Minister Leben zaprosil CNVOS za pričetek neodvisnega izbora predstavnikov za Svet ministra


Na spletni strani MOP je bila objavljena novica, da je minister za okolje in prostor Jure Leben krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij CNVOS zaprosil, da začnejo neodvisen izbor predstavnikov nevladnih organizacij, ki bodo sestavljali Svet ministra, ki bo mesečno usklajeval zakonodajne in druge rešitve na področju zaščite okolja in narave.

sončni-zahod_thumb.png

CNVOS bo Ministrstvu za okolje in prostor predvidoma v enem mesecu sporočil svoj izbor. Minister Leben ob tem poudarja, da so nevladne organizacije pomemben partner pri snovanju zakonodajnih in drugih rešitev, zato se veseli skupnega reševanja izzivov, ki so pred nami,  v dobro naše družbe, pa tudi prihodnjih generacij ter za varovanje okolja in narave; za ohranitev zelene Slovenije.

PRIPIS ALPE ADRIA GREEN

AAG ni član CNVOS ( povezava ) in ta zavod tudi ne priznavamo kot krovno organizacijo, saj deluje na splošnih področjih nevladništva in ne specifično na področju okolja, narave in zdravja ljudi. Sprašujemo se po katerem odloku ali zakonu nas zavod CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij zastopa, saj je ustanovljeno po isti zakonodaji kot drugi privatni zavodi ( povezava ). AAG nima nič proti delovanju CNVOS, saj delo na svojem področju opravlja dobro, ne strinjamo pa se z odločitvijo ministra, ki je zaprosil CNVOS da izbere NVO v Svet ministra.

Tudi prejšnja ministrica MOP Irena Majcen, je imela nekakšno posvetovalno  telo NVO na “papirju”, ki pa nikoli ni delal. Pet članov so bili predstavniki nevladnih organizacij, drugi so bili predstavniki  zbornic in drugih organizacij. To dokazuje dejstvo, da pripombe NVO na delo MOP in zakonodajo, ki so jo pripravljali niso bile skoraj nikoli upoštevane, sploh če so bile podane iz maj zaželenih NVO za MOP, kamor spada tudi AAG. Da zaščitimo zdravje ljudi, naravo in okolje smo prisiljeni tožiti MOP, vlagati ustavne pritožbe ali pa se obrniti na institucije Evropske Unije.

Alpe Adria Green je član naslednjih združenj:

 clip_image001prostovoljstvo

Za povezavo klikni na znak!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

A. Bratušek o NEK 2, TEŠ 6, Muri, e-mobilnosti, zamenjavi grelnikov …


hocevar-borut Borut Hočevar – Finance

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, kako gleda na ključna vprašanja v slovenski energetiki.

 

clip_image002

Ministrica Alenka Bratušek razmišlja o ustanovitvi sveta strokovnjakov za energetiko in za infrastrukturo.  (Foto: Aleš Beno)

Z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek smo govorili o energetskem delu njenega resorja. Med drugim je razložila, kako gleda na morebitni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne, na elektrarne na Muri in srednji Savi, na predčasno zapiranje TEŠ, na spodbude za obnovljive vire in e-mobilnost pa tudi na morebitne zamenjave starih grelnikov za vodo.

Kako se boste lotili spreminjanja resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS)? Kdaj pričakujete njeno sprejetje?

Z energetskim konceptom zamujamo. Skladno z zakonom je bil rok za sprejetje konec leta 2015. V prvem koraku smo podaljšali javno obravnavo osnutka resolucije o EKS do 15. oktobra. V nadaljevanju bomo temeljito proučili vse dobljene pripombe in se sestali s stroko. Njeno sodelovanje bo odločilno. V zdajšnjem osnutku manjka več stvari, predvsem nekaj bolj konkretnih rešitev in ciljev. Ni pa vse slabo, kar je zapisano v osnutku. Ne bomo začenjali od začetka, ampak bomo nadaljevali tam, kjer je prejšnja vlada končala. Cilj je sprejetje EKS prihodnje leto, natančneje pa težko rečem. Zavedamo se, da pri EKS trčijo različni interesi. Dokument bo najboljši takrat, ko bodo deležniki približno enako malo nezadovoljni. Težko pa bomo zagotovili, da bodo vsi zadovoljni. Ko bo stroka potrdila osnutek, bomo nadaljevali postopek in, verjamem, dobili tudi podporo v državnem zboru. Glavni cilji so, povedano poenostavljeno: bolj čista energetika in manj porabe energije za čim manj denarja.

Največji izziv pri dosedanjih postopkih je bil drugi blok jedrske elektrarne. Kako natančno naj EKS obravnava to vprašanje?

EKS bo moral odgovoriti na vprašanje, ali NEK 2 potrebujemo. Tretjino energije dobimo iz jedrske elektrarne, tretjino pa iz TEŠ. Treba bo povedati, kako naprej, ko bo naša jedrska elektrarna nehala obratovati. Neodgovorno bi bilo, da bi danes rekla, ali NEK 2 potrebujemo ali ne. Ta trdi oreh bo treba streti v EKS.

V koalicijski pogodbi prejšnje vlade je bilo zapisano, da se o NEK 2 odloča na referendumu. Kakšno je vaše mnenje? Naj bo končna odločitev referendumska?

Smiselno bi bilo najti dogovor z državljani. Od različnih organizacij in iniciativ lahko slišimo zahteve po zaprtju NEK in TEŠ. Moramo pa se zavedati naše odvisnosti od teh proizvajalcev elektrike. Če ugotovimo, da NEK 2 potrebujemo, ljudje pa bi želeli referendum, bi jim ga morala vlada omogočiti. Odločati bi se morali širše, ne le lokalno prebivalstvo. Želela pa bi, da bi ljudje slišali, zakaj vlada oziroma državni zbor predlaga takšno rešitev.

Več dejavnikov, zlasti ekonomskih, nas lahko prisili v zaprtje TEŠ 6 pred koncem njegove življenjske dobe, na primer pomanjkanje lignita, nizke borzne cene elektrike, visoke cene ogljičnih izpustov. Naj se EKS ukvarja z morebitnim predčasnim zaprtjem TEŠ 6?

Če želimo biti energetsko čim bolj samozadostni in čim manj odvisni od drugih, bi morali najti zamenjavo za TEŠ 6, če bi se odločili za predčasno zaprtje. EKS bo moral odgovoriti tudi na takšna vprašanja. Koncesijska pogodba za premogovnik velja do konca leta 2021 in delovanje TEŠ 6 bo treba reševati z roko v roki s premogovnikom. TEŠ 6 in premogovnik sta v lasti HSE, ki ga upravlja SDH, in trenutno ni druge možnosti kot zaupati poslovodstvom teh podjetij, da aktivno spremljajo in gospodarno upravljajo te družbe kljub vsem ekonomskim dejavnikom. Kot vem, lahko TEŠ v tem trenutku kuri samo velenjski premog, se pravi, da brez velenjskega premoga ni TEŠ. Zadeva je kompleksna in tudi na ta vprašanja bo treba odgovoriti v svežnju.

Nekatere okoljevarstvene organizacije so zahtevale, da je treba končati pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) in vse druge postopke v zvezi s prvo hidroelektrarno na Muri, Hrastje – Mota. Jim boste ugodili?

V koalicijski pogodbi piše, da hidroelektrarn na Muri v tem mandatu ne bomo gradili. Kolikor mi je znano, okoljsko poročilo v tej fazi ni spodbudno. Če bo v poročilu ostala razmeroma slaba ocena, za gradnjo hidroelektrarn na Muri sploh ni možnosti. Če pa se lahko opravi umestitev v prostor tako, da bo okoljevarstveno poročilo boljše, bi lahko pripravo prostorskih dokumentov nadaljevali. V njihovo sprejemanje so vključeni tudi lokalni prebivalci. Brez njihovega soglasja bi zelo težko pripravili dokumente. Prostorske akte je treba pripeljati tako daleč, da bomo vedeli, ali v prihodnosti obstaja taka možnost. To je moje osebno mnenje, ker še nismo usklajeni z ministrstvom za okolje in z Dravskimi elektrarnami, ki imajo koncesijo.

Kdaj lahko pričakujemo podpis koncesijske pogodbe za elektrarne na srednji Savi? Se bo zdajšnji predlog pogodbe spremenil?

Lani in letos so bili pospešeni dogovori o koncesijski pogodbi, zato bi moralo priti do podpisa pogodbe kar kmalu v letu 2019. Težko rečem, kaj bi se spremenilo v osnutkih. Želim pa, da bi se z lokalno skupnostjo in HSE dogovorili čim hitreje. Veseli me, da bo na okoljskem ministrstvu za to skrbel prejšnji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki pozna problematiko. To me navdaja z optimizmom, da bo pogodba podpisana čim prej. Hidroelektrarne potrebujemo tudi zato, ker pri izpolnjevanju podnebnih ciljev največ stavimo na vodo.

Omenili ste podnebne cilje. Leta 2020 moramo doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. Nekaj nam še manjka in tudi dokončanje hidroelektrarne Mokrice ne bo dovolj. Kako bomo cilj dosegli?

Spodbujamo tri vire: sonce, veter in vodo. Pri sončni energiji je bilo narejeno precej, tudi kritike lahko slišimo. Pri vetrni energiji je bilo po moji oceni narejeno premalo. Največ obnovljivih virov pa zagotavljamo z vodo. Ni druge poti kot čim prej končati zadnjo elektrarno na spodnji Savi in čim prej začeti s prvo na srednji Savi. Če pa se primerjamo z drugimi članicami EU, smo pri obnovljivih virih med boljšimi.

Težje bo doseči drug podnebni cilj, desetodstotni delež obnovljivih virov pri pogonskih gorivih. Kaj bomo naredili?

Na voljo imamo samo spodbujanje e-mobilnosti in uporabe tako imenovanih biogoriv. Soglašam pa z vami, da bo ta cilj težje doseči. Vseeno se bomo na MZI potrudili najti rešitve, ni pa vse na tem področju odvisno samo od našega ministrstva. Osebno vidim rezerve in s tem dodaten potencial v spodbujanju e-mobilnosti.

Ali razmišljate o ukrepih, s katerimi bi spodbudili rabo električnih vozil?

Za nakup električnih avtov obstajajo subvencije, ki so med višjimi v Evropi. Kljub subvenciji pa je avto drag za slovenske razmere. To bomo nadaljevali. Sčasoma pa se bodo začele nižati tudi cene teh avtov, takšne so ocene. Podnebne cilje smo določili skupaj z večino drugih držav in verjamem, da se bodo nekatere stvari, tudi tehnološke izpopolnitve, razvile hitreje, ker se bližajo roki za doseganje podnebnih ciljev.

Kaj pa spodbude za vlaganja v obnovljive vire, v sončne in vetrne elektrarne, v male hidroelektrarne? Lahko tu pričakujemo spremembe?

Subvencijska shema je kar dobro urejena. Treba je pogledati učinkovitost porabe in morda opraviti kakšno korekcijo, drastičnih sprememb pa v tem trenutku ne načrtujemo.

Velike energetske prihranke lahko ustvarimo s sanacijo stavb. Predvidena so velika vlaganja, njihova realizacija pa ni tolikšna, kot smo si sprva želeli.

Strinjam se, res so tu možni veliki prihranki. Opozarjajo pa nas, da bi lahko sočasno z energetsko sanacijo opravili še nekaj drugih ukrepov. Problematično je prezračevanje stavb, ker jih zatesnimo in lahko pride do težav znotraj stavb. Veliko dela nas čaka na javnih stavbah. To bomo nadaljevali. V parlamentu sem povedala, da bom zahtevala tekoče poročanje o izvrševanju proračuna. To sicer ni proračun, ampak sklad. Ker je denar zagotovljen, je treba poskrbeti, da bo porabljen za namen, ki mu je bil določen.

Opozorili so me tudi, da so grelniki vode veliki porabniki energije. Projekta njihove zamenjave še ni na obzorju. Ob tem bi dodala še energetsko revščino, ki je pri nas kar velika težava. Velik del gospodinjstev porabi zajeten delež družinskega proračuna za energijo. Stari grelniki vode so pri tem velika težava, zato bi bilo smiselno razmisliti o spodbudah za zamenjavo.

Mislite na zamenjavo starih grelnikov za nove ali za drugačne naprave, na primer toplotne črpalke?

V velikih blokih bi bila taka zamenjava težka. Projekt še ni tako podrobno razdelan. Opozorili so me, da bi zamenjava grelnikov lahko pomagala pri zmanjšanju energetske revščine. Zagotovljen je tudi evropski denar. Neko rešitev za ljudi moramo najti.

Zakaj pa bi se z energetsko revščino ukvarjali na infrastrukturnem resorju? Mar ni to socialni problem in bi zato sodil na ministrstvo, pristojno za socialne zadeve?

Mislite, da res? Ne vidimo rešitve, pri kateri država pomaga reševati energetsko revščino s socialno pomočjo. Treba je zagotoviti, da pridejo ljudje do energije čim ceneje in je čim manj porabijo. To dvoje znižuje stroške. Dolgoročno bomo energetsko revščino zmanjšali tudi z višjimi plačami, delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo in višjimi pokojninami. Če bi samo »subvencionirali« račune za elektriko, ne bi pomagalo.

Boste novelirali energetski zakon? Prejšnja vlada ga je večkrat poskusila, a ni imela najbolj srečne roke. Katere bi bile najpomembnejše spremembe?

Novelacijo energetskega zakona sem napovedala na zaslišanju v državnem zboru. Zakon je bil sprejet v mojem mandatu, strokovnjaki še danes pravijo, da je dober. Potrebuje pa nekaj manjših izboljšav. Dve zaradi evropskih direktiv, eno zaradi odločbe ustavnega sodišča, nekaj pa smo si jih določili sami. Želimo omogočiti skupinsko samooskrbo, na primer energetsko zadrugo. Smiselno bi bilo omogočiti digitalizacijo energetskih podatkov za potrebe učinkovite rabe energije. Smiselno bi bilo tudi omogočiti, da odjemalci ugotovijo, od kod je njihova energija, oziroma da bodo lahko izbirali, iz katerih virov želijo energijo.

Pri dosedanjih poskusih noveliranja je dvignil največ prahu predlog uvedbe plačljive primarne regulacije v elektroenergetskem sistemu. Kakšen je vaš pogled?

Predlog zakona je bil pripravljen, a ga je minister umaknil, ko se je začelo pisati, da je to državna pomoč za TEŠ, namesto da bi zadevo pojasnil. Moja zaveza je, da bomo vse dobre in koristne stvari proučili in se potem odločili, kako in kdaj jih vpeljati.

Boste spremenili pravilnik o razdelitvi stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah?

Pravilnik je bil v preteklosti nekajkrat spremenjen. Vzela si bom nekaj časa, da preverim, kje bi bile potrebne spremembe, ker vseh pripomb še ne poznam, zato težko odgovorim da ali ne.

Ali razmišljate o oblikovanju nekakšnega energetskega sveta, torej posvetovalnega telesa, v katerem bi bili energetiki?

Pri delu se načeloma vedno posvetujem s strokovnjaki. Seveda mora odločitev sprejeti ministrstvo oziroma ministrica, vendar je smiselno imeti ob sebi tim strokovnjakov, ki poznajo težave. Res je, razmišljam o tem, a ne samo za energetiko, tudi za prometno infrastrukturo.

POVEZAVA:

PRIPOMBE AAG NA ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE

Predelava avta – pilotni projekt za mladino

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG podal v imenu krajanov Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana več pritožb


Po pooblastilu krajanov stanujočih na južnem območju Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana v naseljih Slape in Vevče ter Zg. Kašelj, je AAG poslal 28.09.018 pritožbe na več inšpekcijskih služb in državnih organov.

image

Pritožbe so bile:

1. zoper hrup

V neposredni bližini naselji Slape in Vevče je na poplavnem območju podjetje Set d. o. o., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ki je v stečaju. Delo tiskarne je prevzelo podjetje SALAMON d. o. o, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje.

Tako kot podjetje Set, tudi sedaj podjetje Salomon, ki izvaja množično tiskanje onesnažuje okolje s hrupom. Krajani so se že mnogokrat obrnili na vodstvo podjetja, a njihove prošnje nikoli niso bile uslišane. Za nekaj dni se je morda stanje izboljšalo, nato pa je bilo vse po starem.

Že pred petimi leti so se krajani obrnili na Četrtno skupnost Polje v zvezi s tem problemom in problemom vožnje težkih tovornjakov v to podjetje in iz njega. Stanje se je začasno umirilo, nato pa spet nadaljevalo.

Na nasprotnem bregu Ljubljanice je podjetje Papirnica Vevče d. o. o., Papirniška pot 25, 1261 Ljubljana Dobrunje. V papirnico in iz nje vozijo težki tovornjaki, ki povzročajo hrup, znatni del hrupa prispeva tudi proizvodnja.

Okoliški stanovalci so se z dopisom s pritožbo glede hrupa dne 11.9.2018 ponovno obrnili na Četrtno skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, ki je pozvala podjetji Salomon d. o. o. Ljubljana in Papirnico Vevče d. o. o. Ljubljana, da naj omejijo hrup pri proizvodnji.

Stanovalci dela Slap, ob ulici V Sige so bili »nekako izolirani« od hrupa, saj je v neposredni bližini reka Ljubljanica in gojitveni potok Stara voda, kjer so brežine zaraščene z grmičevjem in drevesi.

Eden izmed lastnikov (Danilo Mohar) parcele št. 2308 k. o. 1770 Kašelj, v izmeri 394 m2 (150 m2 zelene površine in 236 m2 stanovanjske površine) je dovolil gradbenemu podjetju (Final gradnje gradbeništvo d. o. o., Vevška cesta 45 B, 1260 Ljubljana Polje; ), da si na celotni parceli lahko naredi parkirišče za gradbeno mehanizacijo. Seveda je Osman Sijamhodžić, lastnik podjetja Final gradnje gradbeništvo, to tudi storil v ponedeljek, 10.9.2018. S svojim dejanjem je povzročil ogromno nezadovoljstva med krajani. Gre za brezobziren poseg v okolje stanovanjskega naselja, ob lokalni cesti V Sige, ki meri v najožjem delu le 3,1 metra in ne omogoča srečavanja. S posegom, je ob njej uničil zeleni pas, ki je krajane ščitil pred hrupom, nestrokovno porezal drevesa, porinil material in odpadno biomaso v brežino vodotoka in začel dovažati odpadni gradbeni material ter parcelo utrdil. Kasneje pa pripeljal gradbeno mehanizacijo in jo tam pustil.

Hrup iz zgoraj omenjenih podjetji in iz Vevške ceste se sedaj še v večji meri neovirano širi po stanovanjskih naseljih.

image

2. zoper smrad

V letu 2013 in 2014 so okoliški stanovalci zgoraj omenjenih krajev opazili, da se iz obrata Tiskarne Set d. o. o. širijo meglice suhe barve, ki je izredno moteča za dihala. Okoliški objekti so bili modrikaste barve. Nekaj krajanov, zlasti pa otrok je moralo poiskati zdravniško pomoč. Po urgiranju krajanov in tudi Četrtne skupnosti Polje, so se zadeve nekako umirile. V podjetju pa so zamenjali filtre. Danes je ta tiskarna v stečaju, delo pa je prevzelo podjetje Salomon d. o. o., ki nadaljuje tudi z onesnaževanjem okolja s smradom, ki je za krajane zelo neprijeten. Obstaja bojazen, da gre pri tem tudi za emisije škodljivih hlapov topil.

image

3. zoper nedovoljen poseg v prostor

Krajani stanujoči v Slapah in Vevčah že dalj časa ugotavljajo, da se je bistveno povečal hrup v omenjenih podjetjih. Posledično prihaja povečanje hrupa do stanovalcev, ker je lastnik parcele št. 2308 k. o. 1770 Kašelj, gospod Danilo Mohar, dovolil podjetju Final gradnje gradbeništvo, d. o. o., Vevška cesta 45 b, 1260 Ljubljana Polje, ki ga zastopa Osman Sijamhodžić, da je posekal drevesa in zeleno grmičevje. Omenjeni podjetnik je na previs, ki se spušča proti gojitvenemu potoku rib Stara voda, porinil material (zemljino in odpadni material, ki se je leta sistematično odlagal v namen izravnave parcele) ter posekano biomaso. Nasip je utrdil tako, da je drevesa posekal na višini meter ali več od tal, in prečno naložil hlode in vejevje. Na tako “urejeni” parceli je takoj pričel parkirati kamione, gradbeno mehanizacijo in odlagati razni gradbeni material. Na rob nasipa je začel dovažati gradbene odpadke, ki jih je naslednji dan pokril z zemljino.

Okoliški stanovalci so se obrnili na Četrtno skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana s pritožbo glede vzpostavitve parkirišča za tovorno in gradbeno mehanizacijo v stanovanjskem naselju, nedovoljenega posega v zeleni obvodni pas in oviranja prometa po lokalni cesti ter povečanja hrupa.

Srečali so se tudi z lastnikom zemljišča in direktorjem podjetja Final gradnje gradbeništvo, d. o. o., Ljubljana, gospodom Osmanom Sijamhodžić. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da lastnik za vzpostavitev parkirišča za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo nima pridobljenega dovoljenja. Izpostaviti je potrebno tudi to, da je ulica V Sige namenjena za lokalni dovoz za osebni promet, komunalna in intervencijska vozila. Širina ulice (le 3,10 m do 3,9 m; za ureditev cestišča do te širine so v letu 2014 krajani prispevali svoja zemljišča in sicer brez odkupa) ne dopušča hkratno obojestransko vožnjo oz. srečevanje vozil. Ob srečanju dveh osebnih vozil se je potrebno umikati na lastniške dovozne poti krajanov in izvajati razne manevre vzratne vožnje. Situacija se še občutno poslabša v zimskem času, ko se je potrebno umikati tudi kupom snega. Ob ulici stanuje več družin z malimi otroci, ki so ob povečanem prometu še bolj ogroženi. Ulica se uporablja kot sprehajalna pot. Iz teh razlogov se ulica V Sige nikakor ne more in ne sme uporabljati za izvajanje komercialne dejavnosti uvoza na parkirišče, kakor tudi ne za prevoz tovornih vozil in gradbene mehanizacije. Poleg tega velja na omenjeni cesti omejitev prometa za 3,5 t skupne teže.

Kljub opozorilom in negodovanju je ekološka škoda že povzročena. Krajani nadvse obupani in posledično zdravstveno izredno prizadeti. Hrup in tudi smrad povzročajo obrati, ki delajo 24 ur na dan, preko celega dneva pa še dejavnost podjetja Final gradnje gradbeništvo, ki koristi cesto V Sige za prevoze tovornjakov z gradbenim materialom in ostale gradbene mehanizacije. S prevozi začenjajo že ob 6:30 uri, tako, da krajane zbuja ropot tovorne mehanizacije.

Opozoriti je treba, da je v neposredni bližini gojitveni potok dela reke Ljubljanice. Tu imajo ribe svoje zavetje in gojitveno območje. Prav v neposredni bližini zahodno od gradbišča so Sige, razmreženo območje mrtvih rokavov reke Ljubljanice, kjer domujejo številne ptice, race in dve družini labodov. Ob teh mrtvih rokavih reke so tudi številne nutrije, želve in izredno bogato rastišče rastlin.

S tako grobim posegom na parceli št. 2308 k.o. Kašelj, ki leži na zelenem obvodnem pasu ki je tudi uradno določen v veljavnem prostorskem načrtu MOL-a izredno prizadet. Poleg gradbenega materiala se za nasipanje nasutja v preteklosti dovažal tudi drug material, za katerega pa krajani ne vedo, kaj bi lahko bilo, zato je povsem na mestu opravičen sum, katerega izražajo krajani, da ne bi prišlo do nevarnih snovi in onesnaženja podtalnice, saj nihče ne ve od kje je ta material prišel.

Kanal omenjenega vodotoka se že leta ne vzdržuje, tako, da je v njem nabranega precej mulja in odpadne biomase, dodatno pa se je v njega, ob opisanem posegu lastnika navedene parcele,

naložilo posekano grmovje in vejevje. Krajani pozivajo, da se kanal očisti in primerno vzdržuje, saj je sedaj odpadni in gnijoči material leglo in gojišče raznega mrčesa in insektov ter glodavcev.

Kot, da ne bi bilo že vsega dovolj, so krajani izpostavljeni še grožnjam s strani Osmana Sijamhodžića, ki vztrajno zatrjuje, da bo parkirišče raztegnil tudi na sosednje površine (št. parcel 2307 in 2309, vse k. o. 1770 Kašelj). Dejstvo, da sta sedanji in bivši lastnik parcele 2308 k.o. Kašelj, s sistematičnim nasipavanjem lastne parcele, posegla tudi v sosednji parceli (2308 in 2309 k.o. Kašelj) in to brez dovoljenja, samo podkrepljuje trditev nedovoljene in zelo objestne rabe prostora.

Opozoriti pa je treba še na tektonsko prelomnico, ki poteka ravno pod naselji Slape, Vevče, Zg. in Sp. Kašelj ter na prelivanje podtalnice iz Ljubljanskega polja na Ljubljansko Barje.

Glede na vse zapisano podajamo na vse naslovnike pritožbo zoper hrup in smrad ter nedovoljen poseg v zelen obvodni pas ter nelegalno vzpostavljeno parkirišče za tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo, ter pričakujemo izredno hitro ukrepanje.

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, prosimo pristojne službe, da nam po opravljenem inšpekcijskem nadzoru posredujejo tudi ugotovitvene zapisnike, ki jih bodo pripravili na podlagi naše prijave ter obiska na kraju samem.

V AAG pričakujemo, da bodo inšpekcijske službe in druge državne institucije čim prej ukrepale in da se nam ne bo potrebno zaradi kršitev tudi EU direktiv pritožiti na EU institucije. 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG podal pritožbe za projekt MOL za kanal Co na EU institucije


IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, Prešernova 26, 4270 Jesenice je 26.09.2018 na EU komisijo, EU parlament – komisijo za peticije in EU varuhu za človekove pravice poslala pritožbo zaradi nameravane  gradnje kanalizacije v viru pitne vode v vodonosniku od Broda do Ježice. Pritožbo smo poslali, ker bi ta gradnja kršila EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta s strani Mestne Občine  Ljubljana in državnih institucij

image

Ljubljansko polje

Kanal C0, premera 1.200 mm, je kanalizacija velikega pretoka in del kohezijskega projekta: “Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja”, namenjen odvajanju odpadnih voda iz sosednjih občin Moste in Vodice na čistilno napravo Ljubljana Zalog. Čeprav Ljubljana kanala C0 ne potrebuje, investitor, Mestna občina Ljubljana (MOL), del trase kanala C0 vodi v vodonosniku Ljubljanskega polja od Broda do Ježice, ki je glavno vodooskrbno območje Ljubljane, nahaja pa se nad geološko prelomnico, kjer se ustvarja potresno aktivno območje in v polju močnih vzgonskih napetosti, ki jih sprožajo sunkovita in visoka nihanja podtalnice v vodonosniku. Izgradnja kanala C0 med Brodom in Ježico s pretokom tisočih ton nevarnih odplak, bi bila stalna grožnja onesnaženja vodonosnika in podtalnice z možnimi katastrofalnimi posledicami uničenja filtracijskih sposobnosti vodonosnika, zaradi česar bi Ljubljana ostala brez glavnega vira pitne vode. 

Projekt za kanal C0 od Broda do Ježice je v nasprotju z EU Direktivo 2011/92/EU in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o Aarhuški konvenciji v povezavi s slovenskim pravnim redom. Prostorski akt, projekta za gradbeno dovoljenje za traso kanala C0 med Brodom in Ježico, je Občinski prostorski načrt 2010 (OPN MOL-ID), ki za izvedbo kanalizacije čez to vodovarstveno območje najvišjega nacionalnega pomena, nima primerne, v skladu z veljavnimi predpisi izdelane, presoje vplivov na okolje (Poročilo JASPERS, Ljubljana Wastewater Collection and Treatment Projekt, Guidance Note 2). V OPN MOL-ID  ni ustrezne grafike, ki bi bila osnova za presojo vplivov na okolje, Okoljsko poročilo (OP)  ni izpostavilo, da je kanal C0 zahteven infrastrukturni objekt, v katerem se bo na tem območju permanentno zadrževala velika količina odpadnih voda. Ta dejstva bi se v poročilu tveganja za onesnaženje vodonosnika in podtalnice morala soočiti z naravnimi danostmi napajalnega območja zajetja (potresno območje nad geološko prelomnico, sunkovita nihanja podtalnice, pojav močnih vzgonskih sil v vodonosniku). Iz teh okoliščin izhaja objektivna verjetnost poškodovanja kanalizacijskih cevi in izlitje velikih količin nevarnih onesnaževal mikrobiološkega in kemijskega sestava v vodonosnik in podtalnico, kar bi lahko ogrozilo oskrbo prebivalcev s pitno vodo ter zdravje in življenja ljudi.

Za projekt za kanal C0 je bilo, v nasprotju z »Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja«  s prilogami (Uredba), brez presoje vplivov gradnje na vodni režim in vodno telo, izdano vodno soglasje. V vodnem soglasju je območje vodonosnika med Brodom in Ježico obravnavano kot neproblematična gradbena parcela in se ji ne namenja posebne obravnave, torej ločeno od preostale trase kanalizacije. Ni upoštevano, da gre za gradnjo kanalizacije, kot zahtevnega objekta, na potresno in hidrološko aktivnem območju, zaradi česar obstaja nevarnost poškodb kanalizacijskih cevi in razlitje nevarnih odplak, kar bi ogrozilo delovanje vodonosnika, ki je življenjskega pomena za oskrbo prebivalcev Ljubljane s pitno vodo.

Na to so bili opozorjeni investitor Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za okolje RS in ARSO, Vlada RS, JASPERS in EU Komisija. Slovenski organi večinoma niso odgovarjali, če pa že, pa so bili odgovori izmikajoči (korespondenca). JASPERS je v citiranem poročilu leta 2016, ob oceni prve vloge projekta za kanal C0 pravilno ugotovil, da presoja vplivov na okolje ni bila narejena in zavrnil projekt. Ob ponovni vlogi, ko investitor spornega problema, trase kanala C0 čez glavno VVO od Broda do Ježice ni spremenil, je JASPERS pristal na zavajajoče pojasnilo po »Predhodnem postopku«, da presoja vplivov na okolje ni potrebna(?) in potrdil veliki kohezijski projekt.

To opozorilo proti nehumani in nezakoniti gradnji kanalizacije kanala C0 v vodonosniku Ljubljanskega polja je apel za zaščito glavnega vira naravne pitne vode od katerega je življenjsko odvisno več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in odločna zahteva za zaščito temeljnih človekovih pravic do naravne pitne vode, ki je zapisana v Ustavi RS, ker bi onesnaženje pitne vode z nevarnimi odplakami lahko ogrozilo zdravje in življenje ljudi. Danes, ko je še čas, ko je naravna pitna voda še darilo izjemnih naravnih danosti vodonosnika Ljubljanskega polja in še teče neoporečna v vodovodnih ceveh Ljubljane, storimo kar nam veleva medgeneracijska zavest in za nas in naše potomce zaščitimo vodonosnik, ki je (iz)vir pitne vode slovenske prestolnice.

OBRAZLOŽITEV

V vodovodni sistem Ljubljane priteka naravna pitna voda, ki jo odlikuje svežina in slasten vodni okus, kristalno čistost simbolizirajo Zelenci in slap Savica, znameniti izviri Save, reke, ki Ljubljani in njenemu vodovodnemu sistemu že 130 let zagotavlja potrebne količine pitne vode.

Glavni vir, tako rekoč organski izvir, mestne pitne vode je v vodonosniku Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico, kjer poleg drugih talnih virov, del reke Save ponika v vodonosnik, se v njegovem produ prečiščuje in odteka v prostrano podzemno jezero pod Ljubljano.

Voda iz vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico ustvarja glavnino pitne vode za oskrbo Ljubljane, zato je to najpomembnejši in nenadomestljiv vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice.

image

Shema tokov podzemne vode-Save

Največji ljubljanski župan, Ivan Hribar, je ustanovitelj Ljubljanskega vodovoda. Kot mestni svetnik je vodil odbor, ki je na Ljubljanskem polju več let raziskoval kvaliteto

image

Vodnjaki

in količino pitne vode. Leta 1890 je mestu predal v uporabo prvo črpališče v Klečah. Ta vodovod se že 130 let nadgrajuje.

image

Vodarne

Zle slutnje, ki se zgrinjajo nad oskrbo Ljubljane s pitno vodo prinaša kanal C0, koncept kanalizacije za prenos odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode na čistilno napravo Zalog-Ljubljana. Posebno sporna je trasa kanala C0, ki bi se vkopala v vodonosnik na vodovarstvenem območju (VVO) Ljubljanskega polja od Broda do mostu čez Savo na Ježici. Na tem odseku ni nobenih potreb po priključkih kanalizacije. To je le komercialni interes investitorja kanala C0, Mestne občine Ljubljana (MOL), za prevzem odpadnih voda iz drugih občin in za izrabo nepovratnih sredstev evropskega kohezijskega sklada. Zato je absolutno nesprejemljivo, da želi MOL v vodonosnik, ki je za Ljubljano eksistencialni (iz)vir pitne vode vgraditi kanalizacijo s pretokom velikih količin, 200 l/s, (po projektu PGD za kanal C0).

Na permanentne kritike, zakaj se območje med Brodom in Ježico ne izloči iz plana kanalizacijskih povezav in poišče sprejemljivo varianto, investitor MOL odgovarja, da bi v tem primeru padel celoten projekt za kanal C0, kar seveda ni res. To tudi ni zaželeno, tudi s strani javnosti ne, saj je v celoten projekt vključena obsežna, več kot 120 km dolga mreža sekundarnega kanalizacijskega sistema, ki rešuje nujne probleme kanalizacije v aglomeracijskih enotah Ljubljane, ki dejansko izboljšuje stanje in pogoje varstva podtalnice na širšem območju. Prav nasprotno kot na trasi od Broda do Ježice, kjer bi kanal C0 neposredno ogrožal stanje in pogoje varovanja vodonosnika in podtalnice.

Kanal C0 je kot »DEL 1«  v sestavi velikega kohezijskega projekta. Na trasah od Vodic in Medvod do Broda absolutno napačno, škodljivo in nepotrebno zasnovan, ker že obstajajo obstoječe in novejše infrastrukturne ureditve, ki lahko prevzamejo kanalizacijo iz sosednjih občin Medvode in Vodice ne da bi ogrožali naravne vire.

Da bi zaustavili ta projekt so CI in člani AAG  zbrali protestne podpise in jih poslali vladi RS in Ministrstvu za okolje RS Izvedli smo tudi druge javne protestne akcije, vendar so ti ostali brez odziva oblasti na lokalni in državni ravni. AAG se je zaradi tega odločil da se pritoži na EU  institucije.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Ali drži, da Krasu grozi nova ekološka bomba?!


Polona Krušec – Svet24

Primorci in okoljevarstveniki so na nogah. Izrazili so pomisleke glede namere o gradnji nove sežigalnice v bližini njihovih domov. Menijo, da jim grozi nevarnost.

radioaktivno

V Trstu naj bi sežigali radioaktivne odpadke. Foto: Profimedia

Podjetje Cartiera di Ferrara, ki se ukvarja s proizvodnjo papirja, bo poleg svojega obrata v Štivanu, manjšega kraja na italijanski strani Krasa, zgradilo sežigalnico odpadkov. Prebivalci slovenskega dela Krasa menijo, da bi projekt lahko pomembno vplival na zdravje, prihodnost in življenjsko okolje Kraševcev v Sloveniji in v Italiji.

Čuden oblak

Ideja o sežigalnici jih skrbi, ker jim po njim razpoložljivih podatkih ni jasno, kakšen bo njen vpliv na okolje, in zato zahtevajo, da se nemudoma začnejo aktivnosti pristojnih, ki bodo prinesle odgovor na to pomembno vprašanje. Tudi na zadnji seji občinskega sveta Občine Komen so se pogovarjali o tej temi. »Iz Zagrajca že zdaj vidim čuden in zastrašujoč oblak nad papirnico,« je svojo skrb izpostavil Bogdan Kosovelj, občinski svetnik.

sežigalnica

V sežigalnici v Štivanu z dimnikom dolgim 25 metrov, bodo »proizvedli« 190 kilogramov dima na uro. Foto: Profimedia

V bližini je vodno zajetje

Po javnosti dostopnih informacijah naj bi v novi sežigalnici zakurili od 20.000 do 25.000 ton odpadkov letno, kar bi naneslo 370 kilogramov pepela na uro. S temi številkami so operirali tudi na zadnji seji komenske občine. Eden od občinskih svetnikov, Stojan Kosmina, je izrazil še en pomislek, namreč, da bo sežigalnica stala »le 300 metrov od vodovodnega zajetja v Klaričih«.

Občinski svet se je tako na podlagi vseh njim dostopnih dejstev odločil, da Valter Ščuka, podžupan, ki opravlja funkcijo župana, naredi vse potrebno, da se poveže še z drugimi občinami, ki jih zadeva sežigalnica (Miren – Kostanjevica, Sežana, Divača in Hrpelje – Kozina); družno bi potem ministrstvo za okolje in prostor pozvali, naj se opredeli do predvidene gradnje sežigalnice tik ob slovensko-italijanski meji.

vojko10

Vojko Bernard, Alpe Adria Green.

Slovenija kot soodločevalka

Pomisleke glede sežigalnice ima tudi Alpe Adria Green, mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija. Njihov predsednik Vojko Bernard nam pove, da načeloma ne podpirajo izgradnje sežigalnic, »ki bi bile zgrajene za namen kurjenja nevarnih odpadkov brez nadzora javnosti v Sloveniji ter na območjih sosednjih držav, ki imajo čezmejni vpliv na zdravje ljudi pri nas«.

Kot primer problematičnega čezmejnega vpliva Bernard izpostavi tržaško sežigalnico odpadkov. »Ta še vedno predstavlja neposredno grožnjo tudi  zdravilišču Debeli Rtič, v katerem se zdravijo otroci, in ostalim tam živečim. Zato naj se v postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za sežigalnico v Štivanu, zaradi možnega čezmejnega vpliva na okolje, vključi država Slovenija (ministrstvo za okolje in prostor in zunanje ministrstvo), in ne občine,« izpostavi predsednik Alpe Adria Green.

Povezave:

Jedrski odpadki še vedno prihajajo v Trst

RAZLOGI ZAKAJ KAMPANIJSKI ODPADKI NE SMEJO VEČ USTVARJATI NOVIH OKOLJSKIH IZREDNIH RAZMER, TAKO V ITALIJI KAKOR V TUJINI: OD TARANTA DO TRSTA ZAHTEVAMO PONOVNO VZPOSTAVITEV PRAVNEGA REDA IN SPOŠTOVANJE PRAVIL EVROPSKE ZVEZE.

Izjava za javnost – EU komisija pričela obravnavati pritožbo AAG v zvezi z odpadki iz Kampanje – Italija

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Odvečna toplota iz nuklearke za ogrevanje Zagreba


avtor

BOŽO DUKIĆ – ČLAN UO AAG

Z odvečno toplotno energijo iz jedrske elektrarne bi lahko ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici.

krško

Slika je simbolična

Slovenija ima s Hrvaško skupno proizvodnjo električne energije. Proizvodnjo si delita po pogodbi, ki je posledica skupne postavitve proizvodnega objekta. Pogovori o skladiščenju odpadkov sicer še niso uresničeni, vendar pismo ni namenjeno temu.

Ob proizvodnji električne energije se ustvarja ogromna količina odpadne toplotne energije, ki se skoraj v celoti porabi za ‘ogrevanje’ Save. Postroj je treba za obratovanje ves čas hladiti.

Na podlagi statističnih podatkov o številu stanovanj v Zagrebu, je toplotne energije dovolj, da bi lahko z odvečno toploto ogrevali vsaj polovico stanovanjskih enot v sosednji prestolnici. Če znamo skupaj narediti proizvodni objekt, bi bila ob današnjem tehnološkem znanju najmanjša težava zgraditi cevovod za transport toplotne energije od mesta njenega nastanka do prvega odjemnega mesta v Zagrebu. Po naši oceni bi to pomenilo izgradnjo cevovoda v dolžini približno 40 kilometrov.

Takšen projekt bi pomenil za Zagreb približevanje k izpolnjevanju obveznosti do podnebnega sporazuma, saj bi zmanjšali porabo fosilnih energentov vsaj za polovico. K temu bi lahko dodali še komercialni učinek za proizvodni obrat v Krškem. V tem pismu ne želimo navajati številk, bomo pa to z veseljem storili, če bo dobili pozitiven odziv.

In za konec še pripomba: obe državi, Hrvaška in Slovenija sta ratificirali Svetovni podnebni sporazuma in sta obvezani izvajati ukrepe po sporazumu, v katerem ni predvidenih državnih meja.

VIR – Časnik finance

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Pripombe AAG na NOV–DOPOLNJEN “osnutek Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem”


 

Požar na Vrhniki

Foto: Požar v Kemisu

AAG je v zahtevanem roku  poslal na MOP pripombe in predloge na nov osnutek Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem in sicer:

· 2. člen, 1. odstavek: bolj natančno bi bilo treba določiti, kaj je skladiščenje na prostem. Ali se skladiščenje pod nadstrešnico tudi razume kot skladiščenje na prostem?

· 2. člen, 3. odstavek: Za vprašanja v zvezi s skladiščenjem odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke. Vseeno mora biti zapisano obvezno ravnanje z nevarnimi gorljivimi odpadki, kužnimi gorljivimi odpadki in radioaktivnimi gorljivimi odpadki, vsaj z navedbo členov Uredbe o odpadkih, če ne bomo spet poslušali inšpektorje, da nimajo pravne podlage, tako kot v primeru rabljenih gum, ki ne veljajo za odpadek in jih lahko skladiščijo z vsemi nevarnostmi, ki jih s pričujočo uredbo želimo zmanjšati, če so gume odpadek.

· 2. člen, 4. odstavek: Za skladiščenje rabljenih in novih avtomobilskih pnevmatik, ki so gorljiv trden proizvod s potencialnim velikim onesnaženjem zraka in zdravju močno škodljivimi produkti gorenja, velja ta uredba.

· 4. člen, 7. in 9. odstavek: zajemanje požarne vode je treba zagotoviti za gasilno vodo in za vodo, ki je potrebna za preprečevanje prenosa požara (npr. hlajenje), ker je le tako lahko preprečeno onesnaževanje okolja.

· 4. člen, 7. in 13. Odstavek: Skladišče odpadkov na prostem ne sme biti na območju poplav, tudi v primeru 100 letnih voda ali izjemnega večdnevnega dežja. Izcedne vode v nobenem primeru ne smejo zapustiti meja skladišča. V kolikor je obstoječe skladišče na poplavnem terenu, ga je potrebno preseliti ali obdati z neprepustnim zidom primerne višine.

· 6. člen, 4. odstavek: kaj pomeni ustrezen videonadzor, montaža same video nadzorne kamere še ne zagotavlja, da bo nekdo res vsake dve uri pogledal, kaj se dogaja z odpadki, mogoče bi bilo zraven treba zapisati montaža video-nadzorne kamere in vpis v dnevnik vsake dve uri.

· 6. člen, 5. in 6. odstavek: treba bi bilo definirati, kaj pomeni posredovanje ažurnih podatkov o vrsti in količini odpadkov, ki jih je treba sporočati gasilski enoti. Verjetno je dovolj, da se gasilski enoti javi spremembo količine in vrste odpadkov, tako, da ima gasilska enota ažurne podatke. Če upravljavec skladišča javi maksimalno količino odpadkov, ki je prisotna lahko na lokaciji potem javlja samo spremembo vrste odpadkov. Glede na izdan OVD za odpadke, pa so vrste odpadkov itak določene v OVD, torej je dovolj, da javi podatke iz OVD in javi naknadno še podatke po vsaki spremembi OVD.

· 7.člen, 4. odstavek: v tekstu je verjetno napaka, pravilno bi bilo, da izjavo o skladnosti ukrepov priloži načrtu gospodarjenja z odpadki

· 10. člen, 1. odstavek: ta člen je treba dopolniti tako, da se njegova vsebina ne nanaša samo na uporabo drugih ukrepov, kot jih določa 7. člen uredbe, ampak, da se nanaša na 4., 6., 7. in 8. člen.

· 10. člen – DODA SE: Z globo 70.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki je izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec odpadkov ali obdelovalec odpadkov, če pride do požara, ki kakorkoli onesnaži okolje (predvsem zrak, vode in tla) izven meja skladišča. Pri tem vzrok požara ni pomemben (samovžig, požig ali strela).

· 16. člen 2. in 3. odstavek: Prehodno obdobje oziroma obdobje prilagoditve bi bilo treba podaljšati, v primeru, da mora skladišče odpadkov na prostem pridobiti spremembo OVD po za druge naprave po 82. členu ZVO, OVD za IED naprave ali OVS oziroma, če ima en upravljavec 2 ali več skladišč na prostem, zaradi naslednjih vzrokov:

o Gradnja oziroma rekonstrukcija skladišča se ne sme izvesti dokler ni pridobljeno OVS in/ali OVD oziroma njegova sprememba, postopki na ARSO pa so lahko v primeru OVS precej daljši od 2 let (vloga za spremembo OVD se ne more vložiti preden ni OVS pravnomočen),

o Če ima nek upravljavec več skladišč na prostem, ki jih mora urediti, je to nek investicijski plan in ne more urediti vse naenkrat zaradi zagotovitve potrebnih finančnih sredstev.

o Da pa se ne bi izkoriščalo prehodnih obdobij, bi bilo mogoče treba določiti, kaj pa obvezno mora izvesti v 1 letu po izidu uredbe, npr. mora izdelati terminski plan uskladitve posameznega skladišča in inšpektor lahko nadzoruje izvajanje po terminskem planu.

Dodatna pripomba: Predlagamo, da v enem členu določite, da mora imeti upravljalec skladišča v vsaki delovni izmeni določeno število usposobljenih zaposlenih za začetno gašenje in da se morajo ti zaposleni za začetno gašenje redno usposabljati. Začetno gašenje je izrednega pomena, saj se z ustreznim zaletnim gašenjem prepreči razširitev požara, ki se lahko razvije v velik požar.

Povezava:

NOV – DOPOLJNEN!  Osnutek Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem.

Pripombe AAG na osnutek “Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem”

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG PODAL PRIPOMBE, PREDLOGE IN ZAHTEVE NA DPN OSVAD


 

Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 15.09.2018, v zakonskem roku, poslal na Ministrstvo za okolje in prostor, posredoval PRIPOMBE, PREDLOGE IN ZAHTEVE K POBUDI MINISTRSTVA ZA OBRAMBO ZA DRŽAVNO PROSTORSKO NAČRTOVANJE ZA OSREDNJE VADIŠČE SLOVENSKE VOJSKE (DPN OSVAD), ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana pod

poček7

Alpe Adria Green pošilja pripombe na DPN OSVAD, kljub temu, da bo sledila odločbi Ustavnega Sodišča 16.11.2017 leta z veljavnostjo 23.12.2018 leta.

Ustavno sodišče je namreč v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, da se Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna razveljavi po enem letu, v kolikor ta ne bo usklajena z Ustavo RS . V tem primeru bo AAG smatrala da Slovenska Vojska na »Počku« opravlja svoje aktivnosti na »ČRNO« in bo njeno delovanje na tem področju po presoji prijavilo pristojnim inšpekcijskim službam, tožilstvu RS in drugim pristojnim, glede na ugotovljene kršitve Slovenske vojske na tem področju.

1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, Prešernova 26, 4270 Jesenice (v nadaljevanju AAG), kot nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, vlaga zahtevo za vstop v postopek sprejemanja DPN OSVAD.

2. AAG ugotavlja, na osnovi Povzetka za javnost, da so ”Območje pobude in vse načrtovane prostorske ureditve enake kot so določene v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14). Vzrok za nov postopek državnega prostorskega načrtovanja je Odločba Ustavnega sodišča US (U-I-144/14 z dne 16. 11. 2017) objavljena v Uradnem listu RS, št. 75/17 z dne 22.12.2017, ki se v 2. točki glasi: »Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14) se razveljavi.«. V 3. točki se glasi: »Razveljavitev iz prejšnje točke začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Razlog za razveljavitev je neupoštevanje negativnega mnenja ARSO in posledično neusklajenost prostorskega akta.”

3. Pripombe na Pobudo za državno prostorsko načrtovanje za Osrednje vadišče Slovenske vojske (DPN OSVAD), z dne 13.avgusta 2018 torej veljajo tudi za DPN OSVAD Postojna (2017), kot so navedene v prilogah naših pripomb, in obratno. V prilogah civilne družbe, ki so vse del naše vloge, so posamezne naše utemeljitve podrobneje podprte z rezultati meritev, vsebujejo še dodatne utemeljitve in tudi potrebne aktivnosti za naprej v smeri opustitve uporabe tega območja za vojaške dejavnosti. Neposredno prizadete občine so Postojna, Pivka, Cerknica, Vipava in Ilirska Bistrica. Zračno delovanje, vključno s hrupom, onesnaževanjem zraka in preganjanjem divjih živali pa zadeva še bistveno širše območje, obenem pa načenja zdravje prebivalcev. Posledica vojaških aktivnosti je tudi povečan pritisk divjih zveri na naselja.

4. AAG predlaga in zahteva ukinitev vseh vojaških dejavnosti na področju obstoječih vojaških poligonov Poček in Bač, ustavitev vseh načrtovanih aktivnosti v smeri izgradnje objektov in infrastrukture za namene teh poligonov oz. vadišča, umik Pobude Ministrstva za obrambo za državno prostorsko načrtovanje za osrednje vadišče Slovenske vojske (Pobuda), julij 2018.

5. AAG ugotavlja, da je dobro utemeljenih prostorskih, okoljskih, naravovarstvenih, zdravstvenih, gozdnogospodarskih, turističnih in športno rekreativnih in varnostnih razlogov dovolj, da se vojaške aktivnosti na predmetnem območju prenehajo. Ne nazadnje je referendum 15. oktobra 2000 pokazal skoraj 70 % nasprotovanje vadišču Poček. Poleg tega je v slabem mesecu od 21.1.2011 do 18.2.2011 peticijo proti vojaškim aktivnostim na območju Poček in Bač, z naslovom ”Za Pivško kotlino brez streljanja”, ki je bila predana vladi, MO in MOP, podpisalo 17.000 ljudi!

6. AAG je dal Uredbo o DPN OSVAD POSTOJNA in postopek sprejemanja v presojo Ustavnemu sodišču (US) (označena z U-I-37/15), a vsebinsko ni bila obravnavana, ampak s sklepom zavrnjena, ker je US pred tem Uredbo o DPN razveljavil. Vsekakor vsebino te vloge vgrajujemo v pripombe na Pobudo.

7. Zaradi vsega navedenega dajemo zahtevo Vladi RS

– da v nadaljnjem postopku izda Sklep o zavrnitvi predmetne Pobude in o ustavitvi vseh nadaljnjih aktivnosti državnega prostorskega načrtovanja za Osrednje vadišče Slovenske vojske,

– da nemudoma sprejme Uredbo o zavarovanju območja vodonosnika Javorniki in vira pitne vode Malni pri Planini, ki zadeva najmanj 22.000 prebivalcev ter

– da prizna prevlado javnega interesa varovanja virov pitne vode kot neobnovljivega strateškega naravnega vira, ki je še posebej pomemben na Krasu, ki je vododeficitarno območje, kakor ga prepoznava Odlok o strategiji prostorskega razvoja, pri čemer je Pobuda v popolnem neskladju s tem Odlokom. Poleg tega po istem Odloku konkreten prostor za obrambne namene ni nikjer grafično opredeljen

– da sprejme ustrezne ukrepe za trajno varovanje tal, kraškega površja, kraškega podzemlja z jamskim sistemom in podzemnih voda v pripadajočem prostoru, ki zadeva oskrbo s pitno vodo občine Postojna, Pivka, Vipava in Cerknica, kar je bilo dokazano s sledenjem vodnih tokov. Zastrupitev teh tokov bi imela tudi čezmejni vpliv na vode sosednje Italije, česar Pobuda ne upošteva.

– da zagotovi spoštovanje že veljavnih predpisov ter za zaščito virov pitne vode uveljavite previdnostno načelo po ZVO-1. Navaja se monitoring, kar pa je napačno in nesprejemljivo za odločanje o uporabi območja DPN OSVAD, ker, ko se ugotovijo presežene vrednosti, je zastrupitev podtalnih tokov in zemljin (tudi dokazano sedimentov) v podzemlju že gotova, izplavljanje pa lahko traja desetletja.

poček1

Kot sestavni del pripomb spadajo tudi pripombe 

Civilne iniciativa Naša dolina – Za Pivško kotlino brez streljanja in posameznikov, ki jih prilagamo k našim pripombam.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG se je pritožil na sklep ARSA v primeru SVP AVIO–Škofja Loka


Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je v zakonskem roku, na  Ministrstvo za okolje in prostor RS 14.9. 2018 podal  zahtevo na  Ministrstvo za okolje in prostor RS, za vstop  v predhodni postopek z pritožbo zoper sklep ARSO št. 35405-253/2018-7  z dne 29. 8.2017 – lakiranje sestavnih delov plovil, nosilcu nameravanega posega SVP AVIO storitve d.o.o. v Škofji Loki.

 gel-plašč

Slika je simbolična

V pritožbi AAG zahteva, da  Ministrstvo za okolje in prostor,  sklep Agencije Republike Slovenije za okolje odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek.

V obrazložitvi smo v AAG navedli:

  1. Uvodoma ugotavljamo, da je Sklep Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Agencije RS za okolje (ARSO), da za nosilca posega SVP AVIO storitve d.o.o. (Nosilec) ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstvenega soglasja (OVS), datiran z datumom 29.8.2017. ARSO pa je Nosilcu poslal poziv k predložitvi podatkov 15.6.2018, kar izhaja iz teksta Sklepa, torej skoraj eno leto kasneje.

Z ozirom na to, da je Nosilec dejansko pričel s proizvodnjo spomladi leta 2017 po pričanju sosednjih organizacij, poziv ARSO pa je sledil šele leto kasneje, datumi igrajo pomembno vlogo in morebitne napake ne toleriramo in je datum potrebno uskladiti z razvojem dogodkov tako, da se izda nov celovit sklep (ne zgolj poprava napake), ta Sklep pa smatramo za neveljavnega in zahtevamo, da se ga prekliče.

  1. Sklep nadalje smatramo za neveljavnega, saj v njem ni dejstva, da je Nosilec skoraj eno leto delal na črno brez dovoljenj, kar so izpovedale priče, z vsem nekontroliranim onesnaževanjem, ki je lahko načelo zdravje ljudi in s tem motilo delovni proces družb in ustanov, ki delujejo v neposredni bližini ter v Srednji poklicni lesarski šoli Škofja Loka z dijaki in učitelji. 
  1. Namesto, da bi ARSO izvedel presojo vplivov na okolje, na upravičeno zahtevo neposredno ogroženih, je izdal Sklep, da presoja ni potrebna. S tem je ARSO neupravičeno in kaznivo (potvorba) legaliziral skoraj eno leto proizvodnje brez dovoljenj. V Sklepu namreč ARSO zapiše v več stavkih, da ga Nosilcu izdaja za nameravani poseg. Torej za poseg, ki še ni bil izveden, ampak je nameravan. Zato smatramo Sklep za neveljaven in zahtevamo, da se ga prekliče oziroma odpravi, saj je poseg – izvajanje proizvodnje že bil izveden (približno eno leto prej) in nikakor ni nameravan. Gre za lažno, goljufivo, potvorjeno in kaznivo prikazovanje dejstev. ARSO mora v vsakem aktu ugotoviti, da je izvajanje proizvodnje že bilo začeto pred izdajo kakršnihkoli dovoljenj in zahtevati sankcioniranje nedovoljene proizvodnje (po ZVO-1), obenem z ustavitvijo nedovoljene proizvodnje. V Sklepu ni nobenih tovrstnih informacij. Zaradi potvorjenega opisa v Sklepu zahtevamo odpravo Sklepa.
  1. ARSO je ob zgornjih dejstvih dejansko opravljal predhodni postopek za nazaj, kar pa pomeni kršenje ZVO-1, ki zahteva obravnavo pred posegom in ne po njem.
  1. V predhodnem postopku se obveznost presoje vplivov na okolje ugotavlja v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (UL RS 51/14; 57/15 in 26/17), v nadaljevanju Uredba.
  1. V Prilogi 1 Uredbe je dejavnost Nosilca uvrščena v C.III.2 (iii) barve in laki. V nadaljevanju dokazujemo, da ta razvrstitev ni pravilna v tem, ker bi morala vsebovati še (iv) elastomeri in druge polimeri in (v) peroksidi. Zato zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.
  1. V Prilogi 2 Uredbe pa so podrobnejša merila, s katerimi se določi, ali je za posege v okolje iz Priloge 1 Uredbe treba opraviti presojo vplivov na okolje.
  1. AAG dokazuje v nadaljevanju, da Sklep napačno in zmotno ocenjuje poseg Nosilca po merilih iz Priloge 2 Uredbe, zato ga je treba preklicati oziroma objaviti, da je neveljaven oziroma odpraviti.
  1. Sklep namreč pomanjkljivo navaja kemikalije, ki vstopajo v proces s tem, da navaja komercialna imena kot so na primer gelcoat in skincoat pa trdilna smola. Sklep s tem zavaja, ker ne navaja kemijskih oznak in imen, s tem pa onemogoča AAG, ki zastopa javni interes, preverbo in določitev učinkov kemikalij na zdravje ljudi in stopnje nevarnosti za požar in eksplozije. Sklep tako ne podaja niti MSDS (Materials Safety Data Sheet) oziroma niti ustreznih podatkov evropskih varnostnih opisov uporabljenih kemikalij in materialov.
  1. Primer gelcoat nanosov. Komercialni termin ”gelcoat”ni specificiran po kemikalijah, ki vstopajo v postopek.

Znanih je več formulacij izhodnih kemikalij. Sklep ne vsebuje nobene formulacije, zato zahtevamo preklic Sklepa, saj je iz spletnih podatkov jasno, da gre za izjemno strupene kemikalije, ki so skoraj eno leto uhajale iz nedovoljene proizvodnje, obenem pa še uhajajo po izjavah prič neposrednih sosedov. Podajamo dve povezavi na opise izjemne strupenosti za zdravje ter velike nevarnosti za požar in eksplozije.

https://www.flints.co.uk/pdffiles/crystic_gelcoat_65pa.pdf

https://www.wikihow.com/Gelcoat-Fiberglass

Gelcoat namreč vsebuje stiren monomere (priloga), ki so v tekočem stanju in katerih izjemna strupenost je navedena v opisih. Priznanje, da gre za stiren je razvidno tudi iz Sklepa na strani 6, pod alineo Smrad. Ni pa navedeno, da sam stiren monomeri – CAS številka 000100-42-5 (nepolimerizirani stiren in nasploh vsaki monomeri so izjemno strupeni in rakotvorni, posebno za moške) nastopajo v tekočem stanju in jih je potrebno šele utrditi v nanosu. Za utrjevanje pa se uporablja katalizator metil-etil-keton-peroksid (MEKP) CAS številka 1338-23-4 —– > zato tudi C.III.2 (v) peroksidi. Povezava na MEKP:

https://www.tapplastics.com/uploads/pdf/MSDS_TAP_MEKPC.pdf

Sklep ignorira izjemno nevarnost za zdravje in za požar ter eksplozije, ne navaja namreč, katere kemikalije so v postopku in zaradi tega ne zahteva presoje vplivov na okolje. Zato zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.

11. Drug primer je komercialni termin ”skincoat”, ki je sicer obrazložen (stran 3 Sklepa) kot sloj umetnih vlaken. Prav umetna vlakna pa spadajo v C.III.2 (iv) elastomeri in drugi polimeri. Zato je utemeljena zahteva, da se mora presoja o vplivih na okolje in OVS nanašati tudi na točko (iv), ki je v Sklepu izpuščena. Namreč, ne gre za formalno izpustitev pač pa so v (iv) snovi, ki so lahko strupene, nevarne in gorljive, a niso naštete po svojih kemijskih imenih on oznakah v varnostnih listih. To je še en razlog za uvedbo presoje o vplivih na okolje. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.

12. Naslednji kemijsko neopredeljen termin je ”trdilna smola”. Sklep ne navaja kemijskih terminov, kar je nesprejemljivo, saj na ta način ARSO zaobide ocenjevanje vplivov na okolje, ki je možno samo na osnovi poznavanja snovi po kemijski nomenklaturi. Spet zato zahtevamo odpravo Sklepa.

13. Obremenjevanje okolja in potrebo po presoji vplivov na okolje in zdravje ljudi povzročajo poleg lakiranja tudi mokra laminacija, suha laminacija in vakumska infuzija. Prav tako so prisotne formaldehidne smole in topila, ki dražijo sluznico in dihala in kar tudi občutijo sosedje-mejaši. Prav oni tudi povedo, da se vgrajeni filtri ne uporabljajo, saj sežejo vplivi te proizvodnje po zraku v njihove prostore in pljuča ter sluznice dihal, da je delo ob Nosilcu nevzdržno. Omenjenih postopkov ni nihče preverjal. Šele presoja bi postopke preverjala. Zato zahtevamo presojo in odpravo Sklepa.

  1. V nadaljevanju navajamo nekaj točk, ki terjajo spremembo ocene, kakršna je v Sklepu in sicer v smeri zahteve po presoji vplivov na okolje, ne pa njeno opustitev, kot odloča Sklep.
  1. Priloga 2 Uredbe navaja merila, najprej št.1. Značilnosti posega v okolje.

a) Velikost in zasnova celotnega posega (stran 3 Sklepa). ARSO navaja predhoden opis, za katerega pa smo že utemeljili, da je bistveno pomanjkljiv, saj ne navaja vseh kemikalij v postopku, ki pa spadajo med zdravju nevarne ter požarno in eksplozijsko nevarne.

b) Skupni učinek je povsem napačno naslovljen. Čas trajanja in število kosov sta manj pomembna ali pa sploh ne za presojo vplivov na okolje. Pomembna je poraba strupenih kemikalij, ki pa niso vse naštete niti niso znane njihove količine, kar je ključno za presojo vplivov na okolje.

Nadalje je popolnoma zavajajoče opisano območje ”nameravanega” , beri že izvedenega posega, ko navaja, da ” je locirano v industrijski coni Trata.., kjer obratujejo tudi druge pravne osebe in Srednja poklicna lesarska šola Škofja Loka z dijaki in učitelji.”

Ta navedba bistveno krši merila, posebno 3a., b. in č. (v tem tudi število ljudi, ki bi bili lahko prizadeti !!!), saj ne navede, da obstajajo direktni mejaši, ki so od obrata Nosilca oddaljeni od 0 do 6 metrov !!!

Gre za hudo kršitev meril, kajti zgornji podatek sam po sebi je že dovolj, da bi morala biti izvedena presoja vplivov na okolje, ki po ZVO-1 vsebuje tudi vplive na zdravje ljudi in bi moral biti uveden postopek pridobivanja OVS!

Že samo zaradi tega zahtevamo preklic oziroma odpravo Sklepa.

Presoja mora posebej obravnavati varnost ljudi pred strupenimi kemikalijami, kakor tudi stopnjo ogroženosti zaradi požara in/ali eksplozije.

f) Povezano z b) je tudi merilo tveganje za zdravje ljudi; kjer je navedeno:

”nameravani – (beri že izvedeni) poseg NE predstavlja tveganja za zdravje

ljudi.” Po vseh dosedanjih navedenih AAG argumentih pomeni ta navedba

hudo kršitev meril. Pravilna ocena je, da je tveganje za zdravje ljudi

VELIKO!

  1. Prav bližina in veliko število ljudi pomeni izjemno ogroženost tudi zaradi eksplozije. V alinei e) je to neposredno napisano, ”da je možno, da ob nepazljivosti oziroma neupoštevanju navodil pride do vpliva zaradi eksplozije.”

Ta stavek pa zahteva takojšnjo obravnavo ARSO po kazenskem zakoniku KZ-1, saj prepušča naštete ljudi naključju zaradi nepazljivosti oziroma neupoštevanju navodil, torej človeškemu faktorju, lahko tudi nekvalificiranim in prekarnim delavcem!

Ali ni bila katastrofa v Kemisu zaradi malomarnosti dovolj? ARSO s tem Sklepom v alinei e) dopušča stalen strah in potencialno veliko število žrtev, mrtvih in ranjenih, med bližnjimi sosedi, tudi mladino.

  1. KZ-1 314.člen obravnava povzročitev splošne nevarnosti. Pri tem šteje pod kaznivo dejanje tudi kdor z ”opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi…”. V našem primeru je ARSO s Sklepom o opustitvi izvedbe presoje vplivov na okolje (v katerem so po ZVO-1 tudi vplivi na zdravje ljudi) in opustitvi pridobivanja OVS povzročil nevarnost za življenje ljudi, ki je zdaj odvisno od naključja in človekove pomote pri proizvodnji Nosilca v neposredni bližini ljudi.
  1. Nadalje je ogrožanje življenja ljudi prisotno tudi zaradi naključnih požarov. V Sklepu ni nobene zahteve po 24 urnem fizičnem varovanju, ki ga morata v izmenah zagotavljati najmanj 2 osebi, usposobljeni za gašenje začetnega požara. Nosilec namreč skladišči in uporablja v proizvodnji vrsto močno gorljivih snovi, ki v določeni fazi gorenja tudi lahko eksplodirajo (kot pri Kemisu). ARSOva opustitev presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi tudi zaradi teh snovi brez varovanja povzroča nevarnost za življenje ljudi, ki so v neposredni bližini obrata Nosilca.
  1. Iz istega razloga je v točki 3. meril pod alineo Ravnanje z odpadki povsem napačna ocena ARSO o manjši pomembnosti odpadkov. Iz navedbe opisa odpadkov je razvidno, ne samo, da so med njimi nevarni odpadki, ampak tudi močno gorljivi. Še več, med njimi so tudi prepojene čistilne krpe, filtri in drugi podobni odpadki, ki lahko povzročijo samovžig, kot se je zgodil v Kemisu. Tudi zato AAG zahteva odpravo Sklepa. Namreč pomembnost odpadkov je z vidika eksplozijske in požarne varnosti velika in fizično varovanje 24 ur obvezno.
  1. V točki 3. meril pod alineo Eksplozije (stran 6) je opis, ki dopušča veliko ogrožanje življenj bližnjih delavcev, dijakov in profesorjev, kar smo že utemeljili. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.
  1. V točki 3. meril pod alineo Smrad je omenjen tudi strupeni stiren. Nesprejemljivo je, da ARSO prepušča omejevanje izpustov stirena in drugih strupenih kemikalij, ki v Sklepu niso navedene pa bi morale biti, neki nedoločeni prihodnosti z obljubo o vgradnji filtrov. Pri tem spet navaja ”nameravani” poseg, ki pa je bil že pred obravnavo v ARSO, izveden.

Kot že omenjeno spadajo med možne kemikalije, ki povzročajo smrad tudi druge.

Še posebej poglavje o smradu zahteva presojo vplivov na okolje in pridobitev OVS, ker velja na področju smradu brezpravna situacija. V Sloveniji nimamo predpisa o smradu. V tej situaciji bi šele v presoji vplivov predpisali primerne metode za določanje smradu. Take metode pa obstajajo. Tudi zato zahtevamo odpravo Sklepa.

  1. Opozarjamo tudi na neupoštevanje gasilnih vod, zaradi katerih je bazen z 2 m3 prostornine premajhen, na kar nas navede primer Kemis, kjer so gasilne vode preplavile projektiran bazen in stekle v okolje ter uničile vse življenje v potoku Tojnica. Šele postopek presoje vplivov na okolje privede do primerne velikosti bazena. Tudi zato zahtevamo presojo vplivov na okolje in odpravo Sklepa.
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

AAG je podal pripombe na ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE


 

AAG je v predpisanem  roku 07. 09.2018 poslal na Ministrstvo za infrastrukturo pripombe na ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE

PRIPOMBE AAG:

Št. odstavka

Predlog spremembe besedila

Utemeljitev

1.0 UVOD

(2)

Splošna pripomba

Energetski koncept Slovenije (EKS) bo izšel v obliki resolucije, ob tem, da obstajajo zakonske podlage za cilje, ki jih naslavlja

EKS, na primer Energetski zakon ipd.

Zato je ob vseh razpravah, ki pa so predvsem zahtevale konkretne odgovore in jih niso dobile, vprašljiv pomen EKS.

Za doseganje podnebnih evropsko dogovorjenih ciljev ne potrebujemo EKS, so vključeni v druge akte. Po njem je možno vse, pazi na naravo (npr. 1.0 (4), obenem jo pa uničuje (5.0 Viri energije). Tako kot je bilo z NEP2. Bi varčevali (6.0 Raba energije), obenem pa gradili nebrzdano nove kapacitete (5.0 Viri energije).

Pri tem pa EKS nikakor ne spreminja škodljivega poslovnega modela subvencij (podpor), ki jih potrebno ukiniti in preusmeriti energetski denar v dolgoročnejše vlaganje v pomoč prebivalstvu (kot pri plinskih napeljavah), ki plačuje le po porabi, ne pa investicije. Tako bi se hitro znebili kurilnega olja in presegli zahtevane odstotke zmanjšanja CO2.

Izredno skromno je besedilo 6.4 Promet, čeprav preko 40 % CO2 odpade nanj in so tu največje rezerve, zaradi katerih ni potrebna gradnja vetrnih elektrarn in še drugih posegov v naravo.

Dodati odstavek 2.1:

Energetski koncept Slovenije (EKS) je potrebno uskladiti z drugimi strategijami razvoja, kot so turistično gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo narave, varstvo krajine, varstvo okolja, zdravje prebivalstva in razvoja Slovenije kot celote.

Obenem je povsod, kjer gre za sporne posege, treba izdelati alternativne rešitve, ki ne škodujejo naravi, ljudem ali okolju.

Problem vseh energetskih strategij in načrtov in tudi EKS je, da niso predhodno usklajevani z drugimi strategijami in tako prihaja do konfliktnih situacij, posebno pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. Pri tem energetika dosledno ignorira alternativne možnosti za dosego istih ciljev.

Izsiljevanje umeščanja energetskih objektov v prostor s pomočjo tako imenovanega javnega interesa zgolj iz energetskega vidika je nesprejemljivo, saj je javni interes enako pomemben tudi pri drugih strategijah in razvoju Slovenije, na primer v turističnem gospodarstvu, kmetijstvu in drugod.

Prav pri tem igrajo ključno vlogo alternativne rešitve, ki bi jih vedno morali obdelati sočasno z energetskimi načrti.

To je nujno, saj Evropske direktive omogočajo državam svojo izbiro virov, obenem pa tudi priznajo investiranje v OVE v drugih državah. Hkrati opozarjamo na upoštevanje gibanja Modro srce Evrope za zaščito še preostalih prostotekočih rek Balkana in Slovenije.

4.0 Ukrepi za doseganje ciljev

(33a)

Dodati odstavek:

Pri konkretnih ukrepih za doseganje ciljev je vedno potrebno izdelati alternativne predloge in ukrepe, ki vodijo k istemu cilju. Pri tem je treba upoštevati celoten trajnostni razvoj Slovenije in ne parcialno samo energetike.

Odsotnost alternativnih energetskih izvedb za doseganje istih ciljev je bistvo sporov z javnostjo in drugimi vejami gospodarstva. Vsiljevanje samo enih rešitev, ki so običajno voda na mlin energetskih podjetij, nasprotuje trajnostnemu razvoju Slovenije.

Žal je zdajšnji trend slovenske energetike pozidava narave Slovenije z energetskimi objekti, kar je zgrešena strategija. EKS ni soočen z drugimi strategijami, ne upošteva naravnih potencialov Slovenije. Slovenija je namreč prepoznana po Evropi in svetu po svoji še ohranjeni naravi. Turistične statistike nam pričajo o naravi kot velikem potencialu Slovenije za turistično gospodarstvo. Zato se morajo energetske rešitve, predvsem nove kapacitete podrediti edini naravni prednosti Slovenije, ki jo ima v Evropi.

Slovenija ne potrebuje elektrarn na Muri in ne na srednji Savi. Izziv je, da najde druge oblike izpolnjevanja podnebnih odstotkov in te mora tudi prilagoditi tako, da si še naprej z energetiko ne uničuje narave (male in velike hidroelektrarne, vetrnice). OVE se morajo omejiti na urbane predele, kjer je tudi poraba energije in pa zmanjšati porabo bencina, diesel goriva in kurilnega olja, s čimer je mogoče doseči podnebne odstotke.

Razogljičenje je treba izpeljati brez uničevanja narave, kar je možno in še precej ceneje. To velja tako za obdobje do 2020, za obdobje do 2030 kot za obdobje do 2050. OVE niso trajnostni vir, če uničujejo naravo. Med OVE in trajnostnim razvojem Slovenije ni enačaja. Subvencije za OVE in SPTE so škodljive, saj imamo druge poslovne modele (in primere dobre prakse z njimi), ki subvencij ne potrebujejo za enak cilj. Tehnologije so že razvite in dokler so subvencije in škodljive 15 letne pogodbe o obveznem odkupu, se njihove cene ne bodo spustile.

3.4 Časovno določeni cilji

(27)

Številko 80% je treba zmanjšati na 40 %.

Pretegovanje Slovenije v lastno škodo, pri čemer nimamo nobenega vpliva na podnebne spremembe, je potrebno izločiti iz koncepta. Sicer pa je za tako 80 % zmanjšanje nujna nova jedrska elektrarna.

To je nujno, saj Evropske direktive omogočajo državam svojo izbiro virov, obenem pa tudi priznajo investiranje v OVE v drugih državah. Hkrati opozarjamo na upoštevanje gibanja Modro srce Evrope za zaščito še preostalih prostotekočih rek Balkana in Slovenije.

Četudi gre za projekcije Evrope, so to na pamet številke. Če ni zraven povedano, kako jih doseči, so brezpredmetne. To ignoriranje tehničnih možnosti je nedopustno in vodi samo v kaotično graditev novih kapacitet. Pri tem ni meddržavnih dogovorov in soinvestiranja. V povečanje jedrske elektrarne PAKS ob Donavi bi lahko Slovenija soinvestirala in si zagotovila določen delež moči v MW, če že dajemo Hrvaški 350 MW. Politika se ne zgane in se ne opredeli do te realne možnosti.

3.2 Zanesljivost oskrbe

(25a)

Dodati odstavek o kvaliteti oskrbe oziroma o kvaliteti elektrike:

Elektrika kot vsako drugo tržno blago mora imeti visoko kvaliteto, v skladu s standardi, ki omogoča gospodarstvu njeno uporabo brez motenj in prav tako gospodinjstvom (frekvenca, napetost, moč, stalnost 24/7, brez nihanj).

Dodatek je samo po sebi razumljiv, vendar se z uvedbo OVE kvaliteta znižuje. Primeri iz Nemčije (navedeno kasneje) dovolj zgovorno kažejo na to.

Zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo je ključno za slovensko gospodarstvo. To Slovenija že ima. EKS v nadaljevanju z nekritičnim in neselektivnim odnosom do OVE to oskrbo poslabšuje in draži, kar ni sprejemljivo.

Zanesljivost oskrbe je treba strokovno opredeliti, obstoječe besedilo je povsem zmedeno in ne zagotavlja zanesljivosti. Nujno je upoštevanje, v delu zanesljivosti, študijo podjetja ELES: Razvojni načrt prenosnega sistema RS Slovenije od leta 2017 do leta 2026. Pomembna sta moč (MW) elektro sistema in

24-urno zanesljivo obratovanje, hkrati z zagotavljanjem nujnih rezerv (terciarne, sekundarne, itd.). Sicer si bomo uničili industrijo, ki potrebuje moč.

4.8 Finančni mehanizmi

(45a)

Spremeniti besedilo tako, da se izločijo finančne spodbude (subvencije) za OVE in SPTE. Uporabijo se poslovni modeli brez subvencij.

Ukiniti je treba subvencije, ki so že doslej naredile več stomilijonsko škodo slovenskemu finančnemu potencialu za skoraj nikakršen učinek v smeri zmanjšanja CO2. O tem sploh ne vodimo evidence. Namesto subvencij že deluje nekaj poslovnih modelov, ki subvencij ne potrebujejo. Na primer Energetika Vransko z daljinskim ogrevanjem na biomaso in sonce.

Prav tako nekateri drugi poskusi (GEN-I) gredo v to smer.

Zaradi subvencij raste gospodarska škoda, ko se naše subvencije odlivajo v tujino. Primer je ponujanje vlaganj v sončne panele (npr. Kidričevo in drugje) z zagotavljanjem večjih obresti kot so v bankah. Dejansko pa to počne avstrijsko podjetje, ki lepo črpa naše subvencije, ki jih dobi za sončne elektrarne, k sebi.

5.1.2.Vetrna energija

(54)

(55)

Pod poglavjem Vetrna energija naj se ukine obe besedili in navede, da ne podpiramo nadaljnjega postavljanja vetrnih elektrarn.

Dokazi za zdravju škodljiv hrup vetrnih elektrarn:

https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE predavanje Ljubljana 25.maj 2018 58.02 min dr. Mariana Alves-Pereira angleška verzija

https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk 1:14.34 slovenska verzija

– vpliv infra in nizkofrekvenčnega hrupa od VE, ki se bistveno razlikuje od vseh drugih nizkih hrupov – je pulzne narave, kakor gre krak vetrnice mimo stebra.

Opozarjamo na brezpravno stanje v Sloveniji (pa tudi zaradi pritiska vetrne industrije še kje po Evropi), ker ni predpisa, kako meriti ta hrup-ne v dBA načinu, ker odreže infra in nizkofrekvenčni hrup in dobimo lažno sliko hrupa. Pravi način merjenja je dB linearni – brez filtriranja.

Prav tako se ne sme meriti povprečja, ampak slediti vse pulze, torej na ravni sekund.

Brezpravno stanje je tudi pri opredelitvi najmanjšega odmika vetrne elektrarne od bivališč oziroma posesti prebivalcev. Tega predpisa NI. V svetu se oblikuje stališče iz prakse, da 5 km oddaljenosti bivališča od vetrne elektrarne ni preveč. Ta hrup je dolgovaloven (frekvenca pa nizka, glej predavanje) in gre skozi stene hiš, skozi zaprta okna in skozi gozd.

Ker pa so VE na grebenih, je širjenje v daljavo še bolj olajšano.

1. Umeščanje vetrnih elektrarn je v nasprotju s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 in 2021 – 2025, ki ju pripravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in katerih strateška vizija je: “Slovenija je zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebno zadovoljstvo”.

VE uničujejo naravo in škodujejo zdravju prebivalcev, kar je mednarodno dokazano.

Pri naravi gre v glavnem za pobijanje netopirjev, ki so vsi zaščiteni. Mehanizem pobijanja je v podtlaku, v katerega jih potegne krak vetrnice in jim poškoduje pljuča (dokazano z najdbami poginulih). Mehanizem pobijanja velikih ptic ujed pa je udar konice kraka vetrnice, katerega obodna hitrost (fizika osnovne šole) je lahko izjemno velika 100 in več km/h. Ptica opreza za plenom in ne more slediti gibanju kraka.

Dokaz: video iz Grčije:

https://www.youtube.com/watch?v=na6HxKQQsAM 0.29 min.

Znanstvena razlaga je tule:

http://www.nature.com/news/vultures-blind-to-the-dangers-of-wind-farms-1.10214

https://www.youtube.com/watch?v=dsGiaSOaq9o 10.28 min ponavljajoči posnetki, na koncu tudi netopirji in zgovoren podatek o številu pobitih ptic.

Prav tako ne zmanjšujejo CO2, saj na primer TEŠ 6 ne bo spreminjal režima zaradi njih. Poleg tega lahko namesto elektrike iz VE to prihranimo. Prva naloga pri postavljanju novih elektrarn je, da najdemo namesto novih postavitev raje zmanjšanje porabe za enak iznos. To velja tudi za druge elektrarne in toplotne vire.

Za dokazan zelo škodljiv vpliv na zdravje pa prilagamo povezavo na letošnje predavanje strokovnjakinje za infra in nizkofrekvenčni hrup, ki ga oddajajo tudi vetrnice. V njem so dokazi za zelo škodljive spremembe organizma po nekaj letih delovanja tega hrupa, ki se v notranjih prostorih še resonančno ojača (primeri v predavanju). Škoduje pa tudi živalim – primeri v predavanju.

Opozarjamo, da obstaja že sodna praksa (npr.: Portugalska), ko je sodišče pravnomočno odločilo, da se morajo zaradi tega hrupa, po pritožbi prebivalcev, določene vetrnice odstraniti.

Tudi v Nemčiji imajo resne zdravstvene in bivanjske probleme – ta hrup gre tudi v tla — > sveža povezava in angl. naslov:

https://www.youtube.com/watch?v=Jk87q3Ax_5U 3.30 min

No, wind turbine noise is not damped by the ground!

Sicer pa je primerov selitev prebivalcev zaradi hrupa vetrnic veliko in so na primer tudi na:

http://www.epaw.org/ kjer je na stotine civilnih iniciativ. Takega odpora proti nekemu industrijskemu objektu kot je vetrna elektrarna po vseh državah še ni bilo. Informacije o tem so namerno ignorirane.

-korupcija je prisotna tudi tu, saj gre za zanesljivo investicijo (obvezen odkup, 15 let pogodba, odplačilo 5-7 let), ki je povsem netržna in škodljiva. Vetrna elektrika pa močno preplačana. Dravske elektrarne jo proizvajajo pod 30 evrov na MWh in so obnovljiv vir.

-toliko elektrike kot bi proizvedle načrtovane vetrnice lahko v Sloveniji prihranimo, zato so nepotrebne. V Energetskem zakonu ima varčevanje prednost pred novimi viri, kar je pravilno. VE kršijo Energetski zakon.

Za nadaljnje informacije smo na razpolago, ker imamo sprotne kontakte z ustanovami in civilnimi iniciativami po svetu.

Na primer: južna Tirolska, Italija se je povsem odpovedala vetrnicam. Imajo raje turizem.

Gospodarska škoda zaradi vetrnih elektrarn:

-odliv subvencij v tujino, namesto, da se porabijo v Sloveniji. Ena 1 MW VE stane med 1,5 do 1,8 milijona evrov! To je od 300 do 360 toplotnih črpalk po 5.000 evrov vsaka, pri čemer zamenjajo veliko kurilnega olja (skozi več let) in s tem neposredno znatno zmanjšajo CO2.

-škoda na zelenem in trajnostnem turizmu, kjer so narava, mir, razgledi brez industrijskih vetrnih stolpov in hrupa turistični produkt. Tujec bo izpod nemških vetrnic, na primer, rad prišel v naš mir in lep pogled na naravo. V turizmu so delovna mesta, pri vetrnicah jih ni, so avtomati.

-primer Nemčije, vetrne elektrarne ne morejo nadomestiti 24/7 elektrarn, napačna politika povzroča ogromne stroške, ampak Nemčija jih očitno lahko prenese, mi pa nimamo odveč denarja:

http://dailycaller.com/2017/02/28/germany-facing-mass-blackouts-because-the-wind-and-sun-wont-cooperate/

Tehnično so bile te stvari jasne že vnaprej.

1.0 Uvod

(4a)

5.1 Obnovljivi viri energije

(51a)

Dodati stavek:

Pri tem energetika ne sme zmanjševati izjemnega potenciala Slovenije, ki ga ima v naravi, ki ima velik gospodarski pomen.

Dodati odstavek:

OVE se morajo omejiti na urbane predele, kjer je tudi poraba energije in pa zmanjšati porabo bencina, diesel goriva in kurilnega olja, s čimer je mogoče doseči podnebne odstotke.

Žal je zdajšnji trend slovenske energetike pozidava narave Slovenije z energetskimi objekti, kar je zgrešena strategija. EKS ni soočen z drugimi strategijami, ne upošteva naravnih potencialov Slovenije. Slovenija je namreč prepoznana po Evropi in svetu po svoji še ohranjeni naravi. Turistične statistike nam pričajo o naravi kot velikem potencialu Slovenije za turistično gospodarstvo. Zato se morajo energetske rešitve, predvsem nove kapacitete podrediti edini naravni prednosti Slovenije, ki jo ima v Evropi.

Slovenija ne potrebuje elektrarn na Muri in ne na srednji Savi. Izziv je, da najde druge oblike izpolnjevanja podnebnih odstotkov in te mora tudi prilagoditi tako, da si še naprej z energetiko ne uničuje narave (male in velike hidroelektrarne, vetrnice).

Ta stavek je pomemben za ves nadaljnji tekst EKS in ga je treba pri vsakem drugem načrtovanju uporabiti (velja za veliko drugih odstavkov, da ne navajamo povsod). Zato mora biti na začetku. Razogljičenje je treba izpeljati brez uničevanja narave, kar je možno in še precej ceneje. To velja tako za obdobje do 2020, za obdobje do 2030 kot za obdobje do 2050. OVE niso trajnostni vir, če uničujejo naravo. Med OVE in trajnostnim razvojem Slovenije ni enačaja. Subvencije za OVE in SPTE so škodljive, saj imamo druge poslovne modele (in primere dobre prakse z njimi), ki subvencij ne potrebujejo za enak cilj. Tehnologije so že razvite in dokler so subvencije in škodljive 15 letne pogodbe o obveznem odkupu, se njihove cene ne bodo spustile.

3.1 Podnebna trajnost

Črtati pojem ”podnebna trajnost”

Pojem ”podnebna trajnost” ni opredeljena in ne vemo, kaj pomeni. V nadaljevanju je zgrešeno pomešana v odstavku (24) s trajnostnim razvojem, ki je sicer mednarodno opredeljen, vendar nima ničesar s podnebno trajnostjo.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!