IZJAVA ZA JAVNOST
Alpe Adria Green Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, Prešernova 26, 4270 Jesenice je 26.09.2018 na EU komisijo, EU parlament – komisijo za peticije in EU varuhu za človekove pravice poslala pritožbo zaradi nameravane gradnje kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice. Pritožbo smo poslali, ker bi ta gradnja kršila EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta s strani Mestne Občine Ljubljana in državnih institucij
Ljubljansko polje
Kanal C0, premera 1.200 mm, je kanalizacija velikega pretoka in del kohezijskega projekta: “Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja”, namenjen odvajanju odpadnih voda iz sosednjih občin Moste in Vodice na čistilno napravo Ljubljana Zalog. Čeprav Ljubljana kanala C0 ne potrebuje, investitor, Mestna občina Ljubljana (MOL), del trase kanala C0 vodi v vodonosniku Ljubljanskega polja od Broda do Ježice, ki je glavno vodooskrbno območje Ljubljane, nahaja pa se nad geološko prelomnico, kjer se ustvarja potresno aktivno območje in v polju močnih vzgonskih napetosti, ki jih sprožajo sunkovita in visoka nihanja podtalnice v vodonosniku. Izgradnja kanala C0 med Brodom in Ježico s pretokom tisočih ton nevarnih odplak, bi bila stalna grožnja onesnaženja vodonosnika in podtalnice z možnimi katastrofalnimi posledicami uničenja filtracijskih sposobnosti vodonosnika, zaradi česar bi Ljubljana ostala brez glavnega vira pitne vode.
Projekt za kanal C0 od Broda do Ježice je v nasprotju z EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o Aarhuški konvenciji v povezavi s slovenskim pravnim redom. Prostorski akt, projekta za gradbeno dovoljenje za traso kanala C0 med Brodom in Ježico, je Občinski prostorski načrt 2010 (OPN MOL-ID), ki za izvedbo kanalizacije čez to vodovarstveno območje najvišjega nacionalnega pomena, nima primerne, v skladu z veljavnimi predpisi izdelane, presoje vplivov na okolje (Poročilo JASPERS, Ljubljana Wastewater Collection and Treatment Projekt, Guidance Note 2). V OPN MOL-ID ni ustrezne grafike, ki bi bila osnova za presojo vplivov na okolje, Okoljsko poročilo (OP) ni izpostavilo, da je kanal C0 zahteven infrastrukturni objekt, v katerem se bo na tem območju permanentno zadrževala velika količina odpadnih voda. Ta dejstva bi se v poročilu tveganja za onesnaženje vodonosnika in podtalnice morala soočiti z naravnimi danostmi napajalnega območja zajetja (potresno območje nad geološko prelomnico, sunkovita nihanja podtalnice, pojav močnih vzgonskih sil v vodonosniku). Iz teh okoliščin izhaja objektivna verjetnost poškodovanja kanalizacijskih cevi in izlitje velikih količin nevarnih onesnaževal mikrobiološkega in kemijskega sestava v vodonosnik in podtalnico, kar bi lahko ogrozilo oskrbo prebivalcev s pitno vodo ter zdravje in življenja ljudi.
Za projekt za kanal C0 je bilo, v nasprotju z »Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja« s prilogami (Uredba), brez presoje vplivov gradnje na vodni režim in vodno telo, izdano vodno soglasje. V vodnem soglasju je območje vodonosnika med Brodom in Ježico obravnavano kot neproblematična gradbena parcela in se ji ne namenja posebne obravnave, torej ločeno od preostale trase kanalizacije. Ni upoštevano, da gre za gradnjo kanalizacije, kot zahtevnega objekta, na potresno in hidrološko aktivnem območju, zaradi česar obstaja nevarnost poškodb kanalizacijskih cevi in razlitje nevarnih odplak, kar bi ogrozilo delovanje vodonosnika, ki je življenjskega pomena za oskrbo prebivalcev Ljubljane s pitno vodo.
Na to so bili opozorjeni investitor Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za okolje RS in ARSO, Vlada RS, JASPERS in EU Komisija. Slovenski organi večinoma niso odgovarjali, če pa že, pa so bili odgovori izmikajoči (korespondenca). JASPERS je v citiranem poročilu leta 2016, ob oceni prve vloge projekta za kanal C0 pravilno ugotovil, da presoja vplivov na okolje ni bila narejena in zavrnil projekt. Ob ponovni vlogi, ko investitor spornega problema, trase kanala C0 čez glavno VVO od Broda do Ježice ni spremenil, je JASPERS pristal na zavajajoče pojasnilo po »Predhodnem postopku«, da presoja vplivov na okolje ni potrebna(?) in potrdil veliki kohezijski projekt.
To opozorilo proti nehumani in nezakoniti gradnji kanalizacije kanala C0 v vodonosniku Ljubljanskega polja je apel za zaščito glavnega vira naravne pitne vode od katerega je življenjsko odvisno več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in odločna zahteva za zaščito temeljnih človekovih pravic do naravne pitne vode, ki je zapisana v Ustavi RS, ker bi onesnaženje pitne vode z nevarnimi odplakami lahko ogrozilo zdravje in življenje ljudi. Danes, ko je še čas, ko je naravna pitna voda še darilo izjemnih naravnih danosti vodonosnika Ljubljanskega polja in še teče neoporečna v vodovodnih ceveh Ljubljane, storimo kar nam veleva medgeneracijska zavest in za nas in naše potomce zaščitimo vodonosnik, ki je (iz)vir pitne vode slovenske prestolnice.
OBRAZLOŽITEV
V vodovodni sistem Ljubljane priteka naravna pitna voda, ki jo odlikuje svežina in slasten vodni okus, kristalno čistost simbolizirajo Zelenci in slap Savica, znameniti izviri Save, reke, ki Ljubljani in njenemu vodovodnemu sistemu že 130 let zagotavlja potrebne količine pitne vode.
Glavni vir, tako rekoč organski izvir, mestne pitne vode je v vodonosniku Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico, kjer poleg drugih talnih virov, del reke Save ponika v vodonosnik, se v njegovem produ prečiščuje in odteka v prostrano podzemno jezero pod Ljubljano.
Voda iz vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico ustvarja glavnino pitne vode za oskrbo Ljubljane, zato je to najpomembnejši in nenadomestljiv vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice.
Shema tokov podzemne vode-Save
Največji ljubljanski župan, Ivan Hribar, je ustanovitelj Ljubljanskega vodovoda. Kot mestni svetnik je vodil odbor, ki je na Ljubljanskem polju več let raziskoval kvaliteto
Vodnjaki
in količino pitne vode. Leta 1890 je mestu predal v uporabo prvo črpališče v Klečah. Ta vodovod se že 130 let nadgrajuje.
Vodarne
Zle slutnje, ki se zgrinjajo nad oskrbo Ljubljane s pitno vodo prinaša kanal C0, koncept kanalizacije za prenos odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode na čistilno napravo Zalog-Ljubljana. Posebno sporna je trasa kanala C0, ki bi se vkopala v vodonosnik na vodovarstvenem območju (VVO) Ljubljanskega polja od Broda do mostu čez Savo na Ježici. Na tem odseku ni nobenih potreb po priključkih kanalizacije. To je le komercialni interes investitorja kanala C0, Mestne občine Ljubljana (MOL), za prevzem odpadnih voda iz drugih občin in za izrabo nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada. Zato je absolutno nesprejemljivo, da želi MOL v vodonosnik, ki je za Ljubljano eksistencialni (iz)vir pitne vode vgraditi kanalizacijo s pretokom velikih količin, 200 l/s, (po projektu PGD za kanal C0).
Na permanentne kritike, zakaj se območje med Brodom in Ježico ne izloči iz plana kanalizacijskih povezav in poišče sprejemljivo varianto, investitor MOL odgovarja, da bi v tem primeru padel celoten projekt za kanal C0, kar seveda ni res. To tudi ni zaželeno, tudi s strani javnosti ne, saj je v celoten projekt vključena obsežna, več kot 120 km dolga mreža sekundarnega kanalizacijskega sistema, ki rešuje nujne probleme kanalizacije v aglomeracijskih enotah Ljubljane, ki dejansko izboljšuje stanje in pogoje varstva podtalnice na širšem območju. Prav nasprotno kot na trasi od Broda do Ježice, kjer bi kanal C0 neposredno ogrožal stanje in pogoje varovanja vodonosnika in podtalnice.
Kanal C0 je kot »DEL 1« v sestavi velikega kohezijskega projekta. Na trasah od Vodic in Medvod do Broda absolutno napačno, škodljivo in nepotrebno zasnovan, ker že obstajajo obstoječe in novejše infrastrukturne ureditve, ki lahko prevzamejo kanalizacijo iz sosednjih občin Medvode in Vodice ne da bi ogrožali naravne vire.
Da bi zaustavili ta projekt so CI in člani AAG zbrali protestne podpise in jih poslali vladi RS in Ministrstvu za okolje RS Izvedli smo tudi druge javne protestne akcije, vendar so ti ostali brez odziva oblasti na lokalni in državni ravni. AAG se je zaradi tega odločil da se pritoži na EU institucije.
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 