejmu bo imel AAG svoj razstavni prostor na katerem bo predstavil predelavo avtomobila z bencinskim motorjem v avto na električni pogon z namenom promocije e-mobilnosti.

Avto ter polnilno postajo so v okviru projektov E-Avto- Mladi in E-POL predelali dijaki treh izbranih srednjih šol – Srednja tehniška šola Kranj, Srednja strojna šola Škofja Loka ter Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad –Ljubljana kot del usposabljanja uporabe novih tehnologij.

VLJUDNO VABLJENI!

Čisto okolje je tudi naša pravica


Vilma Stanovnik – Gorenjski Glas

Večina se zaveda, da je zdravo življenjsko okolje pomembna vrednota. Tako pomembna, da je zapisna v ustavi in številnih dokumentih, ki govorijo o človekovih pravicah.

O skrbi za okolje se učijo že najmlajši v vrtcih, različne institucije pa skrbijo, da na to ne bi pozabili niti odrasli. A življenje ne poteka vedno po pravilih in denar, brezbrižnost in še kaj imajo mnogokrat večjo moč kot želje in zakoni.

To smo prav gotovo premišljevali tisti, ki smo bili prejšnji teden zbrani na zboru krajanov v Stražišču. Predstavniki Civilne iniciative za zeleno Stražišče so obupani opisovali svoj boj za rešitev okolja in ljudi, ki živijo v Lazah in delu Stražišča. To še zdaleč ni le kanalizacija, za katero tudi strokovnjaki priznavajo, da je neprimerna, pač pa je problemov veliko. Pretreseni domačini so pripovedovali o nočnem hrupu in prevozih s težkimi tovornjaki, o sivih oblakih na jutranjem nebu, kazali barvo vode pred industrijsko cono in pod njo, se pritoževali nad smradom in se seveda upravičeno spraševali, kdaj bodo vendarle pričakali odgovor na vprašanje, kdo je tisti, ki vse to povzroča, in zakaj ni nikogar, ki bi za to odgovarjal.

zaradi ind. cone Laze onesnažen potok Sorška reka (Stražišče pri Kranju) - 2017-07-21 18-45-11

Onesnažen potok pod industrijsko cono “LAZE” – Foto AAG

Seveda so vsi vedeli, da obstajajo inšpekcijske službe, da so inšpektorji v preteklosti odredili tudi že nekaj sankcij, toda njihovo življenje se zato zadnja leta ni bistveno spremenilo. V Lazah je še vedno industrija, ki si je ne želijo in zaradi katere tudi protestirajo v obliki civilne iniciative ter zadnja leta tudi s pomočjo okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.

Prav z njihovo pomočjo so svojo upravičeno skrb za okoljsko škodo že dokazovali in še vedno dokazujejo tudi na upravnem sodišču. Žal pa to še zdaleč ne pomeni, da bi se zadeve, zaradi katerih protestirajo, začele hitreje urejati.

Po torkovem zboru krajanov se jim je prižgala iskrica v daljavi. Ne le zato, ker bi šest sprejetih sklepov, s katerimi so novemu županu kranjske občine Matjažu Rakovcu in občinski upravi naložili, da razmisli o njihovih predlogih za rešitev Laz, pač pa zato, ker je peščica vztrajnih članov civilne iniciative in krajanov Laz prvič po vseh letih boja za to, kar jim pripada in je zapisano tudi v ustavi, dobila občutek, da so bili tudi preostali krajani Stražišča in novi župan odločno na njihovi strani. In da se vsi skupaj zavedajo dejstva, da čisto okolje mora biti tudi v praksi človekova pravica. Ne le za nas, tudi za naše potomce.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018


zmagovalec-c48drnalista

Na predlog Komisije pri UO AAG ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” je UO AAG v sredo 23.01.2019 potrdil da se, kot  >ZMAGOVALCA ČRNE LISTE AAG ZA 2018<  razglasi Mestno občino Ljubljana, MOL, za projekt kanal C0 in sicer zato ker MOL:

– gradi kanalizacijo velikega pretoka v vodonosniku od Broda do Ježice, ki je glavni (iz)vir Ljubljanske pitne vode;

– ve, da velike koncentracije nevarnih odpadnih voda ne sodijo v vodonosnik, ki zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90% dnevnih potreb po pitni vodi, zato tega niti z besedo ni omenila v vlogi za EU sredstva, ARSO, ki je izdal vodno soglasje pa je to namerno zamolčal;

– ve, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice, da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi, v vlogi EU, v identifikaciji tveganj pa tega sploh ne omenja;

– ve, da je vodonosnik neprimerno okolje za umestitev večgeneracijskega objekta kanalizacije velikega pretoka, a so v MOL prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode;

– ve, da je zaradi napačnega izbora trase v (iz)viru pitne vode med Brodom in Ježico s projektom za kanal C0 vse narobe, zato je maja 2018 predstavila variante popravila slabega projekta, nove trase, ki ne bi ogrožala vodnega vira pa ni ponudila;

– krši vsa pravila pogodbenih odnosov, ker izvaja dela brez načrta za izvedbo, ki bi po normativih FIDIC moral odpraviti vse napake, zato deluje v nasprotju z veljavnimi predpisi RS in pogodbenimi predpisi EU.

OPN MOL 2010 BAZA OKOLJSKIH DEGRADACIJ

MOL je s spornim sprejemom OPN MOL 2010 umestil kanalizacijo na območje življenjsko pomembnega vodnega vira, v vodonosnik od Broda do mostu čez Savo na Ježici. Znano je, da del Save prav tu ponika v prod vodonosnika, se v njem v toku prečiščuje in čista, kot na izvirih Save, v slapu Savica ali vrelcih Zelencev, odteka na bližnje vodnjake Šentvid in Kleče, kjer se povsem naravna črpa v vodovodni sistem Ljubljane. Zato je ta vir dejansko izvir Ljubljanske pitne vode. Vodonosnik od Broda do Ježice zagotavlja Ljubljani 90% dnevnih potreb po pitni vodi.

MOL-ova TRGOVINA Z ODPADNIMI VODAMI OGROŽA (IZ)VIR PITNE VODE

MOL je kmalu po sprejemu OPN na vodovarstvenem območju (VVO) med Brodom in Ježico naročil projekt mega-kanalizacije premera 1.200 mm, čeprav tu ni potreb po priključkih na kanalizacijo. Poslovni interes, ustvariti pogoje komercialnega prenosa kanalizacije z najnižjimi stroški in čim prej pograbit EU sredstva, so v MOL-ovi politiki postavljeni visoko nad javni interes varovanja vodnega vira. Zato je MOL umestil kanalizacijo na dostopno pot, ki je v večinski javni lasti, računajoč, da bo s tem izločil okoliške lastnike zemljišč kot stranke v upravnih postopkih. Javna pot ni ravna črta najkrajših razdalj, kar je za izbrano gravitacijsko odtekanje odplak tudi primerno, ampak gre za dve skoraj vzporedni, več kot sto metrov oddaljeni in prekinjeni poti. Njuna kanalizacijska povezava tako oblikuje velik okljuk, meander, ki zaseda bistveno večjo površino vodonosnika od ravne povezave. Stroka ve, da se v izogib številnih motenj, gravitacijski naklon z visokimi pretočnimi obremenitvami ne vodi po ovinkih. MOL je med tem že prepričal župana Vodic in Medvod, da sta odstopila od svojih, že sprejetih planov za odpadno vodo (Medvode so zato plačale pol milijonsko kazen) in zakupile kapacitete kanala C0, kot so imenovali kanalizacijo od Broda do Ježice in naprej do čistilne naprave Zalog, kamor bi MOL prenašal njihove odpadne vode.

MOL V TAJNOSTI IN SAMOVOLJNO GRADI SVOJ KANAL C0

MOL je na osnovi neprimernega prostorskega akta za VVO od Broda do Ježice, OPN 2010 in v prikrivanju pred strokovno in prizadeto javnostjo ter lastniki zemljišč, z vsemi sredstvi, tudi izsiljevanjem vlade RS s tožbo, ter neustreznim projektom pridobil zavajajoče gradbeno dovoljenje (GD) za kanal C0 kot manj zahteven objekt, čeprav gre za kanalizacijo velikega profila, ki sodi v kategorijo zahtevnih objektov. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličb trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, zato ne more urediti funkcionalnih gradbišč ob trasi kanala C0 itd. Kršena je tudi Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja s prilogami (Uredba) v postopku pridobitve soglasij in GD ni upoštevalo, da gre za zahtevni objekt, za življenjsko pomemben vodonosnik ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (PVO) in ni bilo javne razprave, ki bi omogočila udeležbo javnosti pri projektu za katerega velja najvišji javni interes.

IZVEDBA NE POTEKA PO VELJAVNIH PREDPISIH IN POGODBENIH ZAVEZAH

MOL je s pomanjkljivim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, (tistim, ki ga je septembra 2014 Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v odgovoru na tožbo, označila za »pavšalni projekt«), pričela z izvedbo kanala C0 v vodonosniku med Brodom in Ježico. Izvedba poteka brez projekta za izvedbo (PZI) izdelanim v skladu z normativi FIDIC, na katerega bi VO-KA morala izdati soglasje (pogoj iz GD). Po pogodbenih zavezah bi MOL morala delovati po normativih FIDIC in v tej zvezi s PZI odpraviti vse nakopičene napake okrog kanala C0, ter delovati v skladu z vsemi veljavnimi predpisi RS. Dejstva so nasprotna. Brez služnosti, geodetskih in geoloških izmer, natančnih zakoličb trase, tehničnih rešitev izvedbe, statičnih izračunov in številnih drugih pomanjkljivosti, je na gradbišču kaos, MOL-ovi bagerji nasilno, brez pravne podlage, vdirajo na zemljišča lastnikov. Zrevoltirani in ponižani lastniki na pomoč kličejo inšpekcijo in policijo, ki je večkrat posredovala in prekinjala gradnjo, ker izvajalec razen gradbenega dovoljenja druge ustrezne izvedbene in pogodbene dokumentacije ni mogel predstaviti.

POŠKODBE KANALIZACIJE BODO OBJEKTIVNA STVARNOST

Na tem območju se bo v stalnem pretoku zadrževalo več tisoč ton mešanih gospodinjskih, industrijskih, fekalnih, meteornih in drugih odplak kanalizacije. Ta prostorsko okoljski in infrastrukturni koncept je zgrešen in nepotreben. Ljubljana, ki ima dobro razvejano kanalizacijsko omrežje, kanalizacijskih priključkov na območju dragocenega vodnega vira med Brodom in Ježico ne potrebuje. To je dokaz, da MOL spodbuja dokazano škodljiv večgeneracijski objekt, katerega potencial, ekološka bomba, bo trajna grožnja onesnaženja in zastrupitve vodnega vira in pitne vode. Ta prihodnost, ki ni daleč je najslabša popotnica prihajajočim generacijam.

Vodonosnik Ljubljanskega polja je neukročena narava. Le nekaj deset metrov pod površjem ga med Brodom in Ježico preči geološka prelomnica, ki ustvarja aktivno potresno dogajanje. Nihanje vodostaja hudourniške Save, katere del ponika v vodonosnik, ustvarja v vodonosniku sunkovita, več metrov visoka nihanja podtalnice. Ob spletu pričakovanih hidrogeoloških in potresnih aktivnosti v vodonosniku, lahko naravne sile poškodujejo cevi kanala C0, nevarne odplake bi odtekale in onesnaževale vodonosnik in pitno vodo ter ogrožale zdravje in življenja ljudi. To so realne napovedi, kakor tudi dejstvo, da bi močan potres sprožil izliv tisočih ton nevarnih odplak, ki bi trajno onesnažile vodonosnik in podtalnico, Ljubljana pa bi ostala brez naravnega vira in zajema pitne vode.

Nenazadnje, če upoštevajmo dejstvo, da je kanal C0 večgeneracijski projekt, da se materiali kanalizacijskih cevi starajo in da vsa postarana kanalizacija pušča, si ponovimo vprašanje:

zakaj MOL gradi kanalizacijo velikega pretoka nevarnih odpadnih voda v glavnem (iz)viru ljubljanske pitne vode?

Kakšna družba, strokovna znanja in etična zadržanja sploh dopuščajo takšne strašljive projekte, ki jim v svetu ne najdemo para?

Ustava RS, 70. a člen,(3): »Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.«

Na potezi je pravna država, ki mora ustaviti izvajanje kanalizacije v vodnem viru od Broda do Ježice, ki ustvarja pitno vodo za Ljubljano in v tem oziru ni tržno blago.

Iz AAG smo 24.10.2018 leta poslali sledečim predstavnikom pravne države:

– g. Jure Leben, minister Ministrstvo za okolje in prostor RS;

Dragica Hržica, glavna inšpektorica Inšpektorat RS za okolje in prostor; 

– g. Drago Šketa, generalni državni tožilec Vrhovno državno tožilstvo RS;

– mag. Tatjana BOBNAR, V. d. generalnega direktorja policije,

– Varuh človekovih pravic RS

Zahtevo – Prijavo po takojšnji zaustavitvi gradnje kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice s strani MO Ljubljana ter zahteva za zašito lastnikov zemljišč, ki so zaradi te gradnje ogroženi.

Od vseh zgoraj navedenih sta se odzvala samo Varuh človekovih pravic RS ter Minister MOP Jure Leban, ki je sicer organiziral sestanek na MOP vendar kljub naši zahtevi, da nam dostavijo zapisnik sestanka, ki ga je sklical Aleš Prion – sekretar na MOP, le tega do danes nismo prejeli.

Prav tako smo iz AAG 24.10.2018 poslali “Javni poziv predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, vrhovnemu poveljniku obrambnih sil RS, za takojšnjo ustavitev del na kanalu C0, preko strateško pomembnega glavnega vodovarstvenega območja glavnega mesta RS Ljubljane”.  Urad predsednika države je sicer 26. 10.2018 predal zadevo v reševanje in ukrepanje Ministrstvu za obrambo, vendar do danes s tega ministrstva niti iz urada predsednika države nismo prejeli odgovora.

Država od NVO, ki delujejo v javnem interesu zahteva vsakoletna poročila o delu in finančna poročila ne glede ali finančno podpre delo NVO ali ne, politika, ki pa vodi državo pa si pridrži pravico ali bo na dopise in razne pripombe na osnutke uredb in zakonov NVO odgovorila ali ne.

ČUDNO, PA PRAVIMO, DA ŽIVIMO V PRAVNI DRŽAVI! 

Povezave:

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije

Javni poziv predsedniku Republike Slovenije v zvezi kanala C0

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0

PETICIJA PROTI OGROŽANJU VIRA ZDRAVE PITNE VODE V LJUBLJANI!

Dr. Anže Logar: Onesnaževanje vodonosnika v Ljubljani ogroža ustavno pravico do čiste pitne vode

torek, 29. 01. 2019

Poslanec SDS dr. Anže Logar je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL) zaradi projekta gradnje kanalizacije velikega pretoka na vodonosniku – projekt kanal C0. Omenjena organizacija je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.

Prebivalce MOL upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahtevni objekt, so vsi ostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za EU sredstva, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini »prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode.«

V AAG so se oktobra lani obrnili med drugim tudi na glavno okoljsko inšpektorico Dragico Hržica, a odgovora, kot navajajo, niso prejeli. Minister za okolje in prostor Jure Leben je 17. decembra 2018 v Državnem zboru na moje ustno poslansko vprašanje odgovoril: »Za dotični primer lahko še povem, da smo dobili nekaj prijav s terena. Ogled je bil narejen, jarki so bili zakopani. Ker se je velik del tega projekta financiral iz evropskih virov, smo na ministrstvu tudi prosili za projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija se bo pogledala. In tudi na tistih koncih, kjer je bila prijavljena nepravilna izvedba, se bo stvar pogledala. Če zadeva ni narejena po projektu, za katerega so pridobljena evropska sredstva, bo zadevo treba sanirati.«

Pravica do čiste pitne vode je bila v preteklem mandatu vpisana v Ustavo Republike Slovenije, je torej ustavna kategorija, ki jo je treba varovati.

Zato na Vlado RS naslavljam naslednja vprašanja:

1. Kako bo vlada zagotovila uresničevanje ustavnega določila na omenjenem primeru v Mestni občini Ljubljana?

2. Kako vlada ocenjuje neodzivnost pristojne inšpekcijske službe v komunikaciji z nevladno okoljsko organizacijo AAG?

3. Minister za okolje in prostor je 17. decembra lani napovedal pregled projektne dokumentacije in prijav. Kakšne se ugotovitve in kateri ukrepi so predvideni? Katere konkretne ukrepe je do sedaj sprejel in izvedel minister Leben?

4. Vladna stranka SD je v svoj predvolilni program zapisala: »Na območjih, ki so pomembna za varovanje pitne vode, ne bomo sofinancirali investicij, ki povečujejo tveganja za kakovost pitne vode.« Ali ste v konkretnem primeru dobili kakšen predlog/pobudo/vprašanje s strani predstavnikov koalicijske SD?

5. Kanalizacijski vodi se pospešeno postavljajo tudi v Stanežičah, in sicer na način, ki ne zagotavlja nepropustnosti kanalizacijskih vodov. Kako lahko Ministrstvo za okolje in prostor RS dovoljuje nadaljevanje sporne gradnje na vodovarstvenem območju, ne da bi predhodno zaključilo s pregledom dokumentacije in potrdilo skladnost dokumentacije z normativno predlogo in okoljevarstvenimi standardi?

Benzen in prah »morita« tudi na naši strani


Polona Malovrh

Polona Malovrh – DELO

Žaveljska železarna: V AAG zaradi onesnaževanja Italijo »prijavili« Evropi, minister Leben že ukrepal 

 vOJKO 4

»Slovenska vlada kljub opozorilom v preteklosti nikoli ni zaščitila svojih državljanov, kaj šele svoje manjšine v sosednji državi,« je kritičen Vojko Bernard iz AAG (na fotografiji), kjer so bili tudi med najglasnejšimi nasprotniki načrtovane gradnje plinskega terminala v Žaveljskem zalivu.

Ljubljana – Če k meritvam ob slovensko-italijanski meji, ki kažejo desetkrat preseženo vsebnost prašnih delcev ter 90-kratno preseganje benzena, prištejemo 83 smrti žaveljskih železarjev zaradi tumorjev od leta 2000, koliko možnosti še ostaja, da onesnaženja na slovenski strani ne povzroča tuja železarna? Nobenih, pravijo v AAG, zato evropsko komisijo pozivajo, naj ukrepa.
Slovenski in tržaški okoljevarstveniki AAG so Italijo evropski komisiji »zatožili« zaradi kršitve okoljske zakonodaje, tudi zaradi kršitve načela previdnosti in opustitve dolžnega ravnanja z odpadki na morju in kopnem. Toda podlaga njihovim argumentom niso meritve slovenske okoljske agencije, ampak monitoring zdravstvene slike prebivalcev in meritve, ki so jih opravile italijanske zdravstvene oblasti in institucije. Te so ob neustreznem skladiščenju odpadkov na kopnem zaznale tudi izpuste v morje in v okolici Žavelj tudi dvakrat tolikšno umrljivost (skoraj 26.500 smrti) kot v bližnjem primerljivem mestecu Taranto (14.700). To je dodaten argument za uvedbo postopka proti republiki Italiji, so prepričani okoljevarstveniki z obeh strani meje.

Minister Leben prekinil slabo prakso

image

Jure Leben, minister za okolje in prostor. Foto Uroš Hočevar

»V okolici ni nobene podobne industrije, in če veter piha v italijanski smeri, Luka Koper nima nobenega vpliva na onesnaženje,« pojasnjuje predsednik AAG Vojko Bernard, ki je poziv poslal tudi ministrstvu za okolje (Mop) in občinam slovenske Istre. Po treh dneh še ni prejel nobenega odgovora, od Mop, kot je povedal za Delo, pa je »tudi malo verjetno, da ga bo«. »Slovenska vlada kljub večkratnim opozorilom v preteklosti še nikoli ni zaščitila svojih državljanov, kaj šele slovenske manjšine, živeče v sosednji državi,« je kritičen Bernard. A tokrat bo Mop očitno ravnal drugače. Minister za okolje Jure Leben je, kot je povedal za Delo, že zaprosil za sestanek pri italijanskem ministru za okolje in naročil tudi monitoring zraka v okolici: »V okolici železarne bodo postavili nove merilce kakovosti zraka, ki bodo pokazali dejansko onesnaženost okolice.«

V Kopru leta molčali, otroci vse bolj bolni

}

V AAG opozarjajo na čezmejno onesnaževanje Žaveljske železarne.
Evropsko komisijo pozvali, naj začne postopek proti Italiji.
Očitajo ji opustitev dolžnega ravnanja z odpadki na morju in kopnem.
Minister za okolje Leben svojega italijanskega kolega zaprosil za sestanek.

Na vzročno povezavo med izpostavljenostjo benzenu in novotvorbami že leta opozarja tudi medicinska stroka – a konkretnega oziroma »uradnega« dokaza, da segajo vplivi žaveljske železarne na slovensko stran meje, AAG, priznava, nima. »Kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji že več kot deset let ne merijo,« pravi Bernard. Arso je na domnevno spornem območju postavil mobilno merilno postajo, ki meri ozon, kaj več od tega pa krajanom ni uspelo doseči. Gre za krajevne skupnosti pod okriljem občine Koper, ki je njihove zahteve, pravi Bernard, preprosto prezrla: »Ni merila rakotvornih snovi, locirana pa je bila na vetrovnem mestu, povsem neprimernem za meritve. Razen v primeru ozona norme niso bile presežene.« Vendar onesnaženje ob meji presega tudi najbolj onesnažena slovenska mesta. »Koncentracije žveplovega dioksida so primerljive s Celjem in dvakrat višje kot v Trbovljah, dušikovih oksidov so namerili toliko kot ob avtocesti v Mariboru, neverjeten je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost je ‘samo’ osemkrat presežena … Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, so ukrepi nujni,« sporoča AAG Evropi.

83 žaveljskih železarjev je od leta 2000 umrlo zaradi tumorjev

Onesnaženje v Žavljah ima dolgo brado. Že pred več kot petimi leti so tržaški raziskovalci opozarjali na preseganje vsebnosti benzena v zraku, ki so bile za tretjino višje od dovoljenih petih mikrogramov na kubični meter. Če so se skupaj s prebivalci borili za zaprtje železarne, poskuša njen sindikat ubraniti več kot petsto delovnih mest železarjev in še več sto pri »podizvajalcih«, povezanih z železarno, ki naj bi jo iz okoljevarstvenih razlogov zaprli že leta 2015

Povezave:

Železarna ne onesnažuje čez mejo, ker ni meritev

Strupi iz sosednje tovarne smrti

Škedenjska železarna mora zagotoviti manjše izpuste prašnih delcev

Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Moravčani terjajo odgovornost za ekološko bombo v njihovi dolini; Kemis navedbe zanika


Milan Balažic

Župan Moravč Balažic  – Slika: facebook

Moravčani so ogorčeni nad informacijo, da zadnji dve leti na tamkajšnji deponiji zakopavajo strupene odpadke s pogorišča Kemisa. To po besedah župana Milana Balažica razkrivajo dokumenti, ki so jih pridobili na občini. Od vlade terjajo takojšnjo prepoved odlaganja odpadkov v dolini, proti državi so pripravljeni sprožiti tudi postopke v Bruslju.

Župan Moravč Balažic je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da se je v Moravški dolini od nekdaj kopal kremenov pesek, zato je v 60. letih prejšnjega stoletja nastalo podjetje Termit. V naslednjih desetletjih se je izkop močno povečeval, v 90. letih pa se je količina izkopa tako povečala, da je začela resno ogrožati okolje in naravo.

“Po letu 2000 je Termit začel jame zasipavati z odpadnim gradbenim materialom, vsaj tako je bilo objavljeno, med katerim so se znašli tudi azbest, steklena volna, plastika in različna olja, kar je začelo resno onesnaževati tla, vodo in zrak v Moravški dolini,” je opozoril župan in spomnil, da so prebivalci Moravč leta 2007 na referendumu zavrnili nadaljnje odlaganje odpadkov.

Po besedah Balažica je nekdanji dolgoletni župan Martin Rebolj skupaj z vodstvom Termita izigral to jasno izraženo voljo in opustil nadzor, tako da so se ti odpadki kopičili še naprej “in celo več, zadeva se je intenzivirala tako, da smo prišli na številke preko 100.000 ton odpadkov letno”.

Za dodatno ogorčenje med občani je pred dnevi poskrbela informacija, da so v Moravčah v zadnjih dveh letih po oceni župana zakopali “na desetine ali na stotine” težkih tovornjakov strupenih odpadkov iz pogorišča Kemis na Vrhniki.

Ker je območje prepredeno s površinskimi vodami, se to izceja v Drtijščico, ta naprej v Radomljo, Radomlja v Kamniško Bistrico in ta v Savo. “Razumete, da tisto, ker bilo skrito v Moravški dolini, ne bo ostalo tam,” je poudaril in dodal, “da lahko z vso pravico rečemo, da imamo opravka z ekološko bombo na pragu Ljubljane”.

Balažic je poudaril, da so “tovornjaki, označeni s simbolom mrtvaške lobanje” v dolino odpadke vozili tudi v času božično-novoletnih praznikov, “material pa so po pričevanju očividcev zakopavali delavci v skafandrih”. Pri odlaganju takšnih odpadkov se po besedah Balažica očitno kujejo tako veliki dobički, da ga podpirajo ekonomski in politični interesi.

Na onesnaževanje Moravške doline je opozorila tudi poslanka NSi Ljudmila Novak. Kot je dejala, se moramo zavedati, da je območje izkopa kremenčevega peska v Naturi 2000 in na območju, kjer so viri pitne vode ter vodohrani za moravški vodovod. “Zadnje čase ugotavljamo, da je voda močno klorirana in imamo občutek, da sploh ni pitna,” je dejala.

Novakova bo kot poslanka zahtevala uradne podatke in seznam podjetij, ki dovažajo material, v kakšnih količinah, kako se nad tem izvaja kontrola ter izpis prevzetih materialov iz Slovenije in tujine. “Sprašujemo se, ali država zavestno tišči glavo v pesek, glede na to, da v Sloveniji nimamo urejenega odvoza in predelave nevarnih odpadkov,” je poudarila.

“Sploh ne moremo najti primerov, kaj imajo nekatera podjetja, ki dovažajo na deponijo Termit, skupnega s snovmi, ki se tam smejo znajti,” je dodal predsednik ljudske iniciative Moravče Jurij Kočar. “Pojavljajo se absurdni primeri, da kakšno podjetje pripelje iz Kopra 200 ali 300 kilogramov gradbenega materiala. Kako je možno, da je za neko podjetje ekonomsko upravičeno, da pelje tak gradbeni material iz Kopra v Moravče? Kje je tu računica? Ali je ni ali pa se dovažajo materiali, ki v to deponijo ne sodijo. Mislim, da je sum popolnoma upravičen,” je izpostavil.

Po besedah Kočarja je novica, da s Termitom sodeluje tudi Kemis, šokantna. “Marca 2018 so iz podjetja Kemis na deponijo pripeljali okoli 130 ton blata iz čiščenje odpadnih voda, slabi dve toni mešanice gradbenih odpadkov, domnevno s pogorišča podjetja, in okrog 60 ton odpadkov neznanega izvora,” je dejal. Pri tem je izpostavil, da se je sanacija pogorišča uradno končala 2017, nevarni material pa naj bi bil prepeljan na sežig v tujino. “To so uradna pojasnila, kaj se je v resnici iz Kemisa znašlo v Moravčah, bi bilo res zelo zanimivo izvedeti,” je še dodal.

Nad dogajanjem v Moravčah je zgrožen tudi naravovarstvenik Anton Komat iz organizacije Alpe Adria Green, ki se je pridružil ljudski iniciativi. Po njegovem mnenju bi se dalo marsičemu izogniti, če nekdanja vlada premierja Antona Ropa ne bi zamrznila delovanja komisije za kemično in biološko varnost Slovenije. Ta je bila po njegovi oceni moteča, ker je dokaj jasno odpirala nekatera vprašanja.

Občina Moravče v zvezi z dogajanjem v dolini od vlade terja takojšnjo prepoved odlaganja vseh odpadkov, kazenski pregon odgovornih za izigravanje predpisov, zakonov in jasno izražene ljudske volje na referendumu. Prav tako želijo izvedbo neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženosti Moravške doline in dejansko sanacijo ter odvoz strupenih odpadkov iz doline, je naštel župan.

V kolikor vlada in ministrstvo ne bosta ukrepala, so po besedah Balažica pripravljeni na nadaljnje korake. “Proti podjetju Termit bomo sprožili pravne postopke, občina Moravče pa bo Republiko Slovenijo zaradi kršenja stockholmske deklaracije, pravnega reda EU in Slovenije prijavila evropski komisiji in drugim ustreznim organom EU,” je dejal.

Kemis odločno zanika dovoz nevarnih odpadkov v Moravško dolino

V Kemisu odločno zanikajo navedbe, da so na območje Termita v Moravško dolino dovažali nevarne odpadke, nastale v okviru sanacije požara maja 2017, kot so zatrdili moravški župan in tamkajšnja ljudska iniciativa. Trdijo, da so vse nevarne odpadke odpeljal na sežig v tujino. Minister Jure Leben medtem čaka rezultate inšpekcijskega pregleda terena.

“Kemis je vse nevarne odpadke, ki so nastali v požaru, in nevarne odpadke, ki so nastali kot posledica gašenja požara, odpeljal na sežig v tujino. Kemis ima vso dokumentacijo, ki je lahko dostopna vsem zainteresiranim, s katero lahko dokažemo, da smo nevarne odpadke prepeljali na odstranitev v tujino in ne na območje podjetja Termit,” so se v podjetju odzvali na današnjo novinarsko konferenco Občine Moravče.

V Kemisu so zapisali, da so v prvi fazi sanacije, ki je obsegala čiščenje pogorišča, na odstranitev v tujino odpeljali nad 1400 ton trdnih in nad 2000 ton tekočih nevarnih odpadkov. “V prvi fazi sanacije Tojnice smo iz struge odstranili 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdih odpadkov, ki smo jih prav tako odpeljali na sežig v tujino,” so dodali.

Župan občine Moravče Milan Balažic je sicer na današnji novinarski konferenci med drugim dejal, da so “tovornjaki, označeni s simbolom mrtvaške lobanje” v dolino odpadke vozili tudi v času božično-novoletnih praznikov, “material pa so po pričevanju očividcev zakopavali delavci v skafandrih”.

Podjetje Kemis je v sporočilu za javnost še zapisalo, da so s podjetjem Termit v zelo majhnem obsegu sodeloval tudi pred nesrečo in v tem obsegu sodeluje tudi po njej. “V letu 2017 je v Termit odpeljal približno 60 ton nenevarnih odpadkov in sicer neonesnaženih gradbenih odpadkov, kot so mineralna volna in gips plošče, v letu 2018 pa približno 200 ton nenevarnih odpadkov, ki pa niso odpadki, ki bi nastali v našem podjetju, temveč jih zberemo pri naših poslovnih partnerjih,” so pojasnili. Dodali so, da je Kemis v povprečju v Termit pripeljal en kamion nenevarnih odpadkov na mesec.

“Trditve, ki so bile podane v zvezi s Kemisom na današnji novinarski konferenci, so torej v celoti neresnične. Z nepreverjenimi izjavami so govorci prizadejali Kemisu poslovno škodo in od govorcev pričakujemo, da bodo v kratkem javnosti posredovali dokumentirane podatke, ki bodo prikazali resnična dejstva o tem, kaj je Kemis pripeljal na območje Termita,” so sklenili v podjetju.

Na dogajanje se je odzval tudi minister za okolje in prostor Jure Leben. Kot je zapisal na družbenem omrežju Twitter, je potem, ko je o domnevnih nepravilnostih prejel pisno obrazložitev župana Balažica, še isti dan odredil inšpekcijski pregled terena. “Sem prvi v vrsti, ki z vso nestrpnostjo pričakuje rezultate. Ukrepi sledijo,” je dodal.

V Kemisu je bilo sicer v zadnjih treh letih izvedenih sedem inšpekcijskih pregledov, glavni okoljski inšpektor Vladimir Kajzer pa je za TV Slovenija potrdil, da niso odkrili nikakršnih nepravilnosti.

Navedbe župana Moravč je za neresnične in neutemeljene označila tudi svetovalka uprave v Termitu Alenka Pavlin. Kot je poudarila za Radio Slovenija, sprejemajo izključno nenevarne odpadke, ki jih nato predelajo in uporabijo za sanacijo.

PRIPIS AAG:

V Alpe Adria Green  smo se 2017 v zakonskem roku prijavili v postopek izdaje Okoljevarstvenega soglasja za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d. , nosilcu nameravanega posega Termit d.d, Moravče. ARSO je AAG potrdil kot stranskega udeleženca tem postopku, bila je izvedena tudi že javna obravnava na terenu v kateri smo sodelovali. Postopek na ARSO poteka že od junija 2017 in še vedno ni končan!!!

VEČ O RAZLOGIH PRIJAVE AAG NA:

AAG je podal zahtevo na ARSO za vključitev v postopek izdaje OVS za poseg: Predelava odpadkov na lokaciji Termit d.d.

Prejeli smo: Prvi koraki v energetsko neodvisnost in sočasno k zmanjšanju toplogrednih emisij


zens-energe

Koncem preteklega leta so se v Katowicah na Poljskem zbrali predstavniki držav podpisnic Svetovnega sporazuma za zmanjšanje oddajanja toplogrednih emisij, vse v cilju zmanjšanja temperature ozračja in posledično preprečevanja naravnih katastrof. Dogovorili so , da do prihodnjega srečanja pripravijo navodila , kako se lotevati preprečevanje dviga temperature. Osnovna usmeritev je bila podana v smeri opuščanje rabe fosilnih energentov.

ZENS ustanovljen pred petimi leti, delujoč na območju celotne države ima v svojem delovnem programu popolnoma identične cilje, z eno razliko, prehod v energetsko neodvisnost s prehodom na rabo trajnih ( sonce, voda, veter in geotermalna) in obnovljivih energetskih virov , pomeni bogatenje države in državljanov in vsekakor neodvisnost države. In vse investicije se lahko pokrivajo s prihranki ustvarjenimi z nadomeščanjem fosilnih energentov maksimalno ustvarjenimi v 15 letih obratovanja. Torej poplačilo investicije s pripadki in ustvarjanje novih projektov, novih delovnih programov.

To pismo je namenjeno zaposlenim na Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za infrastrukturo, kamor po trenutni razdelitvi pristojnosti sodi tudi energetika.

Predlagamo:

1. Poseg v gradbeno zakonodajo: gradbena dovoljenja za novogradnje javnih in športnih objektov se lahko izdajajo, samo za objekte, kateri imajo v projektih prevideno rabo trajnih energetskih virov, razen v primerih, koder je zagotovljeno daljinsko ogrevanje z rabo trajnih energetskih virov.

2. Odprava subvencionira rabe fosilnih energentov ( plin ) v kogeneracijah ( sočasna proizvodnja toplote in elektrike). Pristojno ministrstvo naj vskladi roke za prenehanje skladno s pričetkom obratovanja. V letu 2017 je bilo izplačano subvencij v ta namen cca 40 milijonov eur.

3. Vlada RS naj skoraj takoj pristopi k izenačitvi cen kurilnega olja in diesel goriva. S tem ukrepom se pričenja opozarjati uporabnike kurilnega olja, da naj pričnejo intenzivno razmišljati o menjavi energenta za svoje potrebe. V Sloveniji posluje že nekaj vrtcev, osnovnih šol in športno poslovnih objektov, kateri so to že storili takšen prehod in vsi delujejo v zadovoljstvo uporabnikov.

4. V Sloveniji se pripravlja topla sanitarna voda večinoma z električnimi grelniki. Pri analizi porabe je ZENS ugotovil, da se porabi skoraj tretjina električne energije proizvedene letno v JEK v ta namen. Oba ministrstva , naj vplivata na delovanje EKO sklada, da naj pospešeno subvencionirata vgradnjo sanitarnih toplotnih črpalk v individualnih objektih, kakor tudi subvencioniranje vgradnje toplotnih črpalk za pripravo tople vode v večstanovanjskih objektih. Večina večstanovanjskih objektov v Sloveniji pripravlja toplo sanitarno vodo z električnimi grelniki.

5. V letu 2017 je ZENS organiziral strokovni posvet o ustanavljanju energetskih zadrug. Kot primer je bila vzpostavljena zadruga Trenta v Bovcu, katera je zgradila mHE Krajcarica. Zadruga Trenta v Bovcu sedaj z ostankom prihodka investira v projekte, katere kraj Bovec potrebuje in tako širi tudi svojo turistično ponudbo. Obe ministrstvi bi lahko intenzivno promovirali ustanavljanje energetskih zadrug s področja energetike ( izraba solarne energije, izraba vetrne in vodne energije ). Potrebno je samo malo videnja naprej v prihodnost in naraščanje naše potrebe po energiji.

6. Prihaja čas električnih avtomobilov in potreb za njihovo polnjenje. To je enostavno za lastnike individualnih objektov, kompletno pa je odprto vprašanje polnilnic za večstanovanjske objekte. Tudi na to vprašanje je potrebno najti ustrezen odgovor.

7. Vsekakor je umeščanje energetskih objektov vedno vprašanje tudi za njihovo okolico. Pri tem se odpira vprašanje, kdo od nas bi sprejel v svojo soseščino jedrsko elektrarno, namesto vetrnega polja? Zato smo zagovorniki rabe trajnih energetskih virov !

Z izvedbo predlaganih ukrepov bi naredili velik korak k zmanjšanju rabe fosilnih energentov in tudi istočasno v energetsko neodvisnost države.

Božo Dukić

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

ALPE ARDIA GREEN in CI Stražišče sta poslala zahvalo varuhinji človekovih pravic v zvezi z problematiko v IC Laze


ALPE ARDIA GREEN in CI Stražišče sta 07.01.2019 poslala zahvalo varuhinji človekovih pravic za poslana dopisa o izvedenih aktivnostih v zvezi s problematiko ugotavljanja odgovornosti za sanacijo okoljske škode na območju Industrijske cone Laze (IC Laze) in problematiko požarne varnosti objekta na naslovu Laze 18a, Kranj.

plav dim - lazeVaruhinja je ugotovila, da gre v obravnavani zadevi za izjemno dolgotrajen upravni postopek in da ni spoštovano temeljno načelo ekonomičnosti postopka. Posledično gre za kršitev načela dobrega upravljanja, ki med drugim vsebuje tudi obveznost organa oblasti, da zadevo iz njegove pristojnosti glede na vrsto postopka, ki teče pred njim obravnava v razumnem roku.

Z vidnimi spremembami narave in onesnaženjem potokov v IC Laze se je Civilna iniciativa začela ukvarjati že spomladi 2014. Mestna občina Kranj je zaradi zaskrbljenih občanov naročila podjetju GeoMet d.o.o. Izola popis stanja vodotokov in odvzem vzorcev za kemijske analize. Naročeno delo je podjetje opravilo v času od aprila do maja 2014. Iz dokumenta Popis stanja vodotokov v okolici Industrijske cone Laze in meritve kemijskih parametrov v mulju in vodi (arhivska št. 44-5/2014) izhaja, da je bila v iztoku 4, pod obratom Blisk livarstvo d.o.o., Laze 20 ugotovljena prekoračitev neraztopljenih snovi, količine usedljivih snovi, prisotnosti celotnih organskih ogljikov v vodi, mejnih vrednosti kemijske in biokemijske potrebe po kisiku, največja vsebnost aluminija (46,9 mg/l) je več kot 15-krat presegla dovoljeno vrednost (3,0 mg/l).

Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave (v nadaljevanju AAG) je okoljsko škodo v Industrijski coni Laze prijavilo leta 2015. Zavod RS za varstvo narave je v strokovnem mnenju št. 2-II-156/2-0-15/SR z dne 4.5.2015 ugotovil, da je lokalno povzročena velika okoljska škoda, ker je bila uničena populacija velikega studenčarja in navadnega koščaka. ARSO je postopek ugotavljanja nastanka okoljske škode ustavil z obrazložitvijo, da gre za razpršeno onesnaženje in ni mogoče ugotoviti povzročitelja. V upravnem sporu, ki ga je sprožil AAG, je upravno sodišče RS s sodbo z dne 23.6.2016 opr. št. IU 1652/2015-7 sklep ARSO odpravilo in mu naložilo, da v zvezi z okoljsko škodo na vodah in tleh ugotovi dejansko stanje, škoda na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih in habitatnih tipih je bila že ugotovljena. Pri tem je sodišče opozorilo, da za škodo na vodah in tleh odgovarjajo le povzročitelji obremenitve. Po nam znanih podatkih ARSO ni ukrepal v skladu z napotilom sodišča. Reševanja okoljske škode se je lotil tako, da je Mestni občini Kranj naložil, da v IC Laze zgradi kanalizacijo. Ker niso ugotovljeni onenaževalci in vrsta onesnaževanja, se onesnaževanje nadaljuje in se bo delno odplaknilo v javno kanalizacijo. Po že izdanem gradbenem dovoljenju za kanalizacijo je predvideno, da se bo ta priključila na javno enocevno kanalizacijo, ki je v večjih nalivih že poplavljala kleti v bližnjem stanovanjskem naselju. AAG je zoper izdano gradbeno dovoljenje – po zavrnjeni pritožbi – sprožilo upravni spor, ker je projektirana zmogljivost kanalizacije neustrezna, ni bila ugotovljena in upoštevana količina industrijske odpadne vode in ni bila preverjena zmogljivost omrežja, na katerega je predvidena priključitev, kar ima za posledico povečano nevarnost poplavljanja stanovanjskih hiš z industrijskimi odplakami.

Postopek ugotavljanja nastanka okoljske škode na podlagi prijave 2015 še vedno ni zaključen. AAG je novembra 2017 na ARSO urgiralo rešitev in obenem prijavila, da se onesnaževanje tal, voda in zraka še vedno nadaljuje, kar je ugotovila Ekološka patrulja AAG z ogledom dne 21.7.2017 in posnetke objavila na spletni strani AAG. Nad IC Laze se v jutranjih urah pogosto pojavlja modra megla.

Potencialni onesnaževalci želijo svojo proizvodnjo v IC Laze še razširiti, kar bo probleme še povečalo, kot na primer:

podjetje Ekol d.o.o. Laze 18a je pri ARSU v letu 2016 za nameravani poseg predelava nevarnih in nenevarnih odpadkov vložilo zahtevo za izvedbo predhodnega postopka glede vprašanja, ali je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. ARSO je s Sklepom št. 35405-239/2016-5 z dne 12.10.2016 odločil, da je za nameravani poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ali je bilo naloženo izvedeno, na spletnih straneh ni bilo objavljeno.

Na istem naslovu v objektu Laze 18a je ARSO dne 24.4. 2015 izdal podjetju Ekorel d.o.o. okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-1/2012-34 za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje večjega obsega (IED naprave) in to naprave za odstanjevanje nevarnih odpadkov z zmogljivostjo 48,7 t/dan in predelavo odpadkov z zmogljivostjo 20,02 t/dan. V postopku pridobivanja dovoljenja so bile dane neštete pripombe in opozorila posameznikov, civilnih iniciativ, Gasilskega poveljstva Mestne občine Kranj z dne 14.3. 2014 in Mestne občine Kranj št. 3500-3-2014-1-48/01 z dne 20.3.2014, ki je na strani 10 v zvezi s preprečevanjem okoljskih nesreč in omejevanja njihovih posledic navedla »Vloga ne omogoča preveritve količin nevarnih snovi. V tem delu vloge ni prepoznana zelo huda možna okoljska nesreča, ki lahko pomembno ogrozi zdravje zaposlenih in okoliških prebivalcev, v napravi se obdelujejo tudi odpadki iz skupine 19 02, ki so odpadkih iz fizikalno kemijskih obdelav odpadkov, vključno z odstranjevanjem kromatov in cianidov«. Opis požarne varnosti objekta Laze 18a Gasilskega poveljstva Mestne občine Kranj je bil skrajno zaskrbljujoč. Kljub temu je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, tako kot je predlagal nosilec obremenitve. Odločba je pravnomočna. Kakšne količine in kakšne vrste odpadkov Ekorel d.o.o. dejansko predeluje ni znano, v IED napravi je dovoljeno predelovati več kot 300 različnih vrst odpadkov, proizvodna zmogljivost vgrajenih naprav pa je šestkrat večja kot je dovoljena količina predelave in sicer je maksimalna proizvodna zmogljivost 292,20 t/dan nevarnih odpadkov in 168,12 t/dan odpadkov .

Podjetje Blisk livarstvo d.o.o. Laze 20 je vložilo zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za nameravani poseg delno rušenje obstoječega objekta A na lokaciji Laze 20, IC Laze in izgradnjo novega poslovno proizvodnega objekta livarne B, v katerem bodo nameščeni novi livarski stroji in spremljajoči stroji ter nova talilna peč. ARSO je izdal Sklep št. 35405-560/2017-3 z dne 5.7.2018, da podjetju Blisk livarstvo d.o.o.Laze ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja. AAG, ki je sklep slučajno opazilo na spletu, je po pregledu ugotovilo, da je podjetje kršilo temeljno načelo ZUPa, da so stranke dolžne govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice in je organ zavedlo z napačnimi podatki, zlasti z navedbo števila obstoječih talilnih peči in zmogljivosti naprav (kar je razvidno iz spletnih strani podjetja), trditvijo, da ne razpolaga s tehničnimi podatki o zmogljivosti nove peči, ki jo bo vgradil in navedbo, da bo odpadno vodo odvajal v kanalizacijo, čeprav ta v IC Laze ni zgrajena, pri čemer je po navedbah upravljavca na upravni enoti Kranj že v teku postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt. AAG je bilo ugodeno, sklep ARSO odpravljen in zadeva vrnjena v nov postopek in odločanje.

Opravljena sta bila tudi dva inšpekcijska postopka pregleda stanja požarne varnosti v objektu Laze 18 a, da so bile nepravilnosti odpravljene, opozorili pa so, da so z uveljavitvijo novega gradbenega zakona pridobili nove pristojnosti, in ko bodo dorekli nove postopke, preverili ali lahko v podjetjih uvedejo nov postopek, o čemer nas bodo naknadno obvestili.

AAG in Civilna iniciativa za zeleno Stražišče žal ugotavljata, da v postopkih za izdajo okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj za dejavnosti, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (IED naprav), javni interes varovanja okolja, narave in zdravja ljudi ter njihovega premoženja ni v zadostni meri varovan. Upravljavcem naprav, ki obremenjujejo okolje, sestavijo vloge za soglasja oziroma dovoljenja po njihovem naročilu kar strokovne organizacije, ki jih v postopkih pred upravnimi organi zastopajo kot njihovi pooblaščenci. Državni organi nimajo potrebnega strokovnega znanja za preveritev, ali je upoštevano temeljno načelo preventive, ki zahteva uporabo najboljše razpoložljive tehnike dostopne na trgu in ne preverjajo obstoja možnosti škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi, tako kot to zahteva previdnostno načelo, temveč sledijo predlagatelju. Ob tem je potrebno izpostaviti, da v nobenem izmed postopkov, ki so bili vodeni za upravljavce v IC Laze, niso bili predvideni ukrepi v primeru izrednih dogodkov ali nesreč. V postopkih, ko je ugotovljen nastanek okoljske škode, ki je posledica industrijske dejavnosti, se ne poišče povzročiteljev in se jim ne naloži obveznost sanacije.

IC Laze je izrazit primer popolnega ignoriranja okoljske zakonodaje. Vodijo se novi postopki predhodne presoje za razširitev dejavnosti potencialnih povzročiteljev obremenitve vod in tal, kar je v popolnem nasprotju z direktivo 2011/92/EU o presoji vplivov na okolje in direktivo 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ki zahtevata, da je okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati. Posledično je največji problem v IC Laze dopuščanje nastajanja nove okoljske škode in dopuščanje visoke stopnje tveganja okoljske katastrofe.

Dejavnosti, ki iz obrtne rastejo v industrijsko, se izvajajo na neprimerni lokaciji in v objektih, ki niso bili zgrajeni za takšne dejavnosti, uporabljene tehnologije niso preverjene v skladu z najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti, vprašljiva je tudi strokovna usposobljenost izvajalcev. Obdelava nevarnih odpadkov v napravah, ki lahko povzročijo trajno onesnaženje in uničenje okolja večjega obsega, po našem mnenju nikakor ne bi smela biti organizirana kot profitna dejavnost.

Z dopisom in problematiko seznanjamo novega ministra za okolje in prostor in novega župana Mestne občine Kranj.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje


Železarna Žavlje maj 2018

Iz Alpe Adria Green smo 03.01.2019 poslali na Evropsko komisijo in Evropski parlament – odboru za peticije “Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje”. Istočasno smo po e-pošti pozvali Vlado RS in priobalne občine v Sloveniji, da se pridružijo tej zahtevi, ki smo jo posredovali na organe Evropske Unije.

AAG je v minulih letih že večkrat vlade RS in ministrstvo za okolje in prostor obvestil o vplivih čezmejnega onesnaževanja iz žaveljske železarne, vendar slovenska vlada nikoli ni ukrepala, da bi zaščitila svoje državljane, kaj šele slovensko manjšino živečo v sosednji državi.

Onesnaževanje železarne sega tudi na slovensko stran, a uradnih dokazov za to ni. Problem je v tem, da pri nas kakovosti zraka na hribu tik ob slovensko-italijanski meji ne merijo več kot 10 let. Tako onesnaženja zraka na slovenski strani zaradi žaveljske železarne NI!!!

Železarna Žavlje - izpust žlindre

Po podatkih premične merilne postaje (2008), ki ni merila niti rakotvornega dioksida in je bila locirana na zelo neprimernem, za izvajanje meritev, vetrovnem mestu, se je izkazalo sicer, da v vseh postavkah, razen ozonu, ne presega zakonskih norm.. VENDAR, to podeželsko okolje, dosega in presega mestna okolja! Npr.v SO2 kot Celje in 2x toliko kot Trbovlje, dušikovih oksidov toliko kot ob avtocesti v Mariboru..čuden je podatek o prašnih delcih, katerih mejna vsebnost naj bi bila presežena »samo« 8 x, ko pa tržaški župan prepoveduje promet zaradi njih v zimskih mesecih..kako je torej s prekomejnim vplivom?

Lovran je slovenski rekorder v onesnaženosti z ozonom, saj mejno vrednost presega 2 x! Ker je slednji posledica drugih onesnaževalcev v zraku in vetrov..od kod se je torej vzel, če je vse ostalo in drugod v mejah »normale«? Če k temu dodamo še študijo o obolevnosti otrok, med katerimi so rekorderji z Miljskih hribov, bi bilo za pričakovati naglo ukrepanje, da »dvig kvalitete življenja« ne bo samo »floskula«…

Železarna Žavlje december 2018

Zaradi teh dejstev smo se v AAG odločili, da onesnaževanje iz žaveljske železarne prijavimo organom Evropske skupnosti, zaradi ogrožanja okolja in zdravja prebivalstva,kot posledica dejavnosti železarne v Žavljah. Prijavo smo sestavili v AAG international in podružnica AAG v Trstu.

Na osnovi podatkov italijanskih zdravstvenih oblasti, meritev njihove okoljske agencije, ugotovitev upravnega sodišča v Italiji in projekta monitoriranja zdravja prebivalcev, je bilo ugotovljeno stalno prekomerno izpuščanje mikro-praha, tudi do 10x nad dovoljeno normo, in benzena do 90x, kar se odraža v dvakrat večji umrljivosti v primerjavi s podobnim primerom v Tarantu in 83 umrlimi za tumorji med zaposlenimi v treh letih.

Zato AAG prosi EU za koordiniranje in pomoč pri mednarodnih ukrepih proti onesnaževalcem in informiranost sosednjih držav.

Če dodamo še izpuste odpadkov v morje, ki ga ugotavlja Italijanska policija in Italijanska okoljska agencija, je dodatno utemeljen predlog za uvedbo postopka proti Republiki Italiji zaradi kršitev zakonodaje EU.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

izpusti v vodo - žel..žavlje

Želeli bi, da se tej pobudi pridruži tudi vlada RS in občine Istrske Slovenije.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!