Pobegle školjke grozijo elektrarnam


 

Brane Piano

Brane Piano – Delo

Potujoča trikotničarka se širi po Dravi in Savi, naseli lahko naprave hidroelektrarn in jedrskih elektrarn ter jih zaustavi

 

FOTO:Pobegle školjke grozijo elektrarnam

Školjke potujoče trikotničarke so razširjene po celotni reki Dravi in vzporednih kanalih HE Zlatoličje in HE Formin. V zadnjih letih so jih našli v Velenjskem jezeru in reki Paki ter v nekaterih gramoznicah v Pomurju. Na fotografiji školjke pod dravsko HE Vuhred. FOTO: Bioportal/Slavko Prijatelj

Krško, Maribor – Meho Tokić, upokojeni voznik Nuklearne elektrarne Krško (Nek), je na brežini akumulacijske zajezitve Save za Hidroelektrarno (HE) Brežice, kjer je bila zaradi preizkušanja turbin voda 3,5 metra nižje kakor običajno, opazil neznane školjke in jih fotografiral. Ni še vedel, kaj je po naključju odkril: tujerodna invazivna školjka potujoča trikotničarka, ki je začela naseljevati spodnji tok Save, lahko zaustavi tudi elektrarne.
»Fotografije sem dal na facebook. Školjke so prepoznali na spletni strani BioPortal. Ko sem izvedel, da lahko naselijo cevi elektrarn, zmanjšajo pretok, povzročijo okvare in zaustavitve, sem fotografije poslal tudi v našo jedrsko elektrarno,« pripoveduje Tokić.

Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore (CKFF), ki skrbi tudi za spletni BioPortal, pravi, da s to vrsto školjk ni šale: »Akumulacijska jezera hidroelektrarn s kamnitimi brežinami so zanje idealno okolje, še posebno to velja za spodnjesavske akumulacije. V prihodnosti bodo zaradi školjk verjetno imeli ogromne stroške, zaradi primernejše temperature vode za njihov razvoj celo večje kot pri hidroelektrarnah na Dravi.« Svetovno gospodarstvo porabi na stotine milijonov dolarjev na leto samo za odstranjevanje trikotničark, pravi Govedič.

Vključi se uprava za jedrsko varnost

Govedič je o najdbi obvestil ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter navedel primere škode, ki jo v svetu povzroča potujoča trikotničarka. O zaustavitvah hidroelektrarn in jedrskih elektrarn obširneje poročajo od leta 2013. V ZDA so morali leta 2012 večkrat prisilno zaustaviti vodne in jedrske elektrarne, ker so školjke zamašile ali zmanjšale pretok hladilne vode. Jedrski reaktor so morali ustaviti tudi v elektrarni Oskarshamn na Švedskem; ne prvič, zaradi školjk že leta 2005.

10.000
evrov na leto Dravske elektrarne porabijo za monitoring razširjenosti trikotničarke

Na MOP so leta 2013 Jano Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis zaprosili, da za spletne strani ministrstva pripravi navodila za preprečevanje širjenja potujoče trikotničarke, po Govedičevem letošnjem opozorilu pa so se takoj odzvali. »Obvestili smo družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) ter preverili, ali so pri vzdrževalnih delih zaznali prisotnost školjke, vendar je v cevovodih v HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško in HE Brežice dotlej niso opazili,« so pojasnili na ministrstvu. »Ker je bila opažena na območju HE Brežice, smo o tem obvestili tudi Upravo RS za jedrsko varnost (UJV), ta pa Nek,« so še povedali na ministrstvu. Nek namreč prav iz tega jezera zajema vodo za hlajenje.

Posebni ukrepi za zdaj niso potrebni

V Neku so školjko opazili že leta 2013. Tehnični direktor Mario Gluhak je povedal: »Na prisotnost školjk trikotničark v Blejskem jezeru in v Dravi nas je opozoril izvajalec čiščenja mulja, ki je o školjkah opravljal študije na elektrarnah na Dravi. Leta 2016 smo med odstranjevanjem mulja prvič opazili manjše količine trikotničark na začetku vtočnega kanala sistema oskrbne vode. Med remontom smo pregledali sisteme, ki črpajo vodo iz Save, vendar školjk tam nismo odkrili. Letos smo jih manjšo količino našli v vtočnem kanalu in na jezu na Savi. Med remontom smo sisteme znova pregledali, a školjk v njih ni bilo.« Gluhak pravi, da stanje redno spremljajo in da doslej ni bilo potrebe po dodatnih ukrepih.

Državni problem

Suzana Poldan iz Hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS) je pojasnila, da so za potujoče trikotničarke izvedeli spomladi in da jih je MOP opozoril na nevarnosti zaradi razmnožitve. Ker za potujoče trikotničarke niso dolžni izvajati okoljskega monitoringa, so ministrstvo pozvali k sodelovanju pri obvladovanju širjenja in odstranjevanja rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst. »Čakamo na njihov odziv,« je povedala Poldanova. Pričakujejo, da jim bo MOP pomagal izdelati načrt za nadzor. V HESS namreč menijo, da je treba posledice širjenja tujerodnih invazivnih vrst reševati celovito in sistemsko na območju Slovenije in ne samo lokalno, saj drugače ne bo zadovoljivih rezultatov.

image

V Blejskem jezeru so trikotničarko prvič opazili leta 2011, že leto kasneje pa so potapljači opozorili, da se na nekaterih lokacijah zelo razrašča. Od takrat jo potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled vsako leto odstranjujejo iz jezera. FOTO: Špela Ankele

Okuženi čolni

Pri tem pa ne morejo računati na pomoč Zavoda RS za varstvo narave (ZVN). Tam pravijo, da se zavedajo, da (tudi) trikotničarka kot tujerodna invazivna vrsta ogroža naravno ravnovesje s tem, ko izpodriva domače vrste, a da ZVN zanjo ne izvaja monitoringa, ampak ga za MOP opravljajo zunanji izvajalci. »Po nam znanih podatkih pa se za trikotničarko monitoring ne izvaja. Lastniki zemljišč in objektov so sami odgovorni za svoje premoženje in s tem vzdrževanje,« pravijo na ZVN.
Govedič opozarja, da je pri preprečevanju širjenja trikotničarke že preveč zamujenega. Školjko so najprej opazili v Blejskem in Velenjskem jezeru. Občina Bled je v osnutku odloka o plovbi po jezeru predvidevala obvezno čiščenje plovil po izstopu, saj planktonske ličinke potujoče trikotničarke posušene na trupih plovil preživijo tudi več tednov, a so določilo iz odloka nato umaknili.

»Pri preprečevanju širjenja trikotničarke je že preveč zamujenega.« Marijan Govedič, Center za kartografijo favne in flore

»To bi moral biti obvezen ukrep tudi na drugih športnoveslaških lokacijah, na primer na Velenjskem jezeru, Mariborskem otoku, na Ptuju … Če že ni prepozno. Po mojem bi zdaj, ko je trikotničarka že tako razširjena, vsaj v Bohinju morali predpisati, da v jezero ne sme nobeno plovilo od drugod,« opozarja Govedič, ki pričakuje, da bo školjka verjetno prekrila tudi potopljene zidove reguliranega dela reke Ljubljanice.

Izkušnje Dravskih elektrarn

Še največ izkušenj s trikotničarko imajo v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), saj ta že več let naseljuje strugo reke Drave. Prvič so jo zaznali že leta 1995 in zaradi nevarnosti povzročitve velike škode so v DEM v letih od 2009 do 2011 izvedli raziskavo razrasti školjk v umetnih kanalih HE Zlatoličje in HE Formin.
Tiskovna predstavnica DEM Majna Šilih je pojasnila: »Trikotničarke so prisotne na naših jezovnih pregradah, predvsem v hladilnih sistemih, in na brežinah dovodnih kanalov. Da bi našli dolgoročnejšo rešitev, smo leta 2014 naročili petletni monitoring, ki ga izvaja podjetje Fonda, kar nas stane okoli 10.000 evrov na leto.«
Zaradi betonskih elementov jezov in asfaltiranih oblog dovodnih kanalov jim v DEM kolonije školjk še ne povzročajo večjih težav. »Sistematično jih še ne odstranjujemo, jih pa odstranjuje vzdrževalno osebje ob rednih letnih revizijah agregatov. Zadeva torej še ni alarmantna, vendar jo spremljamo in delujemo preventivno,« je pojasnila Šilihova.

Druga kolonizacija Evrope
»Potujoča trikotničarka je doma v Kaspijskem jezeru, Črnem in Azovskem morju in rekah, ki se izlivajo vanje. Pred več kot dvesto leti se je z ladjami začela seliti proti severu in zahodu Evrope. To ni njena prva kolonizacija zahodne Evrope, enkrat jo je naselila že pred ledeno dobo. Ker je ponovno naselitev omogočil človek, jo štejemo za tujerodno vrsto, med invazivne pa je uvrščena tudi v Severni in Srednji Ameriki,« v knjigi Velike školjke celinskih voda Slovenije navaja Marijan Govedič. Razmnožujejo se skozi vse leto, dokler ima voda primerno temperaturo, samice pa lahko sprostijo tudi milijon jajčec.

Školjka bo draga

image

Marijan Govedič, Center za kartografijo favne in flore. FOTO: osebni arhiv

A Marijan Govedič iz CKFF napoveduje, da se bodo v Sloveniji težave in stroški zaradi potujoče trikotničarke povečevali: »Doslej je bila trikotničarka ekološki problem, nekaj malega tudi ekonomski za DEM, nove razsežnosti pa bo verjetno imela za Nek in HE Brežice. Tam bo njeno razmnoževanje zaradi toplejše vode v Savi precej hitrejše.«

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.