e-novice AAG: HRAST 10/2018


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodoktober/2018

This is the dividerODZIV EVROPSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE NA PREDLOG ZNIŽEVANJA CO2

Avtor: Gregor Pavšič – Siol NET, Foto: Reuters

Predsedniki največjih avtomobilskih proizvajalcev svarijo, da so nove želje znižanja izpustov CO2 do leta 2030 nerealne in da bodo končno ceno zanje plačali potrošniki. Dokončen predlog glede zahtevanega znižanja sledi prihodnji teden.Avtomobilski proizvajalci so se…

BERI DALJEThis is the divider

Kaj je energetska revščina

BOŽO DUKIĆ – ČLAN UO AAG – V zadnjem mesecu se je v slovenskih medijih začel pojavljati izraz oziroma pojem energetska revščina. Sočasno se je začelo odpirati vprašanje, ali bi ta problem morala reševati socialna služba ali naša ekonomija – energetika?Po mnenju ministrice za infrastrukturo, kamor spada tudi energetika, je izraz energetska revščina oznaka za gospodinjstvo, ki porabi več …

BERI DALJEThis is the divider

Želijo obravnavo o kanalizaciji

Vilma Stanovnik – Gorejski Glas – Civilna iniciativa za zeleno Stražišče je na Mestno občino Kranj poslala predlog za sklic zbora občanov v Krajevni skupnosti Stražišče, obravnavali pa naj bi nameravano gradnjo kanalizacije.Stražišče – V imenu Civilne iniciative (CI) za zeleno Stražišče je Marko Špolad prejšnji teden na Mestno občino (MO) …

BERI DALJEThis is the dividerKratkometražni film “Dvor na Uni – Nismo na prodaju” prejel nagrado

Kratkometražni film “DVOR NA UNI – NISMO NA PRODAJU” avtorja AAG – Vojvodinske zelene iniciative je na filmskem festivalu Sandalia Sustainability Film Festival (Sassari, Italy) prejel nagrado na področju varstva okolja.  …

 

BERI DALJEThis is the dividerPLINSKI TERMINAL ŽAVLJE – ALI JE ZGODBA RES KONČANA?

clip_image002V soboto 13.10.2018 smo v AAG organizirali na Bertokih (Koper) srečanje najbolj aktivnih posameznikov, ki so kot prostovoljci pomagali pri naporih, da se nameravana gradnja plinskega terminala v Žavljah zaustavi.Po uspešnem zaključku ozaveščanja javnosti in odgovornih državnih institucij, AAG izraža…

BERI DALJEThis is the dividerPrejeli smo: Moč civilne družbe premagala kapital in preprečila terminale

Barbara Verdnik – Koper – Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je v soboto 13.10.2018 pripravila sklepno dejanje štirinajstih let prizadevanj in bitk, da v Tržaškem zalivu ne bi postavili plinskega terminala in povezovalnega plinovoda. V Bertoke so povabili vse, ki so bili aktivisti v tej dolgotrajni, velikokrat tudi kruti zgodbi poskusa umestitve povsem nedopustnega, neprimernega in okolju izredno škodljivega objekta v naše okolje. Udeleženci so se spomnili…

 

BERI DALJEThis is the dividerOPSTANAK LIMA DOVEDEN U PITANJU

Nevladina organizacija AAG-Euromost je uputila pismo evropskom komesaru za životnu sredinu Karmenu Veli i šefu Delegacije EU u Crnoj Gori, Aivu Oravu.U pismu smo iskazali zabrinutost za sudbinu rijeke Lim i nastavku konstantnog zagadjivanju ove rijeke, od kanalizacionih cijevi, kojima fekalni i drugi otpadi idu direktno u Lim, od razne otpadi iz …

BERI DALJE

This is the dividerSvetniki potrdili prostorski načrt za Lidlov center v Zalogu

Vanja Brkić – Dnevnik –  Ljubljanski svetniki so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto, kjer družba Lidl načrtuje gradnjo logistično-distribucijskega centra.Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa z ranžirne…

BERI DALJE

This is the dividerPrejeli smo: Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko

Avgusta 2018 je bil na državni spletni portal predlagam.vladi.si poslan predlog državi za zmanjšanje živinoreje v Sloveniji zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Strokovno utemeljen 50-stranski predlog, podprt z več kot 200 znanstvenimi viri, je dobil največ glasov »za« (1520) od uvedbe tega…

BERI DALJE

This is the dividerAAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0

Alpe Adria Green je 24.10.2018 poslala dopis naslovljen na: g. Jure Leben, minister – Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Dragica Hržica, glavna inšpektorica – Inšpektorat RS za okolje in prostor, g. Drago Šketa, generalni državni tožilec – Vrhovno državno tožilstvo RS, mag. Tatjana …

BERI DALJE

This is the dividerJavni poziv predsedniku Republike Slovenije v zvezi kanala C0

Iz AAG smo 24.10.2018 poslali “Javni poziv predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, vrhovnemu poveljniku obrambnih sil RS, za takojšnjo ustavitev del na kanalu C0, preko strateško pomembnega glavnega vodovarstvenega območja glavnega mesta RS Ljubljane.”Ljubljansko polje. Predsednik republike Slovenije, gospod …

BERI DALJE

This is the dividerOB PRAZNIKU “DNEVA SPOMINA NA MRTVE” SE VZRŽITE NAKUPU IN PRIŽIGANJU SVEČ Z OHIŠJEM IZ PLASTIKE

EU poslanci so 24.10.2018 podprli prepoved plastike za enkratno uporabo do 2021. Plastika za enkratno uporabo, denimo krožniki, pribor, slamice, palice za balone in vatirane palčke, bo v EU prepovedana, pozabili pa so na sveče z ohišjem iz plastike, ki so namenjene tudi za enkratno uporabo. V AAG se čudimo, da tudi iz ust slovenskih EU poslancev ni bilo slišati, saj …

BERI DALJE

This is the divider

SAMO ŠE DO KONCA LETA IMATE ČAS, DA ODSTOPITE DEL  DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KATERO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

za-prihodnost-nac5a1ih-otok-dohodnina1

Dragi prijatelji Alpe Adria Green,
gotovo veste, da lahko vsak državljan RS 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če se za donacijo dohodnine ne odloči, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Svojo dohodnino lahko namenite tudi Društvu Alpe Adria Green, v katerem že petnajst let delujemo okoljevarstveniki, ki med drugim tudi izobražujemo najmlajše, da bodo znali očuvati….

BERI DALJE

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN  mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU; Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450, e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

SEPTEMBER 2018

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

NE ŽELIM PREJEMATI E-NOVIC AAG

POŠLJITE E-NOVICE TUDI ZNANCEM IN PRIJATELJEM!

OB PRAZNIKU “DNEVA SPOMINA NA MRTVE” SE VZRŽITE NAKUPU IN PRIŽIGANJU SVEČ Z OHIŠJEM IZ PLASTIKE


EU poslanci so 24.10.2018 podprli prepoved plastike za enkratno uporabo do 2021. 

Plastika za enkratno uporabo, denimo krožniki, pribor, slamice, palice za balone in vatirane palčke, bo v EU prepovedana, pozabili pa so na sveče z ohišjem iz plastike, ki so namenjene tudi za enkratno uporabo. V AAG se čudimo, da tudi iz ust slovenskih EU poslancev ni bilo slišati, saj bi morali vedeti, da postajajo sveče z ohišjem iz plastike velik problem v Sloveniji in tudi v drugih državah EU. Sveče v plastičnih ločkih spadajo tudi v kategorijo plastike za enkratno uporabo, ki je ekološko sporna.

Povezana slika

Res je da je prižiganje sveč na grobovih že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Slovenci smo med vodilnimi narodi glede porabe nagrobnih sveč, saj jih letno prižgemo več kot 15 milijonov (8.500 ton novih sveč) in s tem smo lani ustvarili 3.000 ton odpadkov ( že pogorelih sveč), zbrali pa smo jih samo 2.500 ton, ostali so ostali se ve kje – v naravi. Ravno v novembru je poraba nagrobnih sveč najbolj intenzivna. Samo na ljubljanskih Žalah prvega novembra gori približno več kot pol milijona nagrobnih sveč.

Najbolj prodajane nagrobne sveče v Sloveniji so večinoma izdelane iz PVC-ja z neugodnimi toksičnimi učinki. Na trgu pa je tudi več drugih sveč z ohišji iz polipropilena, stekla, papirja ipd. Kot alternativa klasičnim svečam se vse bolj pojavljajo tudi elektronske sveče, a prevladujejo še vedno klasične, parafinske sveče (več kot 90 %). Glede na pestro ponudbo različnih nagrobnih sveč je potrošnikom težko izbrati tisto z najmanjšimi vplivi na okolje, saj o vplivih različnih sveč na okolje niso seznanjeni. Pravzaprav ne morejo biti, saj tovrstna študija v svetu tudi zaradi nasprotovanj svečarskih lobijev ni bila opravljena.

Potrošniki so pripravljeni uporabljati okolju prijaznejše sveče, če so dovolj informirani in okoljsko osveščeni. Pred nekaj leti so reklamirali elektronske sveče, trdili so, da so ob podanih pogojih uporabe okolju najprimernejše, vendar se je izkazalo, da so tudi te okolju škodljive, saj vsebujejo elektronske odpadke. Seveda pa pri izbiri nagrobne sveče ne smemo zanemariti tudi psihološkega vidika, saj potrošniki še vedno raje posegajo po klasičnih svečah, ki dajejo toplino plamena. Toda ne glede na izvedbo sveče v AAG zagovarjamo uporabo sveče z steklenim ohišjem z svečo iz čebeljega voska, saj se to ohišje, da večkrat uporabiti. 

Ponudba nagrobnih sveč je pestra in v prihodnosti je mogoče pričakovati še več različnih izvedb, tudi resnično okolju prijaznejših. Ne glede na izbiro sveče pa bi se slovenski potrošniki morali zavedati kumulativnih vplivov nagrobnih sveč na okolje in jih pričeti razumneje uporabljati. Le tako bo preprečeno nastajanje odpadnih sveč na samem izvoru, kar nas bo pridružilo tistim evropskim narodom, ki v skrbi za prihodnje generacije spomin na pokojne izražajo na okolju primernejši način, brez pretirane rabe nagrobnih sveč.

ZARADI ZGORAJ NAVEDENEGA ALPE ADRIA GREEN  POZIVA VSE, DA ZA PRAZNIK 1.NOVEMBRA, KOT TUDI V VSAKODNEVNI UPORABI, PRIŽGETE V SPOMIN POKOJNIM  SVEČO V STEKLENEM OHIŠJU, KI JE OKOLJU MNOGO BOLJ PRIJAZNA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI!  V KOLIKOR MORATE ZARADI SVOJEGA PREPRIČANJA PRIŽGATI SVEČO JO PRIŽGITE IZ SRCA V SPOMIN SVOJIM NAJDRAŽJIM NE PA DA BOSTE TEKMOVALI Z ŠTEVILOM PRIŽGANIH SVEČ Z DRUGIMI!!!

Rezultat iskanja slik za stekleno ohišje za sveče

Slika je simbolična: Steklene nagrobne sveče lahko uporabite večkrat

ALI PA PRIŽGITE SVEČKO KOT SMO JO PRIŽIGALI NEKOČ – BREZ OHIŠJA!

Sveče

Slika je simbolična: Sveče iz čebeljega voska

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Javni poziv predsedniku Republike Slovenije v zvezi kanala C0


Iz AAG smo 24.10.2018 poslali “Javni poziv predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, vrhovnemu poveljniku obrambnih sil RS, za takojšnjo ustavitev del na kanalu C0, preko strateško pomembnega glavnega vodovarstvenega območja glavnega mesta RS Ljubljane.”

image

Ljubljansko polje

Predsednik republike Slovenije, gospod Pahor, po 102.členu Ustave RS vrhovni poveljnik obrambnih sil, na vas je, da takoj ustavite dela na poskusu diverzije na pitno vodo prestolnice!

Kanal s fekalijami, C0 čez glavno vodovarstveno področje za pitno vodo za okrog 300.000 prebivalcev in gostov glavnega in največjega mesta države, ki je prav zdaj v izgradnji, čeprav zanjo ni vseh potrebnih dokumentov, je šolski primer poskusa strateške diverzije, po kateri Ljubljana lahko postane lahek plen za morebitne teroriste, seveda pa tudi v vojnih razmerah ali še pred njimi.

Diverzija je termin, ki se uporablja v, na primer, primerih uničenja strateško pomembnih instalacij, kot je vodno zajetje za mesto. Kanal s fekalijami, C0 preko glavnega ljubljanskega vodovarstvenega območja je idealna situacija za onesposobitev obrambne sposobnosti prebivalcev Ljubljane. Samo ena ali nekaj manjših eksplozivnih naprav, ki razstrelijo dele kanala C0 je dovolj za uničenje glavnega vira pitne vode za Ljubljano, najboljše na svetu. Za desetletja.

Naša država se je dokaj pozno začela obračati k samoobrambi, ne le služiti v tujih vojnah. Tako je šele leta 2017 izšel Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI) (UL 75/2017). Kritična infrastruktura se upravlja po sektorjih. Med njimi tudi sektor preskrbe s pitno vodo. V posebnem Sklepu Vlade RS številka: 80200-2/2018/4 z dne 26. 7. 2018 je kriterij za sektor preskrbe s pitno vodo območje z več kot 100.000 prebivalci, s prekinitvijo oskrbe za več kot teden dni. Sektor za preskrbo s pitno vodo pa je na tretjem mestu, od štirinajstih sektorjev, za energetiko in komunikacijami.

Skratka, obrambna sposobnost ljudske sile Ljubljane bi bila z izgradnjo kanala C0 preko njenega glavnega vodovarstvenega območja uničena, še posebej v času porasta terorističnih dejanj.

Prosimo vas, da nas obvestite o vaših ukrepih!

Iz urada predsednika Republike Slovenije smo 26.10 prejeli naslednji odgovor:

Alpe Adria Green - dopis UPRS-001

POVEZAVI:

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG poslal zahteve oz. prijavo v zvezi z gradnjo kanala C0


Alpe Adria Green  je 24.10.2018 poslala dopis naslovljen na:  g. Jure Leben, minister – Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Dragica Hržica, glavna inšpektorica – Inšpektorat RS za okolje in prostor, g. Drago Šketa, generalni državni tožilec – Vrhovno državno tožilstvo RS, mag. Tatjana BOBNAR – V. d. generalnega direktorja policije ter  Varuhu človekovih pravic RS

Zahtevo oz. Prijavo po takojšnji zaustavitvi gradnje kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice s strani MO Ljubljana ter zahteva za zašito lastnikov zemljišč, ki so zaradi te gradnje ogroženi.

V petek 19.10.2017 in v torek 23.102018 so namreč z nepopolno dokumentacijo pričeli oz. nadaljevali gradnjo kanala CO na zaščitenem območju barja, ki je zaščiten z naturo 2000.

Že pred tem smo iz Alpe Adria Green  26.09.2018 na EU komisijo, EU parlament – komisijo za peticije in EU varuhu za človekove pravice poslala pritožbo zaradi nameravane  gradnje kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice. Pritožbo smo poslali, ker bi ta gradnja kršila EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta s strani Mestne Občine  Ljubljana in državnih institucij.

Povezava: AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije

Podrobneje o razlogih zakaj smo poslali tokratno zahtevo oz. prijavo, si lahko preberete v spodnjem članku in ogledate na videu avtorja Luka Svetina iz NOVA 24 TV

[Video] Šerif iz Ljubljane: Poglejte, kako je Jankovićeva ‘vojska’ napadla lastnike zemljišč, čez katera želi MOL brez dovoljenj graditi sporni kanalizacijski kanal!

clip_image001

Je mestni redar grozil enemu izmed lastnikov zemljišč, da ga bo “sesul”? Imajo mestni redarji že zdavnaj preveč pristojnosti? Postali so Jankovićeva vojska, so prepričani v svetniški skupini SDS. Foto: Nova24TV.

Lastniki kmetijskih zemljišč, ki nasprotujejo novemu povezovalnemu kanalizacijskemu kanalu C0 prek vodovarstvenega območja Ljubljanskega polja, so gradbince na Ježici v mesecu aprilu pričakali s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo in jim tako preprečili začetek del. Javna razsvetljava, ki za Mestno občino Ljubljana po naročilu ljubljanskega župana Zorana Jankovića mora v dveh letih zgraditi kanal, da bi mesto dobilo več milijonov evrov visoke subvencije iz evropskih skladov, je dela večkrat poskušala začeti, na različnih koncih na obrobju Ljubljane, a je vsakič naletela na odpor lastnikov zemljišč, saj z njimi MOL nima sklenjenih ustreznih pogodb oziroma jih nikoli sploh ni imelo. A očitno smo na Balkanu, saj teh načrtov ljubljanskega šerifa, razen policije, ni ustavil še nihče. V petek je MOL spet poslal stroje na Ježico, tokrat s precej agresivnejšo metodo – delavcem je bilo naročeno, naj pot z bagrom nadaljujejo, tudi čez ljudi, če bo to potrebno.

Petkovo popoldne se je skorajda spremenilo v pravo kriminalko, na kraj zločina je hitro prispela tudi naša televizijska ekipa. Najprej najdemo razjarjene lastnike zemljišč, na poljski cesti, vzporedno od Nemške ceste, pa kup parkiranih traktorjev in drugih vozil, ki so zaprli pot gradbenemu stroju, ki je želel prek privatnih zemljišč pot nadaljevati proti območju Nature 2000, kjer nameravajo v MOL najprej položiti zloglasni kanalizacijski kanal C0. Ljudje so to preprečili, nadzornik pa je najprej skušal voznika bagra prepričati, naj se ne ustavi, kljub blokadi. Do kakšne tragedije k sreči ni prišlo, pravijo naši sogovorniki, saj voznik ni želel upoštevati napotkov svojega nadzornika. “Delavec seveda ni nor, saj bi on odgovarjal, če bi se komurkoli karkoli zgodilo, zato je seveda stroj ustavil,” nam pove Brane Grad, eden izmed več deset lastnikov zemljišč, čez katera želi v prihodnjih mesecih Zoran Janković graditi svoj sporni kanal C0.

clip_image002

Lastniki zemljišč pravijo, da je občina kanalizacijski kanal v zemljiški knjigi vrisala na drugih parcelah, kot si je dejansko pridobila služnostno pot in gradbena dovoljenja. Svoje napake že pol leta ne želijo popraviti in se s kmeti pravično dogovoriti za novo služnost. (Foto: Nova24TV)

Sogovorniki nam pokažejo storilce. Sami so poklicali policijo, delavci pa svoje delodajalce. Ti MOL oziroma Zorana Jankovića, ta pa mestne redarje. Vmes, ko čakamo na prihod policistov, nam kmeti predstavijo svojo zgodbo. Kmetje z Ljubljanskega polja kljub dejstvu, da je za gradnjo kanala C0 MOL od leta 2011 do 2017 zbral kar šest gradbenih dovoljenj, opozarjajo, da je tisto, izdano 12. marca 2014, neveljavno. Trdijo, da to dovoljenje, ki večinoma pokriva varovano območje podtalnice Ljubljanskega polja skoraj po celotni dolžini Malenske poti, nima vseh potrebnih soglasij. Investitorju manjka več služnosti za prekope po zasebnih zemljiščih, kjer so vrisali traso povezovalnega cevovoda. Služnosti so vpisali na napačna zemljišča, načrtovana trasa v zemljiški knjigi pa ne poteka po parcelah, za katere je MOL pridobil gradbena dovoljenja.

Lastniki zemljišč enotni: Gradbena dovoljenja, ki jih je pridobil MOL, so neveljavna

Še več; gradbena dovoljenja – kot dokaz nam kmetje pokažejo vse papirje – so neveljavna tudi zato, ker so okoljevarstveno dovoljenje in nekatera druga poročila o morebitnih škodi prihajala več let po tem, ko je bilo gradbeno dovoljenje že izdano. Občina pa je želela kmete sploh izločiti iz projekta kot stranke v postopku. Da bi cev gradila po svoji občinski Malenski poti, bi morala biti pot široka najmanj šest metrov, a nikjer ni več kot pet, zato vplivni koridor sega na privatna zemljišča in bi moralo biti več deset lastnikov zemljišč dejansko strank v postopku. Tudi zato, da bi se izognili plačevanju odškodnine oziroma postopku razlastninjena, so podaljšali kanalizacijsko cev, čeprav bi ta morala biti na tem zahtevnem območju karseda kratka.

clip_image003

Kanala C0 ne sme biti in ga ne bo, je voditelju Luki Svetini v studiu zagotovil Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Štefan. Alpe Adria Green je MOl že prijavila evropskim institucijam. Kanal C0 ogroža pitno vodo, ki se nahaja v podtalnici, s tem pa življenja 300 tisoč ljudi v prestolnici. (Foto: Nova24TV)

Na prizorišče prispe tako policija kot mestno redarstvo. Možje postave napravijo zapisnik, redarji pa so poslani zato, da bi kmetom izdali kazni, ker so blokirali poljsko pot. Razmere so vse bolj naelektrene. Nadzornik, ki je želel nad ljudi poslati delavne stroje, jo odnese brez kazni. Policisti menijo, da ni kriv, ker je zgolj poslušal navodila nadrejenih. Navodila prihajajo, jasno, z vrha občine, od samega Zorana Jankovića. Kmetje razlagajo delavcem javne komunale in policistom, kaj vse je narobe.

Kmetje želijo Ljubljano ubraniti tudi pred onesnaženjem; MOL bi kanalizacijo delal na vodovarstvenem območju

Javna razsvetljava ima seveda svojo plat zgodbe, občina jim je dala papirje, na podlagi katerih lahko začnejo delati. Ne vedo pa, da papirji niso ustrezni. Še več, zaradi načrtov o kanalizacijskem kanalu C0 na območju podtalnice, ki Ljubljančanke in Ljubljančane oskrbuje s pitno vodo, je občino pristojnim institucijam že prijavil tudi mednarodni okoljski center Alpe Adria Green. Projekt za kanal C0, tako pravijo, je namreč v nasprotju z EU-direktivo in uredbo Evropskega parlamenta. V primeru izgradnje bi se v tem delu Ljubljane zadrževala velika količina odpadnih voda, tveganja za za onesnaževanje vodonosnika in podtalnice bi bila prevelika.

clip_image004

V torek je podizvajalec MOL skušal na silo nadaljevati svoja dela, a ga je spet ustavila policija. Njihovo akcijo je posnela ekipa Drugorazredni. (Foto: Eko-patrulja AAG)

Kmetje se ne pustijo mestnim redarjem, ki ne morejo izdati kazni. To je prava Jankovićeva vojska, trdijo naši sogovorniki, kako nasilni znajo biti, se prepričamo tudi sami. Eden izmed lastnikov zemljišča namreč redarju, ki želi kmetom napisati kazen, ker so blokirali pot gradbenemu vozilu, odvrne, naj raje umaknejo svoje vozilo. Pride do prerivanja; lastnik zemljišča namreč trdi, da mu je redar zagrozil, da ga bo sesul. A tega ne policisti ne naša novinarska ekipa nismo slišali. Ko se strasti pomirijo, policija do razjasnitve okoliščin ustavi dela. Delavci odidejo, kmetje se odpravijo domov. A izvajalec Mestne občine Ljubljana obljublja, da jih naslednjič kmetje ne bodo ustavili. Kanal bo zgrajen, zlepa ali zgrda, nam namignejo med vrsticami.

clip_image005

Delavec svojih nadrejenih, ki bi morali nadzirati sečnjo v Naturi 2000, ni mogel priklicati po telefonu. Gradbeni stroji so zdaj tam ujeti, kmetje poti nazaj v Ljubljano čez svojo zemljo ne dovolijo. Delavec je tako moral odpešačiti. (Foto: Eko-patrulja AAG)

Torek: MOL uresniči svoje grožnje

Javna razsvetljava je v ponedeljek pozno popoldne, ko kmetje niso več stražili svoje zemlje, brez dovoljenj čez privatno parcelo prepeljala svoje stroje na območje Nature 2000. Državne institucije torej delujejo po kavbojsko. Naši sogovorniki so bili obveščeni, da se bodo gradbena dela za vsako ceno pričela že danes. Balkan, ali pa Divji zahod. Imenujte to, kakorkoli že želite. Kakršen šef, takšni delavci. Odpravimo se pogledat, kaj počno stroji na zaščitenem območju. Na prizorišče zločina končno prispejo tudi policisti. Brane Grad jih odpelje na privatno zemljišče in razloži situacijo. Policisti gredo nato v akcijo. Spremljamo jih na poti v Naturo 2000. Ko ugotovijo, da se delavcu niti ne sanja, kaj sme in česa ne sme, možje postave zahtevajo nadrejene. Tako ali tako bi morala sečnja zaščitenega območja potekati pod budnim očesom strokovnjakov. Toda odgovornih s strani podizvajalca, ki ga je pod pretvezo, da imajo vse urejene papirje, poslal Zoran Janković, ni in ni na spregled.

Policisti si premislijo in nato ustavijo dela. Lastniki zemljišč pa upajo, da jim v prihodnje ne bo več treba klicati policije. A ker je želel podizvajalec po odhodu policije popoldne spet peljati čez privatno zemljišče, so bili kmetje varnostno službo prisiljeni poklicati že danes. Gradbeni stroj je tako ostal ujet v Naturi 2000, delavci pa so bili primorani prositi kmete, da jim dovolijo odpeljati. Slednji vračajo udarec; gradbeni stroji se lahko nazaj v Ljubljano odpeljejo samo v primeru, da izvajalec plača škodo, ki bo nastala zaradi vožnje s kolesnicami čez njihovo zemljo. Ker svojih nadrejenih danes niso več priklicali na telefon, so morali delavci sporno območje – zapustiti kar peš.

VIDEO:

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Prejeli smo: Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko


Avgusta 2018 je bil na državni spletni portal predlagam.vladi.si poslan predlog državi za zmanjšanje živinoreje v Sloveniji zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Strokovno utemeljen 50-stranski predlog, podprt z več kot 200 znanstvenimi viri, je dobil največ glasov »za« (1520) od uvedbe tega portala. Odmeven predlog se je uvrstil celo na naslovnico časopisa DELO.

Povezana slika

Odprto pismo z naslovom ‘Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko’ je bilo poleti 2018 poslano državnim organom, ki so odgovorni za javno zdravje, okoljevarstvo, kmetijstvo in prehrano. Avtorja sva Matevž Jeran, mag. inž. preh., in Jure Vrhovnik, inž. rač. in inf., glavni namen odprtega pisma pa je državnim organom in prehranskim strokovnjakom predstaviti znanstveno podkrepljene ugotovitve, ki kažejo na to, da je slovenska in globalna pridelava in poraba živil živalskega izvora trenutno mnogo previsoka.

Slabosti živinoreje sva s pomočjo pregleda literature analizirala na več načinov: preučila sva njen negativen vpliv na okolje in na prehransko varnost, z njo povezana zdravstvena tveganja ter etično-moralno problematiko ravnanja z živalmi.

Za polovico manjša pridelava in vnos živil živalskega izvora do leta 2030 ter štirikratno zmanjšanje do leta 2050, postopno obdavčevanje živil glede na njihov okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje do leta 2060. To so najpomembnejši cilji v predlogu, ki temeljijo predvsem na ciljih mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki do leta 2050 predvideva zmanjšanje globalne letne porabe mesa na 16 kg na prebivalca (zdaj Slovenija porabi 90 kg/prebivalca), in na sklepu evropskih poslancev, da mora Evropa najpozneje do leta 2050 postati brezogljična, do leta 2030 pa doseči zastavljene okoljske cilje.

Državne organe sva pozvala, da se medsebojno povežejo in pripravijo usklajen strateški dolgoročni načrt, ki bo na dolgi rok dosegel omenjene cilje. Odprto pismo najdete na spletnem naslovu novaprehranskapolitika.idealist.si ali na portalu predaglam.vladi.si (predlog z naslovom ‘Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko’ – utemeljitve najdete v prilogah).

Ključni argumenti za nujnost zmanjšanja živinoreje

V predlogu so predstavljeni ključni okoljski vplivi, ki jih povzroča živinoreja: »Živinoreja na globalnem nivoju k prehrani ljudi doprinese 18 % kalorij, zavzema pa kar 83 % kmetijskih površin in je odgovorna za več kot pol s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov.«

Predlog navaja znanstveno študijo, ki je izračunala, »da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora prineslo 40 % zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje, 25-40 % zmanjšanje s kmetijstvom povezanih izpustov toplogrednih plinov in 23 % zmanjšanje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca.« V drugi raziskavi ugotavljajo podobno: »Zmanjšali bi se porabi goriva in vode, zmanjšalo bi se izsekavanje gozdov, kmetijske površine bi na ta način uporabljali veliko bolj racionalno, nahranili bi lahko več ljudi.«

Ključno pri tem je zmanjšanje vnosa in proizvodnje mesa ter prehod na rastlinsko pridelavo in vegansko prehrano. »Ta se je izkazala za najučinkovitejši prehranski režim pri zmanjševanju prehranskega ogljičnega odtisa in potrebne kmetijske površine na osebo,« so ugotovili znanstveniki, ko so primerjali okoljske odtise različnih prehranskih režimov.

Predlog navaja tudi zdravstvene prednosti prehoda iz vsejede na vegansko prehrano: »Obstaja čedalje več strokovne literature, ki ugotavlja ugodne zdravstvene učinke uživanja vegetarijanske prehrane/ prehrane, ki temelji na živilih rastlinskega izvora/ veganske prehrane v primerjavi s klasično vsejedo prehrano. Iz ugotovitev raziskav lahko sklepamo, da bi z zmanjševanjem vnosa hrane živalskega izvora in z nadomestitvijo s polnovredno hrano rastlinskega izvora zmanjšali tveganje za razvoj raka, koronarne srčne bolezni in sladkorne bolezni tipa 2 ter tveganje za predčasno smrt iz kateregakoli razloga. Številne raziskave in meta-analize ugotavljajo, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, nižjo koncentracijo skupnega holesterola v krvi (občutno nižjo koncentracijo LDL-holesterola in le malo nižjo koncentracijo HDL-holesterola), nižjo koncentracijo trigliceridov v krvi in nižjo koncentracijo glukoze v krvi.«

Avtorja predloga sva izpostavila: »Stališče, da je dobro načrtovana veganska prehrana zdrava in primerna v vseh življenjskih obdobjih, zavzemajo nekatere prehranske in zdravstvene organizacije v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Italiji in na Portugalskem, tovrstno prehrano pa podpirajo tudi nordijske države – Danska, Islandija, Finska, Švedska, Norveška.«

Predlog se loteva tudi etičnih-moralnih vidikov: »Leta 2012 je skupina nevroloških znanstvenikov podpisala izjavo The Cambridge Declaration on Consciousness, v kateri izražajo trdno stališče, da imajo nečloveške živali skoraj enak nivo zavesti in zavedanja kot človek.« Predstavljene so filozofske študije, ki utemeljijo, da je »čutečnost živali moralno relevanten kriterij za dodelitev moralnega statusa in osnovnih pravic živemu bitju.«

Predlagane rešitve državi za dosego postopnega zmanjševanja živinoreje

V predlogu so predstavljene tudi nekatere možne rešitve, od sprememb prehranskih smernic, subvencij za pridelavo rastlinske hrane, do obdavčenja živil živalskega izvora.

Med možnimi rešitvami je izpostavljen tudi dober zgled britanske prakse, kjer je leta 2014 Britanska dietetična zveza sklenila prvi formalni dogovor o sodelovanju z Britanskim veganskim društvom, z namenom, da zagotavljajo ustrezne informacije, z dokazi podprta priporočila in podporo vsem državljanom, ki se že prehranjujejo vegansko ali pa razmišljajo o prehodu na takšno prehrano. Po tem zgledu bi se lahko tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje povezal s Slovenskim veganskim društvom in začel aktivneje promovirati in nuditi podporo državljanom, ki se želijo prehranjevati vegansko.

Predlog je na vladnem spletnem portalu dosegel rekordno število glasov

Portal predlagam.vladi.si sva najprej nameravala uporabiti samo kot enega izmed načinov posredovanja odprtega pisma odgovornim državnim organom, a se je kasneje izkazalo, da je pozivanje ljudi h glasovanju za najin predlog lahko ključen del promocije odprtega pisma širši javnosti. Ker je najin predlog dosegel rekordno število glasov na portalu (1520 glasov ZA, 27 PROTI), mu je to zelo olajšalo prihod v medije – med drugim na naslovnico časopisa Delo, 21.8.2018 (članek iz Dela lahko najdete na spletu; naslov: ‘Ciljev ne bomo dosegli brez manjše porabe mesa’).

Do jeseni 2018 je predlog vladi pridobil že več kot 48.000 ogledov, zagotovljeno pa ima tudi dolgoročno promocijo na portalu, saj je uvrščen med 5 predlogov z največ ogledi (trenutno tretje mesto) in med 5 predlogov z največ glasovi (trenutno prvo mesto) v celotni zgodovini portala. Če v prihodnjih letih ne bo bistvenih sprememb v delovanju portala, bo predvidoma predlog ostal na lestvici petih predlogov z največ glasovi vsaj še 5 do 10 let.

Javni odzivi ministrstev in mesne industrije: Prodajanje megle?

Doslej so bili vsi javni odzivi na predlog vladi s strani ministrstev ali mesne industrije bolj slabe kakovosti. Ministrstvo za zdravje trajnostnosti in okoljevarstva ne uvršča v kategorijo ‘javno zdravje’ in se zato velike večine informacij iz predloga ni dotaknilo (predlagava jim branje znanstvenega članka Environmental Nutrition: A New Frontier for Public Health’ ter dokument Evropskega združenja za javno zdravje z naslovom ‘Healthy and sustainable diets for European countries’ – opomba: pri slednjem je med avtorji tudi uslužbenka Ministrstva za zdravje, Tatjana Buzeti). Zakaj se Ministrstvo za zdravje ni v svojem javnem odzivu dotaknilo vsaj ukinitve subvencij za mesne izdelke, glede na to, da je ukinjanje subvencij omenjeno med desetimi smiselnimi cilji v predlogu vladi? Zakaj se niso dotaknili vsaj smiselnosti prepovedi uporabe antibiotikov v živinoreji v preventivne namene (predlagava jim, da preverijo, kakšno je mnenje Svetovne zdravstvene organizacije o tem)?

Ministrstvo za okolje in prostor meni, da se Slovenija v okviru mednarodnih pogajanj o podnebni politiki uvršča med bolj ambiciozne države, čeprav so v organizaciji Climate Action Network Europe junija 2018 Slovenijo ocenili z oceno ‘poor’ za boj proti podnebnim spremembam (Report: Off target 2018). Spregledali so tudi, da v predlogu piševa o vsaj šestih glavnih varnih mejah zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) in ne le o podnebnih spremembah; te napake jim ni mogoče oprostiti. V svojem javnem odzivu so porabili tri odstavke, da so pokazali, kako ključen se jim zdi problem zavržene (odpadne) hrane, pri tem pa so pozabili povedati, da je v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi največji preprečljiv vzrok zavržene hrane v različno zasnovanih študijah konsistentno ravno živinoreja in o tem sva napisala celo poglavje v predlogu (poglavje: ‘Socialna pravičnost’).

Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svojem javnem odzivu ni napisalo ničesar takšnega, s čimer bi oporekali smiselnosti predlaganih ciljev. Njihov odziv je še najmanj uporaben in najbolj izven konteksta (predlagava jim branje poglavja ‘Socialna pravičnost’ v predlogu, saj so v tem poglavju pomembne informacije o travinjah, samooskrbi in prehranski varnosti).

Avtorja predloga vladi sva objavila podrobneje utemeljeno kritiko odzivov ministrstev, ki pokaže na resne nedoslednosti njihovih trditev in izogibanje resnični problematiki. Izpostavila sva tudi pomembnejše strokovne vire, ki bi jih morala ministrstva nujno prebrati, da bi začela bolje razumevati problematiko.

Kaj sledi?

Kdor bo prebral javne odzive ministrstev, ki so objavljeni ob najinem predlogu vladi, in se bo strinjal, da so odzivi bolj slabe kakovosti, bi bilo verjetno najboljše, da na ministrstva in na elektronski naslov predlagam.vladi@gov.si pošlje vljudno in obrazloženo zahtevo po bolj kvalitetnem in daljšem javnem odzivu ministrstev na najin predlog. Če ne bo nobeno od ministrstev posodobilo svojega odziva, se bo zgodba verjetno nadaljevala šele jeseni 2019, saj Ministrstvo za okolje in prostor takrat pričakuje podatke o prvi državni podnebni strategiji do leta 2050.

V boju proti živinoreji na srečo nismo sami, saj ima ambiciozne cilje na tem področju med drugim tudi Greenpeace International (Report: Less Is More 2018).

Eden od pomembnih načinov odpiranja razprave o živinoreji in medvrstni etiki v tem trenutku je tudi ta, da čim več državljanov podpiše in promovira evropsko državljansko pobudo ‘End the Cage Age’, pri kateri poteka zbiranje milijona evropskih podpisov do 11.9.2019.

Avtorja predloga državi:

Matevž Jeran (matevz.jeran@hotmail.com)

Jure Vrhovnik (jure.vrhovnik@gmail.com)

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Svetniki potrdili prostorski načrt za Lidlov center v Zalogu


Vanja Brkić – Dnevnik 

Ljubljanski svetniki so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto, kjer družba Lidl načrtuje gradnjo logistično-distribucijskega centra.

Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov...

Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa z ranžirne postaje v Zalogu (na sliki). (Foto: Luka Cjuha)

enutna sestava mestnega sveta je na svoji zadnji redni seji potrdila občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto. Tam diskontni trgovec Lidl načrtuje gradnjo skladišča, poslovnih stavb in trgovine. Skladišče oziroma logistično-distribucijski center bo z industrijskim tirom lahko navezan na javno železniško omrežje, saj je le streljaj od načrtovanega objekta ranžirna postaja Zalog.

Že prve napovedi o načrtovani pozidavi tega območja so med tamkajšnjimi krajani naletele na odpor. Leta 2017 so z javnim pismom, pod katerega so se podpisali tudi člani civilnih pobud iz četrtne skupnosti Polje in mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, med drugim opozorili: »Krajani smo izpostavljeni negativnim vplivom iz okolja, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzročata industrijska gospodarska cona in ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju.« Zato ni presenetljivo, da je občina med javno razgrnitvijo osnutka prostorskega načrta dobila na desetine pripomb krajanov in civilnih iniciativ. »Začnimo poslušati mnenja ljudi, ki živijo na nekem območju,« je Nataša Sukić (Levica) apelirala na svetnike, naj vendarle upoštevajo pripombe občanov.

Okoli 380 tovornjakov na dan

Civilna iniciativa Zadobrova je denimo predlagala, naj občina to dejavnost umesti v obstoječo industrijsko cono Zalog. Vendar so na občini pojasnili, da omenjena industrijska cona ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami, da bi vanjo umestili Lidlovo dejavnost. Pogosta kritika občanov med javno razgrnitvijo je bila, da bo pozidava tega območja poslabšala kakovost njihovih življenj. Opozorili so denimo na problematiko povečanja tovornega prometa zaradi Lidlovega logističnega centra.

»Prisotnost velikega števila tovornih vozil bi pomenila velike okoljske obremenitve. Onesnaženje zraka, hrup, velike količine prašnih in trdih delcev bi permanentno ogrožali zdravje in počutje ljudi ter občutno degradirali bivalni standard stanovanjskega naselja,« je prepričan samostojni svetnik Mirko Brnič Jager. Predlagal je, da mestni svet tega prostorskega načrta na današnji seji ne bi obravnaval, vendar je bil preglasovan.

Iz predloga prostorskega načrta je razvidno, da bi okoli 380 tovornih vozil dnevno dostopalo do centra, vendar so na občini opozorili, da bodo ti tovornjaki vozili po novi povezovalni cesti med Agrokombinatsko in Hladilniško cesto, ki se prek Ceste v Prod navezuje na avtocestni priključek Sneberje. Zgraditev te cestne povezave je pogoj, da predvidene dejavnosti na tem območju začnejo delovati, kaže potrjeni prostorski načrt.

»Ves tovorni promet bo potekal po tej povezavi,« so zagotovili na občini, kjer napovedujejo, da po zgraditvi te ceste tovorna vozila ne bodo smela več voziti skozi naselja Polje, Zalog, Slape in Kašelj. Anže Logar (SDS) zagotovila o preusmeritvi prometa na novo cesto jemlje z rezervo, saj je povedal, da je cesta v prostor umeščena že od leta 2010, ceste pa danes še ni. Župan Janković mu je zagotovil, da občina pravkar pridobiva gradbeno dovoljenje za cesto in da bo predvidoma do konca leta objavila razpis za izbor izvajalca gradnje.

Skladišče naj bi delovalo kot protihrupna zaščita

Prostorski načrt predvideva, da se bo hrup zaradi tovornega prometa povečal na odseku Zaloške ceste iz smeri Zaloga do križišča na vzhodnem delu prostorskega načrta, kjer bo potekal dovoz do logistično-distribucijskega centra. Hrup na Zaloški se bo povečal tudi zaradi trgovine in poslovne stavbe. A na občini so se s prostorskim načrtom zavezali, da bodo na stavbah v vplivnem območju, kjer bodo presežene dovoljene ravni hrupa, izvedli pasivne protihrupne ukrepe.

Sicer pa je vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Irena Ostojić zagotovila, da bo Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa. Lidl bo na zahodni in južni strani objekta moral urediti še nasip, ki bo zasajen z visokoraslimi drevesi. Nasip bo moral biti visok najmanj pet metrov in širok od 20 do 30 metrov.

Na pripombo občana, da bodo drevesa učinkovit protihrupni ščit šele čez desetletja, so na občini odgovorili: »Res je, novozasajeni gozdovi bodo svojo funkcijo v celoti opravljali šele čez desetletja, je pa res, da bodo higiensko zdravstveno funkcijo (pozitiven vpliv na zmanjšanje hrupa, emisij aerosolov, prahu, plinov) začeli opravljati že bistveno prej, ob primerni zasaditvi že kmalu po zasaditvi.«

.  Povezave:

Vevčani odločno proti novi coni ob Zaloški

PRIPOMBE AAG NA OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Prejeli smo: Moč civilne družbe premagala kapital in preprečila terminale


Barbara Verdnik – Koper

Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je v soboto 13.10.2018 pripravila sklepno dejanje štirinajstih let prizadevanj in bitk, da v Tržaškem zalivu ne bi postavili plinskega terminala in povezovalnega plinovoda. V Bertoke so povabili vse, ki so bili aktivisti v tej dolgotrajni, velikokrat tudi kruti zgodbi poskusa umestitve povsem nedopustnega, neprimernega in okolju izredno škodljivega objekta v naše okolje. Udeleženci so se spomnili najpomembnejših korakov na poti do cilja, ko se je družba Gas Natural maja letos sama odpovedala sporni naložbi. Kajti zgodba o boju proti terminalu je tudi zgodba o moči civilne družbe, o vztrajnosti, povezovanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju védenja in zavedanja o škodljivih vplivih na okolje, na naš danes in jutri.

terinali - bertoki 2018 -1

O tem je spregovoril predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard. Novinarka RTV, dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič je 8. marca 2006 kot prva slovenski javnosti prinesla informacijo o načrtovanem plinskem terminalu in je vse odtlej nenehno raziskovala, odkrivala nova dejstva in bila tudi najbolj dragocen vir informacij za aktiviste na Tržaškem.

Olga Franca je povzela delovanje Alpe Adria Green z naslednjimi besedami:

»Srečo smo imeli, da smo stkali močne vezi z okoljevarstveniki onstran meje v Italiji in da te vezi še danes močno držijo. To so pravi borci za naše morje in naše okolje. Celih 12 let smo morali vztrajno ponavljali in dokazovati, da nasprotujemo okoljsko neprimerni tehnologiji, da bi izgradnja plinovoda povzročila dvig nevarnega živega srebra z morskega dna, da bi plinski terminal nedvomno povzročil tudi povečanje nevarnega prometa in nevarne dejavnosti v že tako močno obremenjenem severnem Jadranu. Da o vplivu na zmanjšanje ribolovnega območja in na še močnejše segrevanje morja ter o škodljivih vplivih za turizem in gospodarstvo niti ne govorimo. Šokantno, a resnično. Spomnimo, temeljno načelo Frankfurtske listine o okolju in zdravju iz leta 1989 govori, da gospodarski interesi ne smejo imeti prednosti pred zdravjem ljudi in okolja. Človek je na prvem mestu in nedopustno je izvesti projekt predvsem na račun zdravja človeka ter naše kvalitete bivanja.

Ves čas smo se zavedali, da bo naša soseda le težko opustila svoje ambicije glede terminalov v Tržaškem zalivu. Deževale so laži, ponarejena dokumentacija, grožnje, potvarjanje podatkov o globini morja in ocene tveganja, ki ni upoštevala domino efekta v primeru nesreče ali terorističnega napada, ločeno prikazovanje vplivov za plinovod in ločeno za terminal … Tu pa tam smo dosegli začasno zamrznitev gradnje, a potihem je zadeva tekla dalje.

Okoljski predpisi za vse države članice so vendarle enaki in prav nobenega razloga ni bilo, da Slovenija kot članica Evropske unije ne bi bila enako upoštevana.

Tožbe, protesti v Trstu, Ljubljani, na Barkolani-Barkovljanki, v Kopru, novinarske konference, pisma ministrom, pisma evropskim poslancem, Vladi, peticije občanov in še in še …, v to je bilo vloženo na tisoče ur in trdega volonterskega dela. Večkrat smo trčili na brez-hrbtenično držo vlade, sumili smo, da so najodgovornejši v državi v celoti podlegli plinsko-energetskemu lobiju, da so poslušno in ponižno pokleknili pred kapitalskimi interesi (beri: svežim denarjem) in sledili ciljem brezkompromisnih igralcev in da nas tu v Istri puščajo na cedilu.«

Peter Majcen je imenu obalne sindikalne organizacije poudaril dogodek, ko so s Francom Jurijem, prav tako izjemno aktivnim borcem proti načrtom v Tržaškem zalivu, prav v Trstu soočili oba investitorja. Franco seveda zelo dobro obvlada španščino in tako so v razpravi odkrili mnogo več, kot so do takrat vedeli. Peter Majcen pa je tudi posvaril, da se je Gas Natural sicer odpovedal naložbi, kar pa ne pomeni, da se ne bodo pojavili novi investitorji iz Nemčije ali Madžarske.

Dr. Gorazd Pretnar je poudaril, da temelj morskega življa niso ribe, ampak mikroorganizmi, ki jih je skupaj z bakterijami v litru vode več kot tri milijarde. Dejavnost načrtovanega terminala bi bistveno posegla v ravnovesje in življenje v zalivu, lahko bi pripeljala do razvoja toksinov in velike nevarnosti tudi za ljudi. Ker imamo danes toliko več znanja in informacij, se bomo lahko grožnjam po novih namerah kapitala lažje uprli.

Marko Starman, ki je bil v tistih zgodnjih letih državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor je povedal, da so se po akcijah civilne družbe v problem poglobili tudi na ministrstvu in se pridružili vsem potrebnim aktivnostim in tožbam, ki so sledile v Italiji in na evropski ravni. Še letos so bila dana opozorila Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu zaradi kršitev evropskih direktiv s strani Italije v primeru predlaganega plinskega terminala Žavlje v Trstu in povezovalnega plinovoda. Komisijo so pozvali, naj bolje preuči obstoječo dokumentacijo.

O tem je govoril tudi tržaški odvetnik Peter Močnik, ki že leta bije bitke s sodnimi mlini in je priča vplivom kapitala tudi na sodno vejo oblasti. Pred rimskim sodiščem je potekalo pet upravnih tožb za izpodbijanje že izdanega okoljevarstvenega soglasja za plinovod Trst-Gradež-Vileš, ki mu nasprotuje Slovenija. Okoljevarstvenemu soglasju nasprotujejo tudi dežela Furlanija – Julijska krajina ter občine Ankaran, Milje in Trst.

Nastopila sta tudi zaslužna in pogumna italijanska okoljevarstvena aktivista Fabio Longo in Roberto Giurastante. Slednji je celo doživel srhljivo grožnjo, ko so neznanci pred  vrata njegovega stanovanja postavili glavo pravkar ubite krave. 

terinali - bertoki 2018

Veliko bi lahko povedal tudi Franci Malečkar, ki je v soboto žal manjkal.

Alpe Adria Green je podelila priznanja se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri obelodanjanju problematike: civilnim združenjem, prizadevnim posameznikom, novinarjem, krajevnim skupnostim, občini Ankaran, članom strank, evropskim poslancem, ki so jih podprli ali kakorkoli pomagali pri delu…

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

OPSTANAK LIMA DOVEDEN U PITANJU


Nevladina organizacija AAG-Euromost je uputila pismo evropskom komesaru  za životnu sredinu Karmenu Veli i šefu Delegacije EU u Crnoj Gori, Aivu Oravu.

43614563_627454210989746_4176270789533761536_n

U pismu smo iskazali zabrinutost za sudbinu rijeke Lim i nastavku konstantnog zagadjivanju ove rijeke, od kanalizacionih cijevi, kojima fekalni i drugi otpadi idu direktno u Lim, od razne otpadi iz klanica i živinarskih farmi, ogromnim brojem raznog otpada, smeća i šuta, gdje su ova zagađenja napravila od Lima rijeku, kojoj nestaju obale.

Takodje, smo ih obavijestili da se vrši nelegalna eksploatacija šljunka, što se dozvoljava i od strane Uprave voda, koja sve to obrazloži zbog nekakve zaštite obala, iako je na terenu drugačija situacija.

Da se voda iz Lima nekontrolisano koristi za navodnjavanje poljoprivrednih površina.
Koja se nikako ne smije koristiti na navodnjavanje biljaka, jer se otrovi prenose na biljke. “Ako je voda neispravna i sadrži u sebi i hemikalije, kao takva je hrana biljkama, koje neke od tih supstanci apsorbuju kroz ishranu i zadržavaju u plodu koji mi koristimo”.

Da se poslednjih godina napadaju i pritoke ove rijeke, na kojim se grade minihidroelektrane(MHE), zbog čega je ova rijeka do sada na najniži vodostaj, što može pored svih otpada i fekalija doći i do zaraznih bolesti.

Obavijestili smo ih da jedan broj pritoka ove rijeke, od izgradnji MHE trenutno štite gradjani, koji žive pored istih i ne dozvoljavaju nijednom investitoru da ih uništavaju i da se na te gradjane često sprovode razni pritisci.

Da Ministarstvo održivog razvoja i turizma, kao i agencija za zaštitu životne sredine, se još ni jednom nijesu potrudile, da sačuvaju ovu rijeku, da je valorizuju  i pretvore zbog prirodnih ljepota koju je okružuju u turistički potencijal.

Lokalne komunalne policije ne sprovode Zakon u dovoljnoj mjeri, da bi zaštitile obale ove rijeke od nelegalnog odlaganja otpada.

Da razne inspekcije prebacuju odgovornost jedni na druge, s obrazloženjem čija je nadležnost.

Obavijestili smo ih da nismo zadovoljni ni dinamikom izgradnje kolektora za prečišćavanje otpadnih voda u Bijelom Polju, koje odlaze u ovu rijeku, iako je Opština još u martu 2012. godine  potpisala finansijski sporazum sa predstavnicima Delegacije EU za bespovratna
sredstva od pet miliona eura, za izgradnju kolektora. Zabrinjavajuće je i to, što se sve više devastiraju obale i korito rijeke Bistrice, a posebno u dijelu gdje se ona ulijeva u Lim. To mjesto je bilo poznato po prirodnom mresilištu plemenitih vrsta ribe i skobalja i u blizini je podignut ribarski dom u cilju da to bude originalna „ekološka slika“ tog područja. Ali, to se pretvorilo u suprotnost i nema svoju ekološku draž, jer je pokrenulo lavinu nelegalnih varijanti i prisvajanja tog prostora, gdje se i u toj rijeci nelegalno odlaže razna otpad, kazali su iz AAG – Euromost-a.

Organizacije iz Crne Gore, Srbije i BiH iz opština kroz koje prolazi Rijeka Lim, će nastaviti zajedničku borbu da zaštite ovu rijeku, to je bio i zakljčak, zadnjeg zajedničkog sastanka, svih organizacija iz ove tri države, koji je održan u Prijepolju.,,OČekujemo, da se opštine kroz koje prolazi Lim, kao i tri države, više uključe da bi zajedno sa nama zaštitili ovu rijeku,. Dok se god ova rijeka ne zaštiti, ne možemo govoriti ni o otvaranju poglavlja 27, kazao je Amel Kurbegović koordinator zajedničke koalcije organizacija iz ove tri države.

AAG-Euromost

Almer Mekić

 

FOTO SNIMKE “EKO PATROLA AAG-EUROMOST”

43950969_627454627656371_3628452748925599744_n43788115_627454044323096_9191421616226041856_n43756756_627453837656450_634624895937937408_n

43753659_627454280989739_2324671617558380544_n43746885_627454877656346_8757373904919461888_n43716550_627454690989698_338754254002978816_n

43632664_627454580989709_8983190018189164544_n43615006_627454130989754_8150874125578010624_n43559340_627453777656456_3584148365971030016_n

43604458_627455080989659_3225955180180668416_n43577713_627454994323001_3692734248839544832_n43524480_627453964323104_4317890442696851456_n

43498505_627455230989644_4278962778976288768_n43450457_627453914323109_9222435149868695552_nNikoljaccc

Alpe Adria Green international org.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE – ALI JE ZGODBA RES KONČANA?


V soboto 13.10.2018 smo v AAG organizirali na Bertokih (Koper) srečanje najbolj aktivnih posameznikov, ki so kot prostovoljci pomagali pri naporih, da se nameravana gradnja plinskega terminala v Žavljah zaustavi.

Po uspešnem zaključku ozaveščanja javnosti in odgovornih državnih institucij, AAG izraža hvaležnost vsem, ki so pripomogli k temu, da plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki ga je želel graditi GAS NATURAL zaenkrat ne bo.

Preden je vodenje te akcije prevzela naša organizacija Alpe Adria Green, so javnost o tem problemu obveščale  številne Civilne iniciative slovenske Istre in so, na obeh straneh meje – skupaj z italijanskimi – obelodanile, kaj pripravlja kapital.

Državne institucije niso vedno imele posluha za naša prizadevanja (ali pa ga niso hotele imeti), zato smo imeli težave s prevodi strokovne dokumentacije, ki smo jo dobivali od italijanskih kolegov. Bila je nujno potrebna pri dokazovanju, da je umestitev plinskih terminalov v našem zalivu neprimerna in nedopustna.

Zahvala AAG gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri obelodanjanju problematike: civilnim združenjem, prizadevnim posameznikom, novinarjem, članom strank, evropskim poslancem, ki so nas podprli ali kakorkoli pomagali pri našem delu.

Tekoči  problemi z plinskimi terminali na zahodu Jadranskega morja je nadaljevanje manjkajoče povezave  med tremi državami- Italija, Slovenija in Hrvaška kar zadeva energetske vire. Vsaka država zase  razvija svoje energetske vire  brez vednosti ostalih. Rezultat tega je, da sta Italija in Hrvaška hoteli ali še želita graditi plinske terminale, da pa ne bi zaustajala tudi Slovenija, pa tudi tu investitorji potihem upajo, da se bo politika, do plinskih terminalov v Sloveniji spremenila. Ti objekti, razen hrvaškega, če bi bili zgrajeni naj bi bili v manjši  razdalji 10km eden od drugega, kar pomeni nevarnost na celotnem območju tržaškega zaliva, kjer  se že nahaja  naftni terminal Mediterana (Trst).

Edina sprejemljiva rešitev te zagate v tem trenutku bi bila v tem da bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj z okoljevarstveniki dosegla soglasje za  razvoj obnovljivih virov energije na tem majhnem prostoru.

Italijanska  združenja naravovarstvenikov med njimi tudi mi v AAG  smo se  borili oziroma se še bojujemo  proti tej nesmiselni potrditvi italijanske vlade, da odobri gradnjo. GAS NATURAL se je res odpovedal gradnji tega plinskega terminala v Žavljah ne zaradi kateri koli odločbe, temveč zaradi prevelikih stroškov, ki so jih imeli z tem projektom. Ne smemo pozabiti pa dejstva, da je ta plinski terminal še vedno zanimiv predvsem za Nemčijo. Zato smo v AAG samo zaprli poglavje z GAS NATULALOM, ker imamo informacije, da se za ta projekt že zanimajo oziroma v  ozadju čakajo še drugi akterji, ki bi z veseljem prevzeli to investicijo v Žavljah. Žal mediji tako na Italijanski kot slovenski strani o tem molčijo. V  AAG zato nismo prekinili postopke pred  Evropsko komisijo in Evropskemu parlamentu- komisiji za peticije, kjer imamo še vedno v postopku ovadbe za kršitev procedure (VIA) in kršitev zakona SEVESO, da dokažemo in  nepravilnost lokacije za terminal v Žavljah. Terminal, kdor koli bi bil investitor, bi bil namreč zgrajen v bližini industrijskih objektov, med drugim je tam  tudi naftni terminal SIOT in Ferriera di Servola.

Povezavi:

AAG PODAL PRITOŽBO NA EU KOMISIJO ZARADI KRŠITEVE EU DIREKTIVE 2001/42/CE V ZVEZI Z NAMERAVANO GRADNJO PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH

 

Alpe Adria Green v EU še naprej proti terminalu v Žavljah

 

Italijanske, Slovenske in Hrvaške  oblasti bi po našem mnenju morale skupno razpisati poizvedovalne zavezujoče referendume o tem ali si prebivalci na severnem Jadranu želijo sobivati z terminali ali ne, če se že tako politiki hvalijo, da je Evropska Unija enotna glede energetske politike in politike odprtih mej.

 

hocevar-borut

Borut Hočevar – Finance

Žaveljski terminali: italijanski funkcionarji se bojijo odškodninskih tožb

Ob koncu akcij zoper gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu so v organizaciji Alpe Adria Green (AAG) pripravili srečanje sodelujočih aktivistov.

 

clip_image002

Med govorniki na sobotnem dogodku v Bertokih so bili (z leve) člani organizacije AAG Gorazd Pretnar, Vojko Bernard in Olga Franca ter italijanska okoljska aktivista Fabio Longo in Roberto Giurastante.

»Leta 2004 se je začela civilna družba v Sloveniji prvič organizirati, ker je dobila informacije, prinesli so jih italijanski kolegi, da želijo na tem območju postaviti plinske terminale in plinovod. Dve leti kasneje smo se začeli organizirati v AAG in od takrat vodimo akcije v okviru AAG,« se je po sobotnem srečanju spominjala članica AAG Olga Franca.

»Aktivno je sodelovalo prek 80 ljudi, med njimi so bili odvetniki, prevajalci in strokovnjaki različnih profilov. Približno polovica je bila Italijanov, polovica pa Slovencev,« je naštel predsednik AAG Vojko Bernard.

»Uspeli smo, družba Gas Natural se je odrekla terminalom in je v likvidaciji. Prvi sodni postopki so končani, kar dokazuje, da smo dokončno pokopali plinske terminale,« je dodala Franca.

Spomnimo, julija so v družbi Gas Natural, pobudnici plinskega terminala v Žavljah, potrdili, da so obupali nad postavitvijo terminala. Nekoliko kasneje pa so z Italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj sporočili, da so zaustavili postopek o presoji načrtovane gradnje plinovoda družbe Snam Rete Gas na trasi Trst-Gradež-Vileš.

»Na današnjem srečanju smo povzeli 14 let prizadevanj zoper plinske terminale, naše pozive ministrstvom, vladam in evropskim poslancem. Vložene so bile številne tožbe. Okoljevarstveniki smo bili v tem času precej izpostavljeni, grozili so nam s tožbami, preganjali so nas na protestih in nas ignorirali. Dokazali pa smo, da mora ostati naše morje, naš edinstven življenjski prostor, nedotaknjen. Naše zdravje in okolje sta najpomembnejša,« je še povedala Franca.

»Igra je bila res umazana. Po 14 letih pa ugotavljajo, da se projekt nikomur ne splača. Zdaj so na razpolago drugi, cenejši energetski viri. Vplinjevalnikov je dovolj, Italija ne potrebuje nobenega več,« pa je povedal tržaški odvetnik Peter Močnik.

»Sodna zgodba se je tako izpela, čakamo le še na zadnji sklep, da sodišče ugotovi, da je zadeva brezpredmetna, ker ni več pravne volje. Pristojno ministrstvo sicer ni preklicalo ničesar, povedalo pa je, da sklepi ne učinkujejo več. Kot razumem, se italijanski funkcionarji bojijo odškodninskih tožb,« je še dodal Močnik.

ENA IZMED PROTESTNIH AKCIJ AAG PROTI PLINSKIM TERMINALOM NA BARKOLANI, KI JO JE SOFINANCIRAL GAS – NATURAL LETA 2010!!! – FOTO UTRINKI 

ARHIV AAG  – 12/10/2010

 

presidio_barcolana02r 032 manifestacija Barkolana okt 2010 011 matična ladja manifestacija Barkolana okt 2010 002 manifestacija Barkolana okt 2010 019 DSC00553

OD TEKMOVALCEV NA REGATI IN SLOVENSKE OBLASTI SMO TAKRAT PRIČAKOVALI VSAJ NESTRINJANJE, DA POTENCIALNI INVESTITOR PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH PROMOVIRA SAM SEBE NA NAJVEČJI ŠPORTNI PREREDITVI Z DONATORSTVOM PRIREDITE, VENDAR NIHČE RAZEN AAG NI NASPROTOVAL TEMU!!!

Protest AAG je Slovenska policija poizkušala prekiniti, verjetno po nalogu od zgoraj!!!

PRISLUHNI ŠKOLJKI – AKCIJE AAG PROTI TERMINALOM

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Kratkometražni film “Dvor na Uni – Nismo na prodaju” prejel nagrado


Kratkometražni film  “DVOR NA UNI – NISMO NA PRODAJU” avtorja AAG – Vojvodinske zelene iniciative je na filmskem festivalu Sandalia Sustainability Film Festival (Sassari, Italy) prejel nagrado na področju varstva okolja.

 

 

 

 

 

 

 

 

http://www.sandaliafilmfestival.com/blog/2018/06/lista-dei-film-selezionati-edizione-2018-list-of-selected-films-2018-edition/

Film govori o prebivalcih iz Dvoru na Uni, na hrvaški strani in  prebivalcih v Novem Gradu, na strani Bosne in Hercegovine,  ki se bojijo, da bodo izpostavljeni radioaktivnosti. Pravzaprav se vsi že 15 let bojijo, da bo na njihovem območju v območju narodnega parka Una  postavljeno odlagališče nizko-radioaktivnih odpadkov. Vsi, razen vlade Republike Hrvaške, ki je sprejela odločitev o začetku gradnje odlagališča nizko-radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Krško so vsi tamkaj živeči prebivalci iz obeh strani meje proti tej gradnji.

Alpe Adria Green international org.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!