A. Bratušek o NEK 2, TEŠ 6, Muri, e-mobilnosti, zamenjavi grelnikov …


hocevar-borut Borut Hočevar – Finance

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, kako gleda na ključna vprašanja v slovenski energetiki.

 

clip_image002

Ministrica Alenka Bratušek razmišlja o ustanovitvi sveta strokovnjakov za energetiko in za infrastrukturo.  (Foto: Aleš Beno)

Z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek smo govorili o energetskem delu njenega resorja. Med drugim je razložila, kako gleda na morebitni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne, na elektrarne na Muri in srednji Savi, na predčasno zapiranje TEŠ, na spodbude za obnovljive vire in e-mobilnost pa tudi na morebitne zamenjave starih grelnikov za vodo.

Kako se boste lotili spreminjanja resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS)? Kdaj pričakujete njeno sprejetje?

Z energetskim konceptom zamujamo. Skladno z zakonom je bil rok za sprejetje konec leta 2015. V prvem koraku smo podaljšali javno obravnavo osnutka resolucije o EKS do 15. oktobra. V nadaljevanju bomo temeljito proučili vse dobljene pripombe in se sestali s stroko. Njeno sodelovanje bo odločilno. V zdajšnjem osnutku manjka več stvari, predvsem nekaj bolj konkretnih rešitev in ciljev. Ni pa vse slabo, kar je zapisano v osnutku. Ne bomo začenjali od začetka, ampak bomo nadaljevali tam, kjer je prejšnja vlada končala. Cilj je sprejetje EKS prihodnje leto, natančneje pa težko rečem. Zavedamo se, da pri EKS trčijo različni interesi. Dokument bo najboljši takrat, ko bodo deležniki približno enako malo nezadovoljni. Težko pa bomo zagotovili, da bodo vsi zadovoljni. Ko bo stroka potrdila osnutek, bomo nadaljevali postopek in, verjamem, dobili tudi podporo v državnem zboru. Glavni cilji so, povedano poenostavljeno: bolj čista energetika in manj porabe energije za čim manj denarja.

Največji izziv pri dosedanjih postopkih je bil drugi blok jedrske elektrarne. Kako natančno naj EKS obravnava to vprašanje?

EKS bo moral odgovoriti na vprašanje, ali NEK 2 potrebujemo. Tretjino energije dobimo iz jedrske elektrarne, tretjino pa iz TEŠ. Treba bo povedati, kako naprej, ko bo naša jedrska elektrarna nehala obratovati. Neodgovorno bi bilo, da bi danes rekla, ali NEK 2 potrebujemo ali ne. Ta trdi oreh bo treba streti v EKS.

V koalicijski pogodbi prejšnje vlade je bilo zapisano, da se o NEK 2 odloča na referendumu. Kakšno je vaše mnenje? Naj bo končna odločitev referendumska?

Smiselno bi bilo najti dogovor z državljani. Od različnih organizacij in iniciativ lahko slišimo zahteve po zaprtju NEK in TEŠ. Moramo pa se zavedati naše odvisnosti od teh proizvajalcev elektrike. Če ugotovimo, da NEK 2 potrebujemo, ljudje pa bi želeli referendum, bi jim ga morala vlada omogočiti. Odločati bi se morali širše, ne le lokalno prebivalstvo. Želela pa bi, da bi ljudje slišali, zakaj vlada oziroma državni zbor predlaga takšno rešitev.

Več dejavnikov, zlasti ekonomskih, nas lahko prisili v zaprtje TEŠ 6 pred koncem njegove življenjske dobe, na primer pomanjkanje lignita, nizke borzne cene elektrike, visoke cene ogljičnih izpustov. Naj se EKS ukvarja z morebitnim predčasnim zaprtjem TEŠ 6?

Če želimo biti energetsko čim bolj samozadostni in čim manj odvisni od drugih, bi morali najti zamenjavo za TEŠ 6, če bi se odločili za predčasno zaprtje. EKS bo moral odgovoriti tudi na takšna vprašanja. Koncesijska pogodba za premogovnik velja do konca leta 2021 in delovanje TEŠ 6 bo treba reševati z roko v roki s premogovnikom. TEŠ 6 in premogovnik sta v lasti HSE, ki ga upravlja SDH, in trenutno ni druge možnosti kot zaupati poslovodstvom teh podjetij, da aktivno spremljajo in gospodarno upravljajo te družbe kljub vsem ekonomskim dejavnikom. Kot vem, lahko TEŠ v tem trenutku kuri samo velenjski premog, se pravi, da brez velenjskega premoga ni TEŠ. Zadeva je kompleksna in tudi na ta vprašanja bo treba odgovoriti v svežnju.

Nekatere okoljevarstvene organizacije so zahtevale, da je treba končati pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) in vse druge postopke v zvezi s prvo hidroelektrarno na Muri, Hrastje – Mota. Jim boste ugodili?

V koalicijski pogodbi piše, da hidroelektrarn na Muri v tem mandatu ne bomo gradili. Kolikor mi je znano, okoljsko poročilo v tej fazi ni spodbudno. Če bo v poročilu ostala razmeroma slaba ocena, za gradnjo hidroelektrarn na Muri sploh ni možnosti. Če pa se lahko opravi umestitev v prostor tako, da bo okoljevarstveno poročilo boljše, bi lahko pripravo prostorskih dokumentov nadaljevali. V njihovo sprejemanje so vključeni tudi lokalni prebivalci. Brez njihovega soglasja bi zelo težko pripravili dokumente. Prostorske akte je treba pripeljati tako daleč, da bomo vedeli, ali v prihodnosti obstaja taka možnost. To je moje osebno mnenje, ker še nismo usklajeni z ministrstvom za okolje in z Dravskimi elektrarnami, ki imajo koncesijo.

Kdaj lahko pričakujemo podpis koncesijske pogodbe za elektrarne na srednji Savi? Se bo zdajšnji predlog pogodbe spremenil?

Lani in letos so bili pospešeni dogovori o koncesijski pogodbi, zato bi moralo priti do podpisa pogodbe kar kmalu v letu 2019. Težko rečem, kaj bi se spremenilo v osnutkih. Želim pa, da bi se z lokalno skupnostjo in HSE dogovorili čim hitreje. Veseli me, da bo na okoljskem ministrstvu za to skrbel prejšnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki pozna problematiko. To me navdaja z optimizmom, da bo pogodba podpisana čim prej. Hidroelektrarne potrebujemo tudi zato, ker pri izpolnjevanju podnebnih ciljev največ stavimo na vodo.

Omenili ste podnebne cilje. Leta 2020 moramo doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. Nekaj nam še manjka in tudi dokončanje hidroelektrarne Mokrice ne bo dovolj. Kako bomo cilj dosegli?

Spodbujamo tri vire: sonce, veter in vodo. Pri sončni energiji je bilo narejeno precej, tudi kritike lahko slišimo. Pri vetrni energiji je bilo po moji oceni narejeno premalo. Največ obnovljivih virov pa zagotavljamo z vodo. Ni druge poti kot čim prej končati zadnjo elektrarno na spodnji Savi in čim prej začeti s prvo na srednji Savi. Če pa se primerjamo z drugimi članicami EU, smo pri obnovljivih virih med boljšimi.

Težje bo doseči drug podnebni cilj, desetodstotni delež obnovljivih virov pri pogonskih gorivih. Kaj bomo naredili?

Na voljo imamo samo spodbujanje e-mobilnosti in uporabe tako imenovanih biogoriv. Soglašam pa z vami, da bo ta cilj težje doseči. Vseeno se bomo na MZI potrudili najti rešitve, ni pa vse na tem področju odvisno samo od našega ministrstva. Osebno vidim rezerve in s tem dodaten potencial v spodbujanju e-mobilnosti.

Ali razmišljate o ukrepih, s katerimi bi spodbudili rabo električnih vozil?

Za nakup električnih avtov obstajajo subvencije, ki so med višjimi v Evropi. Kljub subvenciji pa je avto drag za slovenske razmere. To bomo nadaljevali. Sčasoma pa se bodo začele nižati tudi cene teh avtov, takšne so ocene. Podnebne cilje smo določili skupaj z večino drugih držav in verjamem, da se bodo nekatere stvari, tudi tehnološke izpopolnitve, razvile hitreje, ker se bližajo roki za doseganje podnebnih ciljev.

Kaj pa spodbude za vlaganja v obnovljive vire, v sončne in vetrne elektrarne, v male hidroelektrarne? Lahko tu pričakujemo spremembe?

Subvencijska shema je kar dobro urejena. Treba je pogledati učinkovitost porabe in morda opraviti kakšno korekcijo, drastičnih sprememb pa v tem trenutku ne načrtujemo.

Velike energetske prihranke lahko ustvarimo s sanacijo stavb. Predvidena so velika vlaganja, njihova realizacija pa ni tolikšna, kot smo si sprva želeli.

Strinjam se, res so tu možni veliki prihranki. Opozarjajo pa nas, da bi lahko sočasno z energetsko sanacijo opravili še nekaj drugih ukrepov. Problematično je prezračevanje stavb, ker jih zatesnimo in lahko pride do težav znotraj stavb. Veliko dela nas čaka na javnih stavbah. To bomo nadaljevali. V parlamentu sem povedala, da bom zahtevala tekoče poročanje o izvrševanju proračuna. To sicer ni proračun, ampak sklad. Ker je denar zagotovljen, je treba poskrbeti, da bo porabljen za namen, ki mu je bil določen.

Opozorili so me tudi, da so grelniki vode veliki porabniki energije. Projekta njihove zamenjave še ni na obzorju. Ob tem bi dodala še energetsko revščino, ki je pri nas kar velika težava. Velik del gospodinjstev porabi zajeten delež družinskega proračuna za energijo. Stari grelniki vode so pri tem velika težava, zato bi bilo smiselno razmisliti o spodbudah za zamenjavo.

Mislite na zamenjavo starih grelnikov za nove ali za drugačne naprave, na primer toplotne črpalke?

V velikih blokih bi bila taka zamenjava težka. Projekt še ni tako podrobno razdelan. Opozorili so me, da bi zamenjava grelnikov lahko pomagala pri zmanjšanju energetske revščine. Zagotovljen je tudi evropski denar. Neko rešitev za ljudi moramo najti.

Zakaj pa bi se z energetsko revščino ukvarjali na infrastrukturnem resorju? Mar ni to socialni problem in bi zato sodil na ministrstvo, pristojno za socialne zadeve?

Mislite, da res? Ne vidimo rešitve, pri kateri država pomaga reševati energetsko revščino s socialno pomočjo. Treba je zagotoviti, da pridejo ljudje do energije čim ceneje in je čim manj porabijo. To dvoje znižuje stroške. Dolgoročno bomo energetsko revščino zmanjšali tudi z višjimi plačami, delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo in višjimi pokojninami. Če bi samo »subvencionirali« račune za elektriko, ne bi pomagalo.

Boste novelirali energetski zakon? Prejšnja vlada ga je večkrat poskusila, a ni imela najbolj srečne roke. Katere bi bile najpomembnejše spremembe?

Novelacijo energetskega zakona sem napovedala na zaslišanju v državnem zboru. Zakon je bil sprejet v mojem mandatu, strokovnjaki še danes pravijo, da je dober. Potrebuje pa nekaj manjših izboljšav. Dve zaradi evropskih direktiv, eno zaradi odločbe ustavnega sodišča, nekaj pa smo si jih določili sami. Želimo omogočiti skupinsko samooskrbo, na primer energetsko zadrugo. Smiselno bi bilo omogočiti digitalizacijo energetskih podatkov za potrebe učinkovite rabe energije. Smiselno bi bilo tudi omogočiti, da odjemalci ugotovijo, od kod je njihova energija, oziroma da bodo lahko izbirali, iz katerih virov želijo energijo.

Pri dosedanjih poskusih noveliranja je dvignil največ prahu predlog uvedbe plačljive primarne regulacije v elektroenergetskem sistemu. Kakšen je vaš pogled?

Predlog zakona je bil pripravljen, a ga je minister umaknil, ko se je začelo pisati, da je to državna pomoč za TEŠ, namesto da bi zadevo pojasnil. Moja zaveza je, da bomo vse dobre in koristne stvari proučili in se potem odločili, kako in kdaj jih vpeljati.

Boste spremenili pravilnik o razdelitvi stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah?

Pravilnik je bil v preteklosti nekajkrat spremenjen. Vzela si bom nekaj časa, da preverim, kje bi bile potrebne spremembe, ker vseh pripomb še ne poznam, zato težko odgovorim da ali ne.

Ali razmišljate o oblikovanju nekakšnega energetskega sveta, torej posvetovalnega telesa, v katerem bi bili energetiki?

Pri delu se načeloma vedno posvetujem s strokovnjaki. Seveda mora odločitev sprejeti ministrstvo oziroma ministrica, vendar je smiselno imeti ob sebi tim strokovnjakov, ki poznajo težave. Res je, razmišljam o tem, a ne samo za energetiko, tudi za prometno infrastrukturo.

POVEZAVA:

PRIPOMBE AAG NA ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE

Predelava avta – pilotni projekt za mladino

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.