e-novice AAG: HRAST 8/2018


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodavgust /2018

This is the divider

Od 1. avgusta živimo na kredit na račun naših otrok

Dan prekoračenja Zemljinih virov ali tudi Dan ekološkega dolga je tisti dan v letu, ko je človeštvo izkoristilo vse naravne vire, ki jih Zemlja v enem letu še lahko generira.Od tega dne naprej vstopamo v ekološki dolg do naslednjih generacij. Letos je ta dan 1. avgust, kar pomeni, da smo v zgolj 7 mesecih izkoristili toliko virov, kot nam jih je bilo danih za 12 mesecev. Dan prekoračenja Zemljinih virov je vsako leto prej, predlani  …

PREBERI VEČThis is the divider

Uradno potrdili, da ne bodo gradili plinovoda “Žavlje” v tržaškem zalivu

Italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj je uradno sporočilo, da je zaustavilo postopek o presoji načrtovane gradnje plinovoda družbe Snam Rete Gas na trasi Trst-Gradež-Vileš.Odločitev je bila pričakovana, saj bi se bil moral plinovod priključiti na plinski terminal v Žavljah, katerega pobudnik Gas Natural je junija letos dokončno vrgel puško v koruzo. Konec julija je družba Snam Rete Gas sporočila…

PREBERI VEČ

This is the divider

Stekli prvi ukrepi za povečanje varnosti Koroške Bele pred plazovi

3. avgusta se je pričela sanacija potoka Bela, ki je eden prvih ukrepov za zmanjšanje ogroženosti prebivalcev pred plazovi nad Koroško Belo. Sanacijo in čiščenje struge skozi potok Bela bo izvedel državni koncesionar Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ki bo z deli začel pri gasilskem domu. Končana pa naj bi bila do poletja prihodnje leto.Za potrebe gradnje  …

PREBERI VEČ

This is the divider

Po sledeh kriminalistične preiskave: poročilo razkriva, zakaj je zagorelo v Kemisu

Andraž Rožman – Dnevnik Čeprav je policija že lani poleti izdala poročilo, v katerem so opisali, kako je nastal požar v tovarni Kemis, do zdaj širši javnosti niso bile znane podrobnosti.O tem, kaj je bil pravi vzrok lanskega požara v vrhniškem Kemisu, je bilo veliko špekulacij, toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, …

PREBERI VEČ

Okoljsko zakonodajo se splača kršiti

This is the divider

Rozmari Petek – Večer Voc in Toming inženiring bosta zato, ker sta na črno v velenjsko pregrado vgradila del materiala iz vrtca Hudinja v Celju, plačala smešno nizko kazen v višini 100 evrovFOTO: ANDREJ PETELINŠEK Ta kup je Celjanom povzročal težave, v velenjski pregradi pa bi na njem lahko celo kmetovali. Inšpekcija za okolje in prostor …

PREBERI VEČ

This is the dividerDan sa prijateljima na Rudinjskoj reci

Ruža Helać – predsednica AAG – VOJVOĐANSKA ZELENA INCIJATIVA – U selu koje miruje na avgustovskoj vrućini čekamo prijatelje iz Niša. Čekamo pijatelje koje ne poznajemo. Moraju biti prijatelji,….. ko bi inače na poziv za pomoć došao gotovo ne pitavši ko smo, samo sa razlogom koji delimo kao bolest i kao strast.Iz pomalo ofucane službene Lade izlaze ljudi, nasmejani, obični, …

PREBERI VEČThis is the divider

Barbarski posek Valvazorjeve lipe pri graščini Krumperk

Anton Komat – Blizu graščine Krumperk je rasla mogočna lipa, stara več kot 400 let. Zasajena je bila leta 1593 v spomin na sijajno zmago nad Turki, ki jo je pri Sisku izbojeval vitez Adam Ravbar, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov in slovenski narodni junak. Lipa je upodobljena na grafiki v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, zato so jo poimenovali Valvazorjeva lipa. Toda to veličastno drevo, …

PREBERI VEČThis is the divider

Alpe Adria Green: sežigalnice so najbolj smiselne v mestih

Alpe Adria Green: sežigalnice so najbolj smiselne v mestihBORUT HOČEVAR – FINANCE – Nadaljujemo s serijo odgovorov okoljevarstvenih organizacij na vprašanje, kako se rešiti nakopičenih odpadkov brez sežigalnic. Tokrat je na vrsti Alpe Adria Green (AAG). Ena od resnih možnosti za sežigalnico bi bilo po mnenju AAG območje TE-TOL v Ljubljani.Vse več ustanov …

PREBERI VEČ

This is the divider

Savo Bohinjko so onesnažile gnijoče alge

Smrdeča plast na Savi Bohinjki pri Cajhnovem jezu na Lancovem niso bile plavajoče fekalije temveč odmrle alge, je pokazala raziskava. Za njihov pojav pa ne more biti kriva blejska čistilna naprava, kakršne so bile prvotne domneve okoliških prebivalcev.Raziskava je pokazala, da smrdeča plast na Savi Bohinjki  …

PREBERI VEČThis is the divider

EKO PATRULJA AAG: ZGODOVINSKI TURIZEM SLOVENSKIH ŽELEZNIC

Že vrsto let Slovenske železnice ponujajo Muzejski vlak po slikoviti Bohinjski progi, vendar morajo pred odhodom pripraviti parno lokomotivo. Na Jesenicah parno lokomotivo pripravo za vožnjo ( kurjenje) izvedejo nasproti stanovanjskega naselja.Stanovalci tega dela Jesenic so se obrnili z pritožbo na AAG. V  …

PREBERI VEČThis is the divider

Monsanto se požvižga na vaše zdravje!

 

AVTOR: Lara Jelen Revija Zarja – Dolga desetletja je korporaciji Monsanto uspelo prepričevati javnost, da je ključna sestavina njihovega herbicida Roundup, glifosat, naravnost revolucionarna in popolnoma varna za ljudi. Hitro so znali utišati vsakega, ki je  …

PREBERI VEČThis is the divider

DRŽAVA JE VEDELA, DA JE TERMINAL ŠKODLJIV, A SE NI HOTELA VPLETATI

bernard vojkoJURE ALEKSIČ – REVIJA  ZARJA

V večni bitki kapitala proti okolju lahko že dolgo prebiramo skoraj samo zgodbe o tragičnih porazih. Zato je toliko bolj dobrodošla vest o vsaki zmagi. In ena pomembnejših v moderni zgodovini je bila nedavna zmaga civilne družbe nad podjetjem Gas Natural, ki se je po več kot desetletju dokončno odpovedalo gradnji za okolje smrtonosnega plinskega terminala v Tržaškem zalivu.

Anton Komat je ob tem prav na teh straneh napisal, da smo bili priča izjemni zmagi samoorganizacije ljudstva proti politično-korporativni navezi. Eden ključnih generalov ljudstva na terenu je bil  …

 

PREBRI VEČ

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN

mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450

e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

AVGUST 2018

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

NE ŽELIM PREJEMATI E-NOVIC AAG

Monsanto se požvižga na vaše zdravje!


AVTOR: Lara Jelen Revija Zarja
Dolga desetletja je korporaciji Monsanto uspelo prepričevati javnost, da je ključna sestavina njihovega herbicida Roundup, glifosat, naravnost revolucionarna in popolnoma varna za ljudi. Hitro so znali utišati vsakega, ki je trdil drugače, in ga, če ne drugega, prikazali kot paranoičnega norčka. V zadnjih letih jih ni bilo malo.
glifosat1

Glifosat bo uničil tudi vas, ne samo plevela.

A je bilo treba počakati, da ljudje zaradi kontroverznega izdelka dejansko zbolijo, da se je dojelo, s čim imamo opravka. Monsanto na zdravstveno tveganje ob uporabi njihovega izdelka nikogar ne opozarja, ravno zato pa je bil pred dnevi obsojen na ameriškem sodišču. Evropski poslanec Igor Šoltes poudarja, da gre za zgodovinsko razsodbo.

»Razsodba sodišča v ameriškem San Franciscu o povezanosti med glifosatom in rakom je zgodovinska! Monsanto mora moškemu, ki je korporacijo tožil, ker trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati visoko odškodnino. Posebno pomembna je soglasna razsodba porote, da je korporacija vedela za škodljive učinke herbicidov, ki jih proizvaja že več kot 40 let, a ni posvarila potrošnikov! Globalno se je uporaba glifosata v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 15-krat, zato je interes industrije, da razsodbo ovrže, jasen. Spomnim pa naj še na izjemen paradoks: medtem ko na ravni EU poteka intenzivno prizadevanje za prepoved glifosata, imamo pri nas v Račah evropski center za njegovo proizvodnjo,« je na družbenem omrežju Facebook poudaril Igor Šoltes. Le par dni po njegovi objavi je odjeknila novica, da je v ZDA Monsanto izgubil še eno tožbo. Je to znak, da se dnevi nedotakljivosti te mogočne korporacije končno bližajo koncu? Bomo zdaj, ko so na ameriškem sodišču neizpodbitno dokazali, da je Monsanto manipuliral z znanostjo in napadal znanstvenike, ki so poskušali javnost opozoriti, da glifosat povzroča raka, ukrepali tudi v Sloveniji? Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog, meni, da ni več treba čakati na IARC (Mednarodna agencija za raziskave raka), ki je že leta 2015 opozorila, da je glifosat verjetno rakotvoren, niti na Evropsko unijo, saj je po podatkih, ki jih je razkrilo ameriško sodišče, prepoved glifosata popolnoma legitimna.

gorazd3

Gorazd Pretnar – član UO AAG

Ko je dovolj, je dovolj. Peščici ljudi, ki zasedejo politične stolčke, zaupamo svoj glas, ko pride do pomembnih odločitev. Žal pa se je ravno v zvezi z glifosatom pokazalo, da ta peščica do nas ne čuti nobene odgovornosti. Več kot milijon podpisov na evropski ravni ni bilo dovolj, da bi jim odgovorni prisluhnili. O, ne … medtem ko smo mi podpisovali peticijo proti uporabi glifosata, so se z njim veselo škropili pločniki, parki, ceste in železnice v naši neposredni bližini. Prepoved uporabe se zamika v prihodnja leta. Odločitev občine Ljubljana, da postane mesto brez pesticidov, je vredna vse pohvale, a kaj, ko DARS ceste še vedno škropi s strupom brez primere. Ravno to je med drugimi tako ujezilo Gorazda Pretnarja, da je mag. Dejanu Židanu napisal kratko odprto pismo, v katerem mu je dejal: »Prav bi bilo in spodobilo bi se, da naju s Tonetom Komatom povabiš na skupni sestanek odborov za zdravje in kmetijstvo za takojšnjo prepoved uporabe glifosata v Sloveniji. Sedaj ni dvoma, da je le pogojno rakotvoren, ampak tudi dokazano rakotvoren pri ljudeh. Po podatkih USA odvetnikov obstoja zamolčan dokument, ki pove, da je Monsanto to vedel in na to ni opozoril. Začnimo delo nove vlade in parlamenta konkretno. Imam pravni interes. Že trikrat me je DARS našprical z mojo hčerko na avtocesti. Policija Kozina temu kriminalu ni dorasla. Tožilka iz Sežane je odstopila od pregona, čeprav se šprica osem metrov od mimoidočih. Dejan, ko je dovolj, je dovolj. In tole pobudo bi moral napisati tvoj stanovski kolega dr. Posedi.« Pretnar nam je ob tem povedal, da se je na Židana obrnil, ker ga šteje za pozitivno osebo. Prepričan je, da bodo z njim lahko vzpostavili tako pomemben dialog o glifosatu in da bodo na skupnem sestanku odborov za zdravje dosegli, da se do popolne prepovedi uporablja previdnostni ukrep, ki veleva, da se z glifosatom ne smejo škropiti ceste in železnice, kadar so v njeni neposredni bližini osmih metrov ljudje. »Sem optimist, zdaj, ko so vse te informacije dosegle javnost, jih je treba prenesti samo še v parlament in do odbora. Naš glavni cilj je seveda takojšnja popolna prepoved uporabe glifosata na vseh površinah v Sloveniji, ne ozirajoč se na trenutna prehodna obdobja, ki jih je zapovedala EU in nas do popolne prepovedi ločijo še nadaljnja štiri leta,« nam je zaupal.A.KOMAT

Anton Komat – strokovni sodelavec pri AAG

Glifosat bo uničil tudi vas, ne samo plevela. Je sploh še treba poudarjati, zakaj je treba prenehati uporabljati glifosat, glavne sestavine znanega herbicida Roundup? Ta še zdaleč ne ubije samo plevela, pač pa tudi vse koristno v zemlji. »Glifosat s pomorom bakterij v prsti odstrani osnovni vir življenjsko pomembnih snovi za rastline in z njimi za človeka. Glifosat v prebavilih človeka pospešuje nastajanje zonulina, preveč zonulina pa povzroči sindrom prepustnega črevesja in vnetje. Zaplet z zonulinom v prebavilih se ponovi v sluznicah sinusov in zgornjih delov dihal, kjer povzroča vnetne procese, prepoznane kot alergične reakcije. Drži torej izjava raziskovalcev Univerze John Hopkins, da astma ni bolezen dihal, ampak bolezen tankega črevesja. Ker glifosat dokazano poškoduje tudi druge membranske sisteme v telesu, hematoencefalno pregrado, ožilje, jetra in ledvice, te membrane puščajo na vseh koncih, kar telo spreminja v gobo, ki žejno vpija strupe. Številne raziskave potrjujejo povezavo glifosata z avtizmom, druge potrjujejo, da organizem lahko namesto aminokisline glicina uporabi kemično soroden glifosat,« opozarja Anton Komat. Rak je torej le končna postaja, vmes pa se lahko zaradi vpliva glifosta pojavijo še marsikateri drugi zapleti.

Povezave:

Alpe Adria Green je na ARSO poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje OVD “Povečanje zmoglivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., REČE”

ODKRITO O GLIFOSATU

Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

Rakotvorni Glifosat bo v uporabi še najmanj pet let!

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

EKO PATRULJA AAG: ZGODOVINSKI TURIZEM SLOVENSKIH ŽELEZNIC


Že vrsto let Slovenske železnice ponujajo Muzejski vlak po slikoviti Bohinjski progi, vendar morajo pred odhodom pripraviti parno lokomotivo. Na Jesenicah parno lokomotivo pripravo za vožnjo ( kurjenje) izvedejo nasproti stanovanjskega naselja.

Stanovalci tega dela Jesenic so se obrnili z pritožbo na AAG. V  pritožbi zapisali , da iz lokomotive dim nosi prah in smrad v stanovanja in morajo imeti neprestano zaprta okna, zato smo se v AAG odločili da 23.08.2018 opravimo EKO-Patruljo na tem predelu Jesenic.

Na podlagi videnega menimo, da kraj za pripravo parne lokomotive ni primeren in da za kurjenje le te uporabljajo kurivo slabše kakovosti. V AAG bomo primer prijavili inšpekcijskim službam.

FOTOREPORTAŽA:

Dim iz parne lokomotive1

Dim iz parne lokomotive2

Dim iz parne lokomotive3

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Savo Bohinjko so onesnažile gnijoče alge


Smrdeča plast na Savi Bohinjki pri Cajhnovem jezu na Lancovem niso bile plavajoče fekalije temveč odmrle alge, je pokazala raziskava. Za njihov pojav pa ne more biti kriva blejska čistilna naprava, kakršne so bile prvotne domneve okoliških prebivalcev.

Raziskava je pokazala, da smrdeča plast na Savi Bohinjki pri Cajhnovem jezu na Lancovem niso plavajoče fekalije temveč odmrle alge. Foto: MMC RTV SLO

Prebivalce Lancovega je v minulih dneh razburilo nabiranje smrdljivega splavja za jezom pred sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Domnevali so, da onesnaženje prihaja iz blejskega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, ki bi bila ob povečanem številu turistov in deževju lahko preobremenjena.

Radovljiška občina je domnevne plavajoče fekalije v četrtek prijavila na regijski center za obveščanje. Onesnaženje so obravnavali tudi policisti. “Prve ugotovitve kažejo, da v vodi ni bilo nevarnih snovi,” so danes sporočili s PU Kranj in dodali, da so z ugotovitvami že seznanili tudi pristojni okoljski inšpektorat.

Z blejske občine, kjer so ves čas poudarjali dobro delovanje čistilne naprave, so sporočili, da je Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani izdelala neodvisno raziskavo. Analiza je pokazala, da v vodi ni zaznati fekalij, temveč se za jezom kopičijo odmrle alge in do neprijetnih vonjav prihaja zaradi gnitja.

“Očitno gre po mnenju strokovnjakov za naraven pojav, ki mu botrujeta dolgotrajna suša in nizek vodostaj rek,”so zapisali na občini, kjer bodo uradno poročilo poslali tudi okoljevarstveni inšpektorici in Policijski postaji Radovljica.

Biologinja Romana Marinšek Logar je sicer po izvedeni analizi v strokovnem mnenju zapisala, da razrasta alg in posledično njihove razgradnje in sproščanja smradu ne povzroča iztok iz blejske čistilne naprave, da pa so vzrok zanj vedno presežene koncentracije dušika in fosforja. “Kdo jih spušča v Savo Bohinjko, bo treba raziskati,” je zapisala.

Čistilna naprava dobro deluje
Občina Bled in koncesionar WTE posebej naglašata, da je delovanje čistilne naprave dobro in da na iztoku čistilne naprave nikoli niso bili preseženi predpisani parametri za izpust vode v vodotok. V to verjame tudi predsednik Krajevne skupnosti Lancovo Gregor Remec, vendar pa se mu postavlja vprašanje, kaj že pred čistilno napravo prek razbremenilnikov uhaja v Savo Bohinjko.

Čistilna naprava je zgrajena z zmogljivostjo 14.650 populacijskih enot. Poraba vode se v poletnih mesecih oziroma v turistični sezoni v povprečju dvigne za 20 odstotkov, kar je upoštevano v izračunu velikosti čistilne naprave in ne predstavlja težav pri kakovosti čiščenja odpadnih voda, zagotavljajo na občini.

Ob tem pojasnjujejo, da so večja nihanja bolj povezana z dotokom izvirskih in padavinskih voda, vendar kljub temu čistilna naprava še vedno normalno deluje, zlasti ob velikih vlaganjih občine v zadnjih letih v ločeno odvajanje odpadnih voda.

Vpliv prekomernega gnojenja in hranjenja rib
Kot poudarjajo na občini, je iz vseh dosedanjih strokovnih mnenj jasno, da najbolj škodljivo na stanje Blejskega jezera in posledično Jezernice in Save Bohinjke vpliva prekomerno gnojenje polj v jezerskem zaledju in prekomerno hranjenje rib. “Na žalost lokalna skupnost v tem pogledu nima pristojnosti, saj so vode v Sloveniji domena državnih ustanov ter monopolov posameznih koncesionarjev,” so še zapisali na občini.

VIR: MMC RTV SLO

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Alpe Adria Green: sežigalnice so najbolj smiselne v mestih


 

avtor BORUT HOČEVAR – FINANCE

Nadaljujemo s serijo odgovorov okoljevarstvenih organizacij na vprašanje, kako se rešiti nakopičenih odpadkov brez sežigalnic. Tokrat je na vrsti Alpe Adria Green (AAG).

Alpe Adria Green: sežigalnice so najbolj smiselne v mestih

Ena od resnih možnosti za sežigalnico bi bilo po mnenju AAG območje TE-TOL v Ljubljani.

Foto: Borut Hočevar

Vse več ustanov in posameznikov ugotavlja, da brez dodatnih kapacitet za sežiganje odpadkov ne bomo rešili težav s kupi odpadkov. Kakšno je stališče AAG do postavitve novih naprav v Sloveniji in do predelave obstoječih? Kje bi bile primerne lokacije za nove naprave?

Takšni vprašanji smo zastavili okoljevarstveni organizaciji AAG.

Na vprašanje o sežigalnicah so v častniku Finance že odgovorile okojevarstvene organizacije:

● Eko krog: Kako (ne)bi Uroš Macerl rešil težave z odpadki,

● Zero Waste Slovenija in Ekologi brez meja: Najbolj zagrizeni nasprotniki sežiga odpadkov: ‘Ni druge rešitve.’

●  Greenace:  Z novo sežigalnico bi spodbujali kopičenje odpadkov trdi Greenpeace

●   ZEG: Če voziš svoje odpadke v tujino, je Zero waste zavajanje in v posmeh občanom

V daljšem odgovoru so v AAG pojasnili, da »načeloma ne podpirajo izgradnje sežigalnic za kurjenje nevarnih odpadkov brez nadzora javnosti v Sloveniji in na območjih sosednjih držav, ki imajo čezmejni vpliv na zdravje ljudi v Sloveniji«.

Primer čezmejnega vpliva je tržaška sežigalnica odpadkov, “ki še vedno pomeni neposredno grožnjo tudi zdravilišču Debeli Rtič”. Primeri so tudi “kurilne naprave po vsej Sloveniji, za katere pri prvem pridobivanju okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja (OVS in OVD) ni bilo omenjeno, da bodo kot gorivo uporabljali odpadke”.

Vendar pa v AAG nadaljujejo: »Že leta nam je jasno, da brez sežigalnice, narejene po najstrožjih merilih, sprejemljivih za okolje, ne bo šlo. Pošiljati odpadke na drag sežig v tujino in pri tem vedno znova upati, da bodo sosedje sprejeli naš odpad v sežigalnici, oziroma da cena za sežig ne bo previsoka, je diletantsko in neodgovorno početje tako vlade in pristojnih ministrstev kot tudi podjetij, zadolženih za predelavo oziroma odstranjevanje odpadkov.«

In nadaljevanje: »Sedaj, ko imamo pred vrati kupe naših smeti in je cena za njihovo predelavo nesprejemljiva ker tujih prostih kapacitet za poceni predelavo in sežig ni, pa smrdi in se izceja, kupi smeti pa rastejo.«

Kot primer dobre prakse navajajo najmlajšo dunajsko sežigalnico Pfaffenau, »v katero že vozijo naše odpadke, do pet tovornjakov Snage vsak dan iz Ljubljane«.

»Pomislite na stroške sežiga osem tisoč ton odpadkov pri 29 evrih za tono, povečanih za 15 eurov prevoznih stroškov in na nepotrebno onesnaževanja okolja zaradi prevoza, dolgega 500 kilometrov.«

Pfafenau je ena od treh mestnih dunajskih sežigalnic. Leži v mestu jugovzhodno od centra in neposredno ob občutljivih zelenjavnih vrtovih Dunaja. »Torej gre za primerno opremljeno sežigalnico znotraj naseljenega področja ob še kako občutljivih zelenjavnih vrtovih za dnevno prehrano prebivalcev. Glede na kapaciteto 300 tisoč ton bi približno ustrezala slovenskim potrebam,« sklepajo v AAG.

TEŠ bi bil po mnenju AAG »manj primerno mesto«, ker: “Kako zaupati tako odgovorno nalogo nekomu, ko se je izkazal v takšni luči?”

V AAG trdijo, da načeloma ne podpirajo sežigalnic v urbanih naseljih, jih pa je »zaradi izkoristka toplotne energije smiselno postaviti v urbana naselja, ker bi se zaradi njihovega delovanja zmanjšale emisije iz individualnih kurilnih naprav«.

Ena od resnih možnosti bi bilo območje TE-TOL v Ljubljani, »še sploh, če upoštevamo infrastrukturno povezanost, koristno izrabo toplote, pridobljene z sežigom, to je proizvodnjo pare, vroče vode in elektrike s parno protitlačno turbino«.

Mar ne bi bilo smiselno plačevati sežig po sprejemljivih cenah javnih zavodov in prekiniti tudi do 200-odstotne zaslužke posrednikov ter zgraditi povsem novo, najsodobnejšo, okolju in ljudem prijazno sežigalnico od katere bi imeli dvojno korist, ugodnejše komunalne dajatve, nižjo ceno odvoza odpadkov in ogrevanja, kombinirano z energetsko varnostjo, se sprašujejo v AAG.

»Odločilnega pomena so seveda dobra infrastrukturna povezanost, dovolj veliko zaledje odjemalcev toplote ali hlajenja in najkrajše poti dostave odpadkov na sežig. Skratka, optimalen ekonomski izplen in najmanjše možno obremenjevanje prebivalstva in okolja.

Na žalost pa si obstoječe sežigalnice v Celju ne moremo predstavljati kot primerno rešitev. Karkoli se bo načrtovalo, bo treba čim prej. V prid okoliškega prebivalstva pa bomo zahtevali dostop do naprav in zelo natančno ter z najsodobnejšo tehnologijo nadzirali emisije,« so še zapisali v odgovoru, ki ga je podpisal predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard.

Povezave:

Odpadki iz Rcera na sežig vse do Dunaja – članek in odmev na njega

Utopljeni v strupih: Nepojmljive grozote z juga Italije

Mnenje AAG – Sežigalnice odpadkov v Sloveniji

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Barbarski posek Valvazorjeve lipe pri graščini Krumperk


Barbarski posek Valvazorjeve lipe pri graščini Krumperk

Anton Komat

Blizu graščine Krumperk je rasla mogočna lipa, stara več kot 400 let. Zasajena je bila leta 1593 v spomin na sijajno zmago nad Turki, ki jo je pri Sisku izbojeval vitez Adam Ravbar, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov in slovenski narodni junak.

lipa

Lipa je upodobljena na grafiki v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, zato so jo poimenovali Valvazorjeva lipa. Toda to veličastno drevo, prvovrstni naravni in kulturni spomenik, zdaj leži podrto, čeprav bi lahko ohranili deblo in glavne veje še dolgo potem, ko bi drevo dokončno odmrlo. Toda brezbrižnost odgovornih je priklicala motorne žage, ki so uničile mogočno lipo, del zgodovinskega spomina naroda. Za to barbarsko dejanje ni opravičila.

Grad Krumperk ima častitljivo zgodovino in znamenite prebivalce. Na Krumperku je bila rojena Ana Marija Ravbar, mati Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je del svojega otroštva preživel prav na tem gradu. Pozneje je ta znameniti mož napisal Slavo vojvodine Kranjske in v njej upodobil tudi Krumperk. In glej, na tej grafiki je lepo vidna grajska lipa in prav zato se jo je oprijelo ime Valvasorjeva lipa. Morda bi bilo zanjo pravšnje ime Ravbarjeva lipa, kajti  vitez Adam Ravbar je bil nedvomno najbolj znan stanovalec gradu Krumperk. Vsi poznamo zgodovinsko izjemno pomembno bitko pri Sisku 22. junija leta 1593, kjer je vojska pod poveljstvom Andreja Turjaškega z genialno taktiko uničila turško armado, ki je štela kar osemkrat več vojakov. Pri tem je ključno vlogo odigrala težka konjenica, ki jo je vodil vitez Adam Ravbar. Njegovi konjeniki so z manevrom popolnega presenečenja ter s hitrim in silovitim udarom potisnili Turke v reko Kolpo, kjer jih je v paniki mnogo utonilo, preostali pa so se razbežali. Najbrž zadostujeta podatka, da je 5000 mož potolklo armado 40.000 Turkov in da je v eni sami uri bitke padlo 10.000 Turkov! Genialni taktični manever pri Sisku spada v vse učbenike vojaških akademij. Ko se je zmagoviti vojskovodja vrnil domov, so v njegovo čast posadili lipo, ki je v dobrih štiristo letih zrasla v mogočno drevo. Leta 1984 je bila razglašena za naravni spomenik (protected planet, IUCN Management, category III, WDPA ID 386923). Kaj to pomeni v mednarodnem merilu? IUCN (International union for conservation of nature – Svetovna zveza za varstvo narave) je vodilna svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena že leta 1948, s sedežem v mestu Gland v Švici. Svetovno naravno dediščino ima IUCN razdeljeno v posamezne kategorije in Valvazorjeva lipa je bila uvrščena v kategorijo III – med naravne spomenike (natural monuments) pod evidenčno številko ID 386923. V dokumentih IUCN lahko za to kategorijo preberemo: »Naravni spomeniki imajo visoko kulturno in duhovno vrednost, kar se lahko izkoristi pri pridobivanju podpore za svoje ohranjanje.« Oho, zdaj pa si poglejmo, kako se pri nas ravna z naravno in kulturno dediščino svetovnega pomena.

Leta 1996 so se uradniki RS zganili in končno uvrstili Valvazorjevo lipo med naravne znamenitosti v lasti RS pod identifikacijsko št. 5134. Torej je država vzela mogočno lipo pod svoje okrilje in pristojnost. Storila pa je samo to in nič več. Povedano praktično, nič ni storila za redno spremljanje stanja drevesa in potrebne sanitarne posege za njegovo ohranjanje. Vemo pa, da zgolj pravno pisunstvo brez potrebnih ukrepov nima zdravilnih učinkov. Govoril sem z arboristom, ki je pred nekako desetimi leti odstranil poškodovane veje, in opisal mi je neverjeten dogodek. Ko je predlagal osnovne ukrepe, ki bi zagotovili trdnost in stojnost drevesa, in povedal, da je za to potrebnih nekaj sto evrov, so mu pristojni odgovorili, da za to ni denarja! Pa saj to ni res! Za nekaj sto evrov so prepustili propadanju naravni spomenik svetovnega formata! V nadaljevanju bom povzel dogodke, kot jih navaja pisec Miha Ulčar v glasilu občine Domžale Slamnik pod naslovom Na Krumperku podrli grajsko lipo in z njo več kot štiri stoletja stare spomine (Slamnik, št. 7, julij 2018).

Mnenje arboristov

V imenu države je bila usoda lipe prepuščena območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Ta je najela arborista Vasjo Dornika, univ. dipl. inž. gozdarstva iz Arboretuma Volčji potok, ki si je drevo dvakrat ogledal (?) sredi leta 2017 in v svojem mnenju zapisal (povzemam), da je na lipi ostalo samo še 10 do 15 odstotkov krošnje in da so v krošnji, na deblu in koreničniku prisotne glive z vidnimi trosnjaki. Na podlagi ugotovitev, da je drevo izredno nevarno za obiskovalce konjušnice in promet, konjušnico pa obiskujejo učenci osnovnih šol in študentje biotehniške fakultete, je predlagal, da se drevo čim prej odstrani in nadomesti z novo čim višjo sadiko. Zavod, ki naj bi varoval naravno in kulturno dediščino, se je brez ugovora strinjal s posekom, ki je bil letos tudi izveden?!

Toda poglejmo, kako se tem rečem streže drugje po Sloveniji. Prebral sem predlog ukrepov, ki jih je za mogočen Nujčev hrast izdelala imenitna skupina strokovnjakov v sestavi: prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija, doc. dr. Maje Jurc in mag. Dušana Jurca. Tam med drugim piše (citiram):

»Nemogoče je zaustaviti propad Nujčevega hrasta. Predvidevamo, da se bo zmanjševanje vitalnosti drevesa nadaljevalo, vendar hitrosti ni mogoče napovedati. Ne vemo številnih podatkov, ki bi jih za tako napoved potrebovali: npr. obseg okuženosti korenin z mraznico kot domnevno glavne povzročiteljice hiranja hrasta (to bi ugotovili z obsežnim sondiranjem v območju korenin), podatek o obsegu in jakosti trohnobe debla (vzorčenje lesa s Presslerjevim svedrom), iz katerega bi sklepali na nevarnost podrtja drevesa ob močnem vetru ali obremenitvi zaradi snega in žledu. Hitrost hiranja je odvisna tudi od stresov v prihodnosti, ki jih ne moremo predvideti. V kolikor se bo hiranje nadaljevalo, bi bilo ustrezno po približno petih letih (ali npr. po desetih, v kolikor se stanje ne bo hitro slabšalo) močno skrajšati vse veje in vrhove v krošnji. V kolikor bo hrast še dovolj vitalen, bo iz tako nastalih štrcljev odgnal in ustvaril sekundarno krošnjo. Verjetno pa bo njegovo hiranje hitro napredovalo in bo odgnal slabo in bo kmalu odmrl. Ostane naj nespremenjen – deblo z nekajmetrskimi štrclji stranskih vej in nekaj višjimi vrhovi. Lubje bo odpadalo, hrast bo začel svoje drugo obdobje, obdobje razgradnje. Pri teh odločitvah je najpomembnejše upoštevati končni cilj sanacije, to pa je: ohraniti deblo in glavne veje še dolgo potem, ko bo drevo odmrlo.« Tako se to dela, z znanjem in srcem!

Namesto uničenja zdravljenje

Uničenje Valvasorjeve lipe, naravnega in kulturnega spomenika v svetovnem merilu je zakoličilo mnenje enega samega arborista iz komercialnega okolja Arboretuma Volčji potok.

Nič preiskav, zgolj dva ogleda. Če bi v pomoč poklicali skupino prof. dr. Nika Torellija, bi mogočno deblo Valvasorjeve lipe pričalo še dolga desetletja kot organska skulptura zgodovinskega spomina na dogodke, ki so določali našo zgodovino. Za plašljivce, ki bi že na sprehodu nosili čelade (pa jih je sram), bi okrog postavili ograjo, za ta čas moderne domoljube zapis o bitki pri Sisku, za bolj romantične zgodbo pogumnega viteza Adama Ravbarja, vedoželjne pa bi spomnili na Valvazorja in njegovo Slavo.

Z drevesno kirurgijo se lahko podaljša življenje starih dreves, sicer bi že zdavnaj podrli Najevsko lipo, lipo pred turjaškim dvorom, ki jo opeva Prešeren, lipo pri gostilni Pod lipco v Ljubljani, Kočko lipo pri Semiču, tri lipe v Komendi, štiri pri Novi Štifti in še mnogo drugih. Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana po načelih drevesne kirurgije. Zaščiten je bil koreninski sistem in odstranjen trhel in vlažen les iz notranjosti, zdravo jedro pa zaščitno premazano. Tako je bilo ustavljeno njeno propadanje. V svetu je drevesna kirurgija izjemno napredovala, saj obsega vse, od injiciranja hranil v deblo in korenine do uporabe zdravilnih pripravkov proti bakterijam in glivam. Zdravljenje starih dreves poteka po načelih zdravljenja starih ljudi. Pri nas pa se drevesna kirurgija očitno začne in konča z motornimi žagami, kot da bi človeka, ki ima glivično infekcijo nožnega palca, pozdravili tako, da bi mu odrezali nogo.

Tragično je, da ne varujemo stoletnih pričevalcev nekdanje visoke kulture, ki se spreminja v barbarstvo motornih žag in grozo podrtih mogočnih dreves

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Dan sa prijateljima na Rudinjskoj reci


Ruža Helac                                                                                                                                                                                                                 Ruža Helać – predsednica AAG – VOJVOĐANSKA ZELENA INCIJATIVA

U selu koje miruje na avgustovskoj vrućini čekamo prijatelje iz Niša. Čekamo pijatelje koje ne poznajemo. Moraju biti prijatelji,….. ko bi inače na poziv za pomoć došao gotovo ne pitavši ko smo, samo sa razlogom koji delimo kao bolest i kao strast.

Iz pomalo ofucane službene Lade izlaze ljudi, nasmejani, obični, sa rečima hvale pirotskom bureku, sa osmehom i neposrednošću. Članovi ekipe Zavoda za zaštitu prirode, radne jedinice iz Niša … Saša, Andrej, ribočuvar Dragan. Žure, imaju u planu da rade provere na još dva mala toka pirotskog kraja, sad su na Temštici i njenoj pritoci Rudinjskoj reci , popodne na Jermi i strašnom Grebenu. Vitezovi zaštite, sigurni, smireni, stručni … Gotovo silom ih nagovaramo da podelimo hladovinu, razgovaramo, pitanja je mnogo a odgovori su kao svetlo.

Pre samo par dana uputili smo, u sred sezone godišnjih odmora, molbu da Zavod u što skorijem vremenu izvrši ekspertizu zivota dna, ihtiofaune i uslova staništa Rudinjske reke,

malog potoka koji nastaje u sakrivenim dolinama Granikova i Glogovice, mističnih mesta koje čuvaju zabit, dobre i zle sile. Dobrih je izgleda manje jer se i nad ovim biserom biodiverziteta, prirodnim plodištem riba, staništem retkih ptica … nadvio oblak. Oblak nerazumlja i puste pohlepe, oblak gluposti i ambicije. Šta drugo do još jedan plan sa cevovodima, turbinama, suvim koritima, mrtvim i oteti rekama.

Ređaju se mali virovi koje jedva spajaju tanušni tokovi vlažnog kamenja, vode gotovo da i nema ali je riba i vodozemaca dovoljno da se reka može nazvati itekako živom. Agregat se koristi krajnje pažljivo jer je ovogodišnje mladji mnogo, prošlogodišnje još više. Kome se čuditi više, organizmima koje su evolucija i priroda spremile da mogu preživeti u ovim teškim uslovima ili ljudima koji se raduju svakom nalazu u svom naučnom ritualu koji ponavljaju milioniti put. Pratimo ih, fotografišemo, pokušavao da po nešto kažemo a još više zapamtimo. Selimo se brzo, pomažemo jer je neophodno uzorkovati tok na više mesta. Svaki novi minut i sve je jasnije da se nalazimo na jednom od malih ribljih plodišta u sredini koja je najbliža iskonskoj.

Savez mesnih zajednica Stare planinie, gradjani Pirota i internet grupa Odbranimo reke Stare planine, pozvala je Zavod za zaštitu prirode na ovu vanrednu aktivnost, sa prvim saznanjima da se Rudinjskoj reci sprema scenario mini hidroenergetskog ludila odobrenog prostornim planom opštine Pirot i rešenjima i dozvolama same opštine. Sumnja u štetnost ovakvog projekta biće potvrđena zvaničnim mišljenjem Zavoda za zaštitu prirode a uvidom u dokumentaciju koju ćemo po običaju u gradskoj kući tražiti kao Sveti gral, pokazaće kako je projekat na Rudinjskoj reci dobio gradjevincku dozvolu u uslovima koje ćemo zahvaljujući prijateljima, prezentovati.

Stara planinaStara planina1Stara planina2

Stara planina3Stara planina4Stara planina5

FOTO AAG: Članovi ekipe Zavoda za zaštitu prirode, radne jedinice iz Niša prave analize vode

Stara planina7

FOTO AAG: Stotine komada riblje mladji zarobljene u jedinom udubljenju sa vodom na presušenom toku.

Stara planina8

FOTO AAG: Suva korita reka na Staroj planini

Stara planina9

FOTO AAG: Život u Rudinjskoj reci

Stara planina10

FOTO AAG: Žaba na Rudinjskoj reci,

Stara planina6

Poziv na protest protiv gradnje mini hidrocentrala na Staroj planini

Alpe Adria Green international org.

 

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Okoljsko zakonodajo se splača kršiti


Okoljsko zakonodajo se splača kršiti

Rozmari Petek – Večer

Voc in Toming inženiring bosta zato, ker sta na črno v velenjsko pregrado vgradila del materiala iz vrtca Hudinja v Celju, plačala smešno nizko kazen v višini 100 evrov

FOTO: ANDREJ PETELINŠEK Ta kup je Celjanom povzročal težave, v velenjski pregradi pa bi na njem lahko celo kmetovali.

Inšpekcija za okolje in prostor je v skladu s prioriteto svojega dela, kot vedno poudarijo, opravila pregled na območju med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, kamor je – dokazano – podjetje Toming inženiring med drugim odvrglo tudi celjsko zemljo. Natančneje, gre za zemljino, ki je bila zavoljo prekoračenih vrednosti težkih kovin lani poleti izkopana okoli vrtca Hudinja v Celju, nato pa je bila do maja letos začasno deponirana na območju stare cinkarne. To je po medijskih objavah odkrila tudi Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ugotovila je še, da je bila zemljina v dneh med 10. in 20. majem postopno predelana po postopku R 10 in vgrajena na to lokacijo po navodilih Premogovnika Velenje. Za takšno predelavo bi investitor moral imeti okoljevarstveno dovoljenje, česar za to zemljino nihče ni pridobil. Inšpekcija je zato proti družbama Voc, ki naj bi uradno zemljino odpeljal po naročilu Mestne občine Celje, in proti Toming inženiringu, ki je prevoz opravil, uvedla prekrškovni postopek. A največ, kar jih lahko doleti, je po 100 evrov kazni.

Dvakrat plačani za malo kršitev

Vse to daje izvajalcem jasno vedeti, da se takšna dejanja pravzaprav izredno splačajo. Mestna občina Ljubljana je namreč ob sanaciji enega izmed njihovih vrtcev za odvoz zemlje v za to primerno deponijo plačala kar 60 tisoč evrov. V celjskem primeru so to storili na črno in jo skrili v pregrado (ob tem pa naj bi po neuradnih podatkih podjetje Toming inženiring, ki je sprva poskušalo zanikati, kje je zemlja končala, dobilo plačilo Voca in Premogovnika Velenje).

image

FOTO: ROZMARI PETEK Običajno in dovoljeno ”polnilo” za utrjevanje pregrade med jezeroma je pepel iz šoštanjske termoelektrarne.

Uradno bi sicer v omenjeno pregrado, ki se zavoljo rudarjenja pogreza, lahko letno vgrajevali 1,5 milijona kubikov materiala, a izključno le pepela, ki nastane ob izgorevanju premoga v Termoelektrarni Šoštanj, kateremu bi primešali še tri natančno dogovorjene komponente. Obenem bi morali redno opravljati tudi monitoring vhodnih komponent, česar pa v Velenju že vsaj šest let ne počnejo. Ker blok 6 Termoelektrarne Šoštanj zavoljo boljšega izgorevanja in izkoristka pridela manj premoga, količine premoga ne zadoščajo več za enakomerno zapolnitev ugreznin.

Koliko so “rešitelji” zaslužili?

Zaradi te težave je Premogovnik Velenje tudi začel iskati še druge količine, s katerimi bi zapolnili vrzel. Sprva so še upali, da si bodo pri zapolnjevanju pomagali z zemljino, ki bi nastala ob gradnji tretje razvojne osi. A ker se gradnja te ceste še vedno odmika, so “rešitev” videli v Toming inženiringu, ki v Arnovskem gozdu za gradnjo Lidlovega logističnega centra dela gradbene izkope. “Rešitev” za skrito odstranitev zemlje, izkopane ob vrtcu Hudinja, so v istem podjetju videli tudi v Vocu, ki je dobilo posel celjske občine za odstranitev zemlje. Medijem niso hoteli povedati, kam so zemljo oddali, enako so tudi v Toming inženiringu sprva zanikali, da so imeli kaj s tem.

image

FOTO: ROZMARI PETEK Zaradi ugrezanja zemlje nad premogovniškimi jaški morajo pregrado med velenjskim in šoštansjkim jezerom nenehno utrjevati.

Še vedno pa ni znano, koliko je Voc Toming inženiringu plačal odvoz. Ve pa se, da je celjska občina Vocu za odvoz, ki ga sploh ni opravil sam, plačala 24.476 evrov. Te zemlje namreč nihče v Celju ni hotel imeti poleg sebe. Spomnimo, da so jo lani poleti hoteli odložiti na območju, kjer naj bi v Celju zgradili severno obvozno cesto, a so jo na koncu zaradi upora občanov morali začasno deponirati na območju stare cinkarne.

Zreli za kazenske ovadbe?

“Proti odgovornim v teh podjetjih in v Premogovniku Velenje bi morali podati kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja okolja,” menijo nekateri okoljevarstveniki, ki jim kar ni jasno, kako so si omenjena podjetja takšno potezo sploh lahko privoščila.

image

FOTO: ROZMARI PETEK Nasip, ki so ga pred kratkim navozili na pregrado med obema jezeroma, se s plaže Velenjskega jezera prav lepo vidi. 

“Če smo realni in gledamo praktično, bi morda takšna zemlja lahko končala kje pod kakšno cesto. Po moje bi bilo to morda celo najbolje, saj bi s tem najbolj preprečili izpiranje. Država in javnost pa morata ob tem vedeti, pod katero cesto je zemlja končala, da se je ne bi potem čez 20 let spet izkopalo, mirno vozilo naokoli in onesnaževalo okolje. Skratka, dejstvo je, da je obremenjeno zemljo treba nekam odložiti. A ne ob vodo. Obenem je treba imeti evidenco, kje je takšna zemlja končala, da se čez leta ne bi pojavila kje drugje in drugim povzročala težave,” meni še ena strokovnjakinja s področja okolja, ki imensko ni želela biti izpostavljena.

Celjsko zemljo bodo deponirali v Latkovi vasi

Na obzorju pa je nova težava. Kot smo v tem tednu že poročali, bo celjska občina avgusta sanirala igrišče ob Vrtcu Aljažev Hrib. Dela je spet prevzelo podjetje Voc.

Zaslužili so dobrih 24 tisoč evrov, plačali pa bodo 100 evrov kazni

Presenetljivo pri tem pa je, da je občina že pred začetkom del razpolagala z oceno odpadka, ki se po tolmačenju ministrstva za okolje in prostor lahko opravi šele, ko je zemljina izkopana, in preden je ta zemlja po izkopu pripeljana drugam. A kjer ni tožnika, ni sodnika. Ali drugače, inšpekcija bo, kot je sporočila, ogled gradbišča spet opravila “v skladu s prioriteto dela”. Medtem bo izbrani izvajalec odpadek morda že odpeljal. Dileme, kam ga bo odložil, ni več. “Izkopana zemljina bo deponirana na ločeni deponiji v zbirnem centru podjetja VOC Celje v Latkovi vasi. Pokrita bo z zaščitno folijo,” so dodatno sporočili z Mestne občine Celje.

Naredili tisto, kar se ne sme
Ena od temeljnih zakonitosti ravnanja z onesnaženo zemljo je, da vanjo z namenom redčenja in s tem zniževanja nedovoljenih koncentracij ni dovoljeno primešati neoporečne zemlje. Pri nasipu med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom so storili prav to. Premogovnik Velenje se je kmalu zatem javno pohvalil, da so analize pokazale, da “obravnavana zemljina kljub nedovoljenemu dovozu zemljine iz Vrtca Hudinja ni onesnažena”, in še, da “je z vidika vsebnosti onesnaževal primerna za vnos v tla na kmetijska zemljišča”. S tem so jasno dokazali, da so zemljino pravzaprav redčili, saj je zemlja takrat, ko je še bila ob vrtcu Hudinja, bila po isti uredbi označena za tako sporno, da jo je treba zamenjati, sedaj pa je primerna za kmetijsko rabo.

Povezava:

Celjski odpadki dokazano v velenjski pregradi

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod
Podprite AAG:
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!

Po sledeh kriminalistične preiskave: poročilo razkriva, zakaj je zagorelo v Kemisu


Andraž Rožman – Dnevnik

Čeprav je policija že lani poleti izdala poročilo, v katerem so opisali, kako je nastal požar v tovarni Kemis, do zdaj širši javnosti niso bile znane podrobnosti.

clip_image001

O tem, kaj je bil pravi vzrok lanskega požara v vrhniškem Kemisu, je bilo veliko špekulacij, toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata resen dvom. (Foto: Jaka Gasar)

»Forenzične in kriminalistične preiskave so ugotovile, da požar ni bil posledica niti malomarnosti niti nepravilnega načina dela,« je na julijski seji vrhniškega občinskega sveta dejal Emil Nanut, ki je bil v času požara direktor podjetja. Okrožno državno tožilstvo je res zavrglo kazensko ovadbo civilne iniciative zaradi povzročitve splošne nevarnosti, suma kaznivega dejanja pa niso potrdili niti kriminalisti. Toda kriminalistično poročilo, ki smo ga pridobili, in mnenje kemika Tomaža Ogrina v trditve, da požar ni bil posledica ravnanja Kemisa, vnašata dvom.

Gorenje je omogočil človek

Iz kriminalističnega poročila, ki ga je inšpektor Ivan Bunič pripravil že lani poleti, je razvidno, da je zagorelo v zabojniku številka 3 (zabojniki so bili razvrščeni po številkah od 1 do 7), velikosti 5,7 krat 2,3 metra, ki je čakal na odvoz v Avstrijo. V zabojniku so kriminalisti našli kose zoglenelih krp, prah bele barve, plastična vedra tiskarskih barv, ožgane pločevinke, plastenke, kozarčke s pokrovi, ki so vsebovali črno snov, ožgane vrečke, mulj z vonjem po laku, tiskarske folije, večja tkaninasta platna, na katerih je bila siva barva, kovinske ostanke filtrov in več nedoločljivih predmetov.

V enem od vzorcev so strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija dokazali prisotnost »polinenasičenih maščobnih kislin, ki najverjetneje izvirajo iz maščobnih olj in za katere je značilno, da so podvržene spontanim oksidacijam (tudi pri sobni temperaturi)«. V kriminalističnem poročilu piše tudi, da razlaga forenzikov podaja možnost, »da so po vnosu odpadnega materiala v zabojnik nastali pogoji, ki so omogočili kemijske reakcije in posledično povzročili samovžig vsebine. V zabojniku so bile tudi lahko vnetljive snovi (krpe z ostanki vnetljivih tekočin) in druge gorljive snovi (na primer zdrobljeni plastični materiali)«.

Kemik in zunanji sodelavec Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je preučil omenjeno poročilo, meni, da je edina možna razlaga vzroka požara, da so se vžgale oljnate krpe. Pojasnil je, kako do tega pride. Ogrin pravi, da se pri spontani oksidaciji, ki so ji podvržena v zabojniku najdena maščobna olja, razvija toplota. »Če so take snovi vpite v krpe in blago, dosežejo veliko površino, ki je na razpolago kisiku, sploh če so krpe nametane vsevprek. Če se razvita toplota ne odvaja sproti, ker so oljne krpe obdane z drugimi materiali, se temperatura v njih dviga, z njenim dvigom pa se spajanje s kisikom še pospeši in v spiralnem dvigu temperatur plane ogenj. Če so prisotni še kovinski delci, ki so jih tudi našli, pa ti delujejo kot katalizatorji, torej posredniki pri spajanju s kisikom, ki zato poteka še lažje,« je pojasnil Tomaž Ogrin in opozoril, da gre pri oksidaciji res za naravni pojav, a da je požarno delovanje omogočil človek.

Požar bi lahko preprečili

»Če bi na primer zabojnik prepihovali z dušikom, ne bi zagorelo kljub morebitnemu nepravilnemu polnjenju zabojnika z odpadki. Lahko bi ga po napolnitvi tudi prelili z utekočinjenim dušikom, ki prodre v vse pore in še ohladi materiale,« je razložil Ogrin in izpostavil še to, da oksidacija, preden se razplamti požar, poteka več ur, vsaj štiri do osem, lahko pa tudi več. Zato je Ogrin prepričan, da do požara ne bi prišlo, če bi bili v Kemisu 24 ur na dan ali vsaj po 15. uri, ko se je 15. maja lani delovni dan končal, prisotni gasilci. »Nesprejemljivo je tudi, da je lahko ogenj iz velikega kovinskega zabojnika preskočil na očitno nebranjeno močno gorljivo bližnjo okolico,« je dodal in poudaril, da je imel Kemis že od leta 2009 peto stopnjo požarne nevarnosti od šestih možnih. Zato ne more razumeti, zakaj ni bil v podjetju ves čas prisoten človek in so varnostniki opravljali le občasne obhode.

Pogodbeni sodelavec varnostne službe je namreč 15. maja lani ob 19.30 končal pregled objekta. Posebnosti ni zaznal. Ob 19.55 se je v nadzornem centru varnostne službe sprožil požarni alarm. Takrat v Kemisovi stavbi ni bilo nikogar.

Kemis ne ve, kaj je bil vzrok požara

Nekdanji direktor Kemisa in sedanji prokurist Emil Nanut poudarja, da v kriminalističnem poročilu ni nikjer navedeno, da je požar nastal zaradi samovžiga. »V poročilu strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija poudarjajo, da v konkretnem primeru niso dokazali samovžiga, ampak samo okoliščine, ki bi samovžig lahko omogočile,« pravi Nanut in dodaja, da v Kemisu ne vedo, kaj je bil vzrok požara. Da je bil najverjetnejši vzrok samovžig, je javnosti že septembra lani sporočila policija, ki pa tedaj ni omenjala oljnatih krp. Nanut sicer pravi, da so tudi odpadke v zabojniku, v katerem je najprej zagorelo, tako kot vedno pregledali in jih pripravili za sežig.

Video RTV:

KEMIS: ZA POŽAR KRIVO NAPAČNO ODLAGANJE PODATKOV

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Podprite AAG:
ODSTOP 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!