Za kurjenje mokrih drv do štiri tisočake kazni


Marjeta Kralj – Dnevnik

Vlada zateguje zanko okoli gospodinjstev, ki za ogrevanje svojih domov uporabljajo les. Da smejo v pečeh končati le dovolj suha drva, je sicer predpisano že od leta 2013, a je vlada šele letos določila metodologijo, kdaj in kako vsebnost vode v lesu sploh meriti.

Skladovnica mokrih drv  še ne pomeni, da uporabnik takšna polena sežiga tudi v svoji peči. Zakonodaja sankcionira le dejansko...

Skladovnica mokrih drv še ne pomeni, da uporabnik takšna polena sežiga tudi v svoji peči. Zakonodaja sankcionira le dejansko kurjenje neprimernega goriva. (Foto: Bojan Velikonja)

Vseh 130 dimnikarskih družb je od ministrstva za okolje in prostor ta teden dobilo posebne merilnike, s katerimi bodo dimnikarji po novem preverjali, ali vsebnost vode v polenih, ki jih nameravajo uporabniki pokuriti za ogrevanje svojih prostorov, ne presega predpisanih največ 24 odstotkov lesne mase. Prepoved kurjenja mokrih drv je že leta 2013 z uredbo o izpustih iz malih in srednjih kurilnih naprav uzakonila vlada Janeza Janše, vendar smo šele letos dobili tudi podrobnejšo metodologijo in navodila ministrstva za okolje in prostor, kako naj dimnikarji vlažnost lesa sploh preverjajo.

Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do 40.000 evrov za podjetje. To po pojasnilih okoljskega ministrstva ne pomeni, da bodo posamezniki zaradi odkritja preveč vlažnih polen kaznovani. Skladovnica mokrih drv namreč še ne pomeni, da uporabnik takšna polena sežiga tudi v svoji peči. Zakonodaja sankcionira le dejansko kurjenje neprimernega goriva.

Globo sme v tem primeru izreči okoljski inšpektor po pregledu, ki ga opravi na pobudo dimnikarske družbe. A izmerjena prevelika vlažnost goriva še ne bo zadosten razlog za prijavo uporabnika inšpekcijski službi. Šele če bo dimnikar odkril večja odstopanja na kurilni napravi, ki zahteva inšpekcijski pregled, bo inšpektor v okviru tega preveril tudi ustreznost goriva, so poudarili na ministrstvu.

Predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel pritrjuje, da bo kontrola sprva namenjena ozaveščanju prebivalstva o pomenu pravilne uporabe suhega lesa, ne kaznovanju. »Pozneje pa lahko pride tudi do tega,« dodaja.

V primeru ugotovljene prevelike vlažnosti drv bo tako naloga dimnikarja, da upravljalca kurilne naprave pouči o neprimernosti uporabe takšnega goriva. Zaradi nepravilnega kurjenja mokrih drv se namreč škodljivi izpusti iz kurilne naprave lahko povečajo za 20 odstotkov, za prav toliko pa se po opozorilih ministrstva lahko zmanjša izkoristek kurilne naprave. To pomeni več polen in s tem višje stroške ogrevanja, medtem ko večji izpusti prinašajo slabšo kakovost zraka predvsem okoli mesta kurjenja. To ima neposreden vpliv na zdravje uporabnika, pojasnjujejo na ministrstvu.

Merilnik ni bil darilo

Brezplačna predaja merilnikov vlažnosti drv, za katere je okoljsko ministrstvo podjetju Conrad Electronic plačalo 3130 evrov (24,07 evra po kosu, brez DDV), tako po pojasnilih ministrstva ni darilo dimnikarskim družbam, temveč prispevek k ciljem izboljšanja kakovosti zraka. Tudi zato, ker imajo dimnikarji neposreden dostop do uporabnikov, gre »za najcenejši možni način najučinkovitejšega, skupaj s pravilno velikostjo in obliko goriva, preprečevanja nepotrebnega povečanja emisij«, so zapisali na ministrstvu.

Koliko bodo za to dodatno storitev morali plačati uporabniki, bo odvisno od izbranega dimnikarja. Zakonodaja od njega zahteva, da gorivo in velikost polen za enostavna kurišča oziroma granulacijo goriva glede na zahteve proizvajalca kurilne naprave preverja v okviru rednih dimnikarskih pregledov in meritev. Te storitve dimnikar zaračuna po porabljenem času, ki pa ne sme preseči ene ure, za katero lahko po sklepu vlade pobere največ 33 evrov (brez DDV in brez potnih stroškov).

Kako bodo merili

»Iz zaloge goriva, pripravljenega za uporabo, naključno izberite najmanj tri srednje velika do velika polena,« ministrstvo za okolje in prostor daje navodilo dimnikarjem. »Vsako poleno razpolovite,« nadaljuje. Meritve morajo biti izvedene neposredno na notranji strani sveže razcepljenega polena. »Pri merilnih napravah, pri katerih se vlažnost lesa določa na posameznih merilnih točkah enega polena, izberite po tri merilne točke na posameznem polenu. Dve merilni točki naj bosta okoli pet centimetrov (plus/minus dva) oddaljeni od najbližjega odrezanega roba polena, ena pa naj bo na sredini razcepljene površine,« sledi opis merilnih mest (glej sliko). Na teh mestih ne sme biti grč, smole in razpok. Na čelnih straneh (to so odrezani robovi) in na zunanji strani polena meritev ni. »Posamezne izmerjene vsebnosti vlage se zapišejo. Nadalje se izračuna in zapiše srednja vrednost devetih posamičnih meritev,« uradniki še nalagajo dimnikarjem.

Les osnova za Biomaso

PRIPIS AAG:

Uporaba drv, predvsem nekvalitetnih ter vlažnih, kot goriva proizvede onesnaževanje zraka v obliki ogljikovega monoksida, NOx (dušikovi oksidi), VOC (hlapne organske spojine), MP delcev in drugih onesnaževal, v nekaterih primerih pri koncentracijah, ki presegajo tiste iz klasičnih goriv, ​​kot sta premog in zemeljski plin. Črni ogljik onesnaževalec ustvarjen pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv, biogoriv ter biomase – je možni drugi največji krivec za globalno segrevanje.

Količina ogljika shranjenega v suhem lesu je približno do 50% teže. Vendar po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov, je mogoče “rastline” uporabljene kot gorivo na novo uporabiti za novo rast, ker se z leti ustvari humus. Lesna biomasa v gozdu razpada desetletja in s tem, je čas zajetja tega ogljika precej daljši,  kapaciteta ogljika v gozdovih pa se lahko na splošno zmanjša zaradi nepravih tehnik v gozdarstvu.

Predlog o ogljično nevtralni biomasi, ki je bil podan v zgodnjih 90′, je nasledila bolj sodobna znanost, ki priznava da zrelejši, nedotaknjeni gozdovi zaplenijo ogljik bolj učinkovito kot posekana območja. Ko je ogljik drevesa spuščen v atmosfero v enem izpustu (kot pri sežigu drv), prispeva k podnebnim spremembam veliko bolj kot počasno gnitje lesa v gozdu skozi desetletja. Trenutne raziskave kažejo, da si gozd iz katerega je bila odvzeta lesna biomasa tudi po 50-ih letih ni opomogel do začetne shrambe ogljika.

Gozdno-osnovana biomasa je od nedavnega pod budnim očesom številnih znanstvenikov in okoljevarstvenih organizacij glede škodljivih učinkov, ki jih lahko ima na gozdove in podnebje.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!
Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.