e-novice AAG: HRAST 7/2018


e-novice AAG: HRAST Hrastov list in plod - želodjulij/2018

Pripombe AAG na osnutek “Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem”

AAG je v zakonitem roku poslal na MOP pripombe in predloge na osnutek Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem in sicer:1. Uredbo AAG smatra kot pomembno, še posebej zaradi velikih požarov v preteklih letih, še posebej v letu 2017, pri katerih so bili trdni gorljivi odpadki tudi na prostem.2. Prilagamo povezavo na požar v Zalogu pri Novem mestu pred slabim … 

PREBERI VEČ

This is the divider

Euromost – U susret dvadesetogodišnjici limske regate

Predsednik AAG – EUROMOST Almer Mekić                                                     U susret dvadesetogodišnjici limske regate, Euromost je uradio dokumentarni film,,Limski splavari” Iduće godine se održava tradicionalna 20 “LIMSKA REGATA“ koja startuje sa Plavskog jezera. U susret dvadesetoj limskoj regati, Euromost je uradio turističko – promotivni dokumentarni film, pod nazivom,,Limski splavari” Kroz ovaj dokumentarni film, Lim je prikazan kroz ljepotu prirode koja ga okružuje i uzbudjenja  …

 

PREBERI VEČ

This is the divider

Crna Gora – Nije pošteno!

Ruža Helać – predsednica AAG – VOJVOĐANSKA ZELENA INCIJATIVAVlada Republike Crne Gore omogućila je investitorima gradnju mini hidrocentrala (MHE) na severu Crne Gore. Veliki broj MHE je planiran u Nacionalnom parku Prokletije. Građani Plava i okolnih mesta su se udružili kako bi sprečili ralizaciju ovih projekata, koji ugrožavaju njihov opstanak na vekovnim ognjištima. Jer…

PREBERI VEČThis is the divider

Letos gradnja kanalizacije v Lazah v Kranju – KOMENTAR IN MNENJE

Marko Špolad – član UO AAGV Sitarju bil 22. 6. 2018 objavljen članek na podlagi intervjuja z županom Mestne občine Kranj z naslovom Letos gradnja kanalizacije v Lazah. Zaradi popolnejše informacije sokrajanov Civilna iniciativa za Zeleno Stražišče  …

PREBERI VEČ

This is the divider

MAKEDONIJA – SVE ZA NIŠTA!

Ruža Helać – predsednica AAG – VOJVOĐANSKA ZELENA INCIJATIVAVlada Makedonije preispituje odluku o gradnji MHE u NP MavrovoU Makedoniji je prvobitno planirano 400 malih hidroelektrana. Taj plan je prisutan od 1982. godine. Izgradnja malih hidroelektrana je dugo planirana, njihova izgradnja počela još 50-ih godina prošlog veka, međutim velika ekspanzija dogodila se u …

PREBERI VEČ

This is the divider

AAG JE PO DVEH LETIH DOBILA SKLEP IZ ARSO, DA JE STRANSKI UDELEŽENEC V POSTOPKU V PRIMERU “LAZE”

AAG je na Upravno Sodišče z dne 20.11.2015 podal tožbo proti MOP, ki je zavrnil pritožbo AAG zoper sklep o ustavitvi postopka, ki ga je izdal ARSO je s sklepom dne 16.7.2015, z obrazložitvijo, da nastalo škodo v Industrijski coni Laze – Kranj, v kateri deluje 25 gospodarskih subjektov, ni mogoče vzročno povezati s posameznim povzročiteljem.Upravno sodišče RS je na podlagi tožbe AAG, s sodbo z dne 23.6.2016 in razsodilo, da se tožbi AAG  …

PREBERI VEČ

This is the divider

PREJELI SMO: Gradnja podzemne garaže na Muzejskem trgu bo po mnenju MO SLS Koper povzročila več š...

Na sliki: Franci Malečkar član UO AAG

V tem času Upravna enota Koper vabi lastnike nepremičnin v vplivnem območju gradnje novega objekta – Javne podzemne garažne hiše pod Muzejskim trgom v Kopru (investitor MO Koper), da priglasijo udeležbo in se do načrtovane gradnje opredelijo pisno ali se  …

PREBERI VEČThis is the divider

Tudi obremenjenost z vonjem je mogoče izmeriti

Marjana Ahačič – Gorenjski Glas – Kot so sporočili iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), so prepričani, da bo projekt uspešno izveden, pridobljeni rezultati pa bodo temelj za pripravo uredbe o motečih vonjavah, za katero si Alpe Adria Green  …

PREBERI VEČ

This is the divider

V Stražišču se bojijo okoljske katastrofe

Tudi te dni so opazili in slikali oljne madeže. / Foto: CI za zeleno StražiščeVilma Stanovnik – Gorenjski GlasV Civilni iniciativi za zeleno Stražišče se ne strinjajo s predvidenim občinskim projektom kanalizacije v Lazah, saj pravijo, da ni okoljsko vzdržen.Kranj – V Civilni iniciativi (CI) za zeleno Stražišče te dni   …

PREBERI VEČ

This is the divider

5G sevanje – napad na človeka in okolje

Kakor je zapisal inštitut INIS, so omrežja 5. generacije mobilne telefonije (5G) v fazi implementacije. »Poleg obstoječih makro celic bo omrežje vsebovalo tudi manjše celice, ki bodo omogočale veliko gostoto prenosnih hitrosti na posameznem področju. Ta naj bi se z uporabo novih frekvenc in novih naprednih anten povečala tudi do 1000 krat glede na  …

PREBERI VEČ

This is the divider

Prebivalci ob koprskem pristanišču se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu

Lee Širok – RTV – Vlada, ki opravlja tekoče posle, je zvišala dovoljene mejne vrednosti hrupa in v uredbo zapisala tudi, da tovorne ladje niso vir hrupa.Ladja Katrina, zaradi katere so se Koprčani letos najbolj pritoževali. Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je 14. junija sprejela vlada. Nikakor ni  …

 

PREBERI VEČ

This is the divider

Klasičnim pečem na drva naj bi odklenkalo

Ministrstvo za okolje in prostor se je prejšnji mesec vendarle zganilo in napoveduje konec prodaje novih peči, ki ne ustrezajo predpisom. Klasičnih peči na drva naj tako na slovenskem trgu ne bi bilo več mogoče kupiti.Zaradi neustrezne nove zakonodaje je redna oskrba dimnikov in kurilnih naprav po trditvah dimnikarjev drastično upadla in komaj še presega polovico od skupno približno …

PREBERI VEČ

This is the divider

V Ljubljani smo našli kup odpadkov, ki je večji od kupa embalaže

BORUT HOČEVAR – Finance – Ljubljansko podjetje KPL je streljaj od blokovskega naselja ustvarilo odlagališče, v katerem je po približni oceni okoli 25 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov.»Kdo od inšpekcije nadzira odlaganje odpadkov na področju med Litijsko in Hruševsko cesto  …

PREBERI VEČ

This is the divider

Nov načrt za reševanje nasedlega projekta Teš 6: zdaj bi kurili še odpadke

Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković – SIOL.NET – Foto: Bor Slana –                               V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) preučujejo možnost, da bi v novem, 1,43 milijarde evrov vrednem bloku 6 ob lignitu kurili tudi komunalne odpadke. Kaj se skriva v ozadju te ideje? In zakaj se utegnejo sežigalnice, ki sprožajo veliko nasprotovanje med prebivalci  …

PREBERI VEČ

This is the divider

AAG podal pripombe na “Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz n...

Alpe Adria Green (AAG) je na Ministrstvo za okolje in prostor v predpisanem roku s strani MOP, 30.07.2018 posredoval Pripombe, mnenja in zahteve na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30.  …

PREBERI VEČ

AAG VLOŽIL USTAVNO PRITOŽBO NA ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 28.07.2017 na USAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE vložila USTAVNO PRITOŽBO na ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1A), ki ga je sprejel Državni Zbor  …

PREBERI VEČ

This is the divider

E-novice HRAST Hrastov list in plod - želodizdaja:

ALPE ADRIA GREEN

mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450

e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

JULIJ 2018

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

NE ŽELIM PREJEMATI E-NOVIC AAG

AAG VLOŽIL USTAVNO PRITOŽBO NA ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU


Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 28.07.2017 na  USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE vložila  USTAVNO PRITOŽBO na  ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1A), ki ga je sprejel Državni Zbor 18. 10. 2017 in je začel veljati 28. 10.2017

Bazen-Pokljuka

V UTEMELJITEV USTAVNE PRITOŽBE smo zapisali:

1) Da smo izčrpali vsa pravna sredstva, da zakon ne bi bil sprejet

– Ministrstvo za okolje in prostor je vse od leta 2010 poskušalo izdati okoljevarstvena dovoljenja številnih organizacijam, ki bi grobo posegle z zakonom zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka; vsi poizkusi za pridobitev dovoljenj (Smučarski zvezi Slovenije in Zveze lovskih družin Slovenije) so bile sodno zavrženi, tako na ARSO, MOP kot na Upravnem sodišču. Zato se je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2017 odločilo, da sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1A) in na nedemokratičen način sprejel zakonske temelje za grobo poseganje na naravno območje Triglavskega narodnega parka in posledično kršil določila, ki veljajo za območje Nature 2000.

– javne razgrnitve osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1A) ni bilo; ne zainteresirana javnost, niti ne občine, niti nevladne organizacije niso sodelovale pri pripravi tega zakona. Na posredovane pripombe naše organizacije na te dopolnitve Zakona o TNP, Ministrstvo do danes ni niti odgovorilo.

– Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave je vse od leta 2011 do leta 2015 aktivno sodelovala kot stranka v postopkih izdaj okoljevarstvenih dovoljenj za posege v prostor Triglavskega narodnega parka; v postopkih je poleg Alpe Adrie Green sodelovalo tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. (Vsa dokumentacija priložena)

– Ministrstvo za okolje in prostor je mimo javnosti in zbiranja javnih pripomb na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku grobo kršilo slovensko zakonodajo, zakonodajo Evropske unije in mednarodno ratificirane pogodbe ter sporazume, ko je brez javnosti sprejelo ta dokument s takojšnjo veljavo.

2) pravočasnost

– Ministrstvo za okolje in prostor ni obvestilo javnosti, da bi lahko sodelovala pri spremembah zakonodaje na področju Zakona o Triglavskem narodnem parku.

3) domnevno kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine

– kršen 1. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija demokratična država; sprejetje takšnega akta, ki vpliva na vse državljane Republike Slovenije, je v nasprotju z demokratičnimi temelji moderne države

– kršen je 2. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija pravna država; to ne drži, kajti državljani in NVO nismo imeli možnosti, da bi se naše pripombe upoštevale pri sprejetju tega zakona, niti nismo imeli sogovornikov, niti se niso odzvali na naše pripombe na Ministrstvu za okolje in prostor

– kršenje 3.a člena Ustave Republike Slovenije – Slovenija je podpisnica mednarodnih pogodb, ki jih tudi ratificira in sprejme; Slovenija je podpisnica Mednarodne Aarhuške konvencije, ki zagotavlja, da državljani aktivno sodelujejo pri sprejemanju zakonodaje

– v celoti kršena določila Alpske konvencije, katero je med osmimi (8) državi sprejela in podpisala tudi Republika Slovenija

– kršen je 8. člen Ustave Republike Slovenije, saj zakon ne upošteva mednarodnih pravnih aktov, niti ne direktiv Evropske unije

– kršen je 14. člen Ustave Republike Slovenije – državljani s tem dejanjem nismo enaki pred zakonom, naše temeljne človekove pravice in temeljne človekove svoboščine niso zagotovljene

– kršen je 18. člen Ustave Republike Slovenije – v Republiki Sloveniji je prepovedano mučenje – z uveljavitvijo te uredbe, pa se dovoljuje močenje državljanov Republike Slovenije, ki živijo na območjih, kjer je hrup izredno škodljiv in nevaren za človekovo življenje

– kršene so temeljne človekove pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave Republike Slovenije)

4) DRUGE NAVEDBE

– v Republiki Sloveniji je ogromno problemov, zaradi kršitve oziroma neurejene zakonodaje na področju varstva okolja; Alpe Adria Green že leta in leta opozarja, da slab Zakon o varstvu okolja, ki ga je treba spremeniti in prilagoditi mednarodnim pogodbam in evropskim direktivam; na podlagi novega zakona, je treba pripravljati podzakonske akte

– pripravljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku tako ne temelji na ustrezni slovenski in evropski zakonodaji; iz tega razloga se ne more tako na hitro sprejeti zakonodaja, ki ima dolgoročne posledice, zlasti pa so te izredno škodljive za zdravje ljudi, naravo in zaščiteno ter neokrnjeno okolje Triglavskega narodnega parka

5) K pritožbi smo predložili:

– Odločbo ARSO št.: 35620-2766/2010-37 z dne 09.02.2012

– Odločbo MKO RS št.: 35607-862011-6 z dne 17.04.2012

– Sodbo Upravnega sodišča RS I U 831/2012-6 z dne 24.01.2013

– Odločbo ARSO št.: 35620-1526/2014-25 z dne 29.09.2014

– Odločbo MOP RS št.: 35607-9/2014-2-00641131 z dne 29.05.2015

– Sodbo Upravnega sodišča RS I U 966/2015-14 z dne 10.12.2015

– Pripombe AAG na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

POVEZAVE:

Izjava AAG, kot stranskega udeleženca: akumulacijski bazen za zasneževanje – RUDNO POLJE – TRIGLAVSKI KRAJINSKI PARK

AAG in DOPPS–preprečila izdajo naravovarstvenega soglasja za akumulacijski bazen Rudno Polje–biatlon–Pokljuka

PRITOŽBO SMUČARSKE ZVEZE–POVEČANJE AKUMOLACIJSKEGA JEZU RUDNO POLJE, JE mko ZAVRNIL

NEZAKONITA GRADNJA IN POSLEDIČNO DEGRADACIJA OKOLJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU V TNP – RUDNO POLJE

MOP POSLAL GRADIVO ZA SPREMEMBO ZAKONA O TNP NA VLADO

Pripombe AAG na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

AAG podal pripombe na “Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave”


Alpe Adria Green (AAG) je na Ministrstvo za okolje in prostor v predpisanem roku s strani MOP, 30.07.2018 posredoval Pripombe, mnenja in zahteve na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 (Odlok2019)

rjavi medved

1. Stališče AAG je zahteva, da se odstrel (odvzem iz narave) rjavega medveda in volka NE izvede v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019, kot predvideva 5. člen Odloka2019 (za medvede od 1. oktobra 2018 do 30. aprila 2019; za volkove od 1. oktobra 2018 do 31. januarja 2019 in od 1. do 30. septembra 2019). V načrtovalskem obdobju je predviden odvzem 200 osebkov medveda iz narave, od tega 175 osebkov z odstrelom in 25 zaradi izgub (povoz in druge oblike smrtnosti). V življenjskem prostoru volka je predviden odvzem 11 volkov (Priloga 1).

2. AAG zahteva, da se Odlok o ukrepu odvzema osebkov rjavega medveda in volka iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 NE sprejme, ampak odpravi in postopek sprejemanja Odloka2019 ustavi.

3. AAG tudi zahteva vstop v postopek kot organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave.

4. Obenem AAG zahteva tudi da se opravi javna predstavitev Odloka2019, a izven počitniškega časa.

AAG zgornji stališči na kratko utemeljuje predvsem s sledečim, kar pa niso edine pripombe in nedoslednosti Odloka2019:

5. Tako gradivo Zavoda za gozdove (ZGS) kot Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) , ki sta strokovni podlagi Odloka2019, namerno zavajata vlado in širšo javnost, da sta populaciji medveda in volka v Sloveniji del širše populacije izven Slovenije, namreč skupaj s Hrvaško in da je zato odvzem dovoljen, češ, saj gre za veliko populacijo (več tisoč osebkov), pri čemer ne bi bilo poslabšanja ugodnega stanja medveda in volka (test 3 po smernicah EU) zaradi Odloka2019.

6. Slovenija in Hrvaška sta fizično ločeni državi z rezilno žico in visoko ograjo, ki preprečujeta prehod med državama tako medvedu kot volku. To je dejstvo, ki je že dolgo poznano obema ”strokovnima” organizacijama, ki tega nista hoteli upoštevati niti pri lanskem podobnem odloku (kljub našim pripombam), niti pri letošnjem Odloku2019. Zato je očitno, da gre za namerno zavajanje, da bi lahko upravičili odstrel. S tem pa sta obe organizaciji postavili svojo strokovnost pod vprašaj oziroma je njuno stališče nestrokovno in odstrel posledično neutemeljen.

7. Zahtevamo tudi strokovno analizo vpliva ograje na mejah Slovenije proti Hrvaški za mobilnost medveda in volka. O tem nima javnost nobenih podatkov. ZGS in ZRSVN v svojih strokovnih mnenjih ponovno ignorirata to dejstvo. Ob tem pa, ko je teritorij volka in medveda bistveno zmanjšan in podatki o populaciji skupaj s Hrvaško niso več uporabni, še vedno navajata skupno število medveda in volka, s čimer naj bi utemeljila ugodno stanje. Tudi zato AAG nasprotuje odstrelu po Odloku2019, saj je osnovan tudi v tem delu (torej izgovor na skupno populacijo s Hrvaško) neznanstveno. Še več, zaradi zapore meje proti Hrvaški lahko pričakujemo zgostitev volka in medveda na manjšem ozemlju v Sloveniji, saj se ne more širiti, kot se je lahko pred namestitvijo ograje. Obenem pa bo prišlo še do širitve obeh zveri v druga področja Slovenije.

8. Glavni razlog za odstrel obeh vrst naj bi bil ”družbena nesprejemljivost” (test 1 EU) medveda in volka v Sloveniji. Pri tem ZGS navaja sedem let staro anketo (selektivno anketiranje je sploh vprašljiva metoda) iz leta 2011, po kateri naj bi šlo za družbeno nesprejemljivost obeh vrst živali, med interesnimi skupinami lovcev in rejcev domačih živali. Družbena nesprejemljivost pa naj bi upravičila zmanjševanje populacije v takem obsegu, čeprav je jasno, da korelacija med odstrelom in družbeno sprejemljivostjo ni bila nikoli raziskana.

9. AAG zahteva, da se javno objavijo tudi lokacije v Sloveniji, kjer poteka dejavnost reje drobnice in drugih domačih živali brez problemov z volkovi ali medvedi in da se spremeni kmetijska politika, ki zdaj napačno podpira rejo drobnice v področjih medveda in volka ter njihovi soseščini.

10. Še več, strokovno mnenje o tem je naslednje:

V Analizi učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod na domačih živalih (projekt Life+ SloWolf; avtorji Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina) so podane ugotovitve: »S korelacijsko analizo nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škod. Učinkov ni bilo zaslediti niti, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Pri korelaciji z več spremenljivkami je obseg škod najbolj koreliral s številom ovac v Sloveniji. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav.« In nadalje: »Ker so škode na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov ni imel učinka, priporočamo, da se prihodnje napore in sredstva usmeri predvsem v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo – na primer prehod na manj konfliktne rabe prostora ali izboljšanje varovanja drobnice z uporabo varnih ograd in pastirskih psov.«

11. In seveda, da bi še bolj upravičili odstrel ZGS in ZRSVN trdita, da ni drugih zadovoljivih možnosti (test 3 po EU) obrambe pred škodami na rejnih živalih, kar naj bi bil glavni vzrok za ”družbeno nesprejemljivost”. Pri tem zavestno izpuščata možnosti uporabe evropskih sredstev za nastavitev pastirjev in psov (ne zgolj psov), kot se je včasih paslo in še dandanašnji lahko vidimo po Bosni in na Hrvaškem. S tem obe ustanovi izgubita kompetence strokovnosti, ker ignorirata strokovno dobro rešitev, ki bi odpravila ”družbeno nesprejemljivost”.

12. Utemeljevanje z ”družbeno nesprejemljivostjo” s strani obeh zavodov na osnovi ankete iz leta 2011 izgubi vso verodostojnost, ko nasproti temu postavimo peticijo proti odstrelu medveda in volka iz leta 2016 s skoraj 3.000 podporniki. O njej je javnost obvestil tudi AAG na svoji strani.

13. Nastavitev pastirjev je namreč financirana z evropskimi sredstvi po Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, ki si ga lahko ogledamo na spodnji povezavi, kjer dobimo tudi konkretne rešitve s pastirjem. Tako ZGS kot ZRSVN napačno tolmačita razmere v Sloveniji, da so izkoriščene vse možnosti varovanja čred pred volkom in medvedom oziroma, da nekatere rešitve (električna ograja, pes…) ne prinašajo zadovoljivih rezultatov. Pri tem pa ne navajata koliko čred se varuje s pastirjem in psi in ali so škode nastale tudi tam, kjer so bili pastirji (v izmenah seveda). Zahtevamo, da se pri objavi škod zaradi volka ali medveda obvezno navede ali so bile domače živali varovane s pastirjem ali ne. Normalno je, da se čreda varuje s pastirjem in dvema psoma , kadar je na prostem in kadar je v hlevu. Dokler to varovanje ne bo vzpostavljeno, niso bile izkoriščene vse možnosti in Odlok2019 krši evropsko direktivo in našo zakonodajo. To varovanje bi zmanjšalo škodo na nič.

14. Za dokaz navajamo brošuro z naslovom: ”Reja domačih živali in sobivanje z zvermi – Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, 2016, Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Navajamo odstavek iz Programa o financiranju pastirjev (stran 7): ” V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014–2020 (operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri) so na voljo tudi podpore rejcem na območju pojavljanja velikih zveri, in sicer za plačilo dodatnih stroškov zaradi varovanja črede (nočne ograde, varovanje črede s psi in varovanje s pastirjem). Preventivni ukrepi so nujni tudi zato, ker zmanjšajo tveganje za vložek v rejo živali.”

http://www.program-podezelja.si/images/Varovanje-zivali-pred_zvermi03082016.pdf

15. AAG predlaga in zahteva obvezno zaposlitev pastirjev z dvema psoma, preventivno in kjer prihaja do škod. Sredstva za to so, kot smo navedli z viri. Gre zato, da se škode odpravijo, ne pa, da jih omogočamo z nepravilnim in nezadostnim varovanjem in s stimuliranjem reje domačih živali na neprimernih območjih in nezadostno varovane. Opozarjamo, da gre pri nezadostnem varovanju tudi za kršenje evropske zakonodaje o zavarovanih zvereh, saj niso izkoriščene vse možnosti za preprečevanje škod.

16. Prav tako niso izkoriščene možnosti drugih dejavnosti na podeželju namesto reje živali medvedu in volku pred nosom v osrednjem območju (test 3 EU). To so razmeroma nove dejavnosti tudi na področjih, kjer jih prej ni bilo in so posledica subvencij. Zaradi subvencij zdaj predlagajo odstrel. Predlagamo, da se subvencije za te dejavnosti na osrednjem območju volka in medveda ukinejo in se da možnosti za preusmeritev v nekonfliktne dejavnosti. Tudi zaradi odsotnosti tega ukrepa država z Odlokom2019 krši evropsko direktivo in našo zakonodajo.

17. V letih 2016 in 2017 pa smo lahko na TV spremljali oddaje, v katerih so predstavili kmetovalce, ki konfliktov z volkovi in medvedi nimajo, celo kljub odsotnosti pastirjev. Primere dobre prakse kaže uveljaviti tudi drugod. To je še ena od neizkoriščenih možnosti, zaradi česar sta ”strokovni” mnenji ZGS in ZRSVN napačni in škodljivi za obe zveri, ki sta zavarovani.

18. Opozarjamo tudi na različne podatke o odstrelu med ZGS in ZRSVN. Slednji navaja v svojem strokovnem mnenju odvzem 225 medvedov, od tega odstrel 200 medvedov, 25 pa kot izgube. Še dodatno pa 5 medvedov ob ponavljajočih škodnih dogodkih. Take številke jim je poslal ZGS in ZRSVN se je z njimi strinjal. To je porazno za ZRSVN, ob vsakih številkah odstrela, saj nočejo izkoristiti vseh možnosti po evropski zakonodaji. To je dokaz, kako ZRSVN nekritično deluje in dejansko ne varuje tega dela narave, kar smo v zgornjih točkah argumentirali.

19. K naši argumentaciji dodajamo tudi pravno študijo Daške Levstik, z naslovom Pravno varstvo volkov v Sloveniji (24.julij 2018), v kateri je, poleg argumentacije proti odstrelu volka, tudi več argumentov za zaščito medveda proti odstrelu. Najdemo jo na povezavi:

https://www.pamfil.si/clanki/2018/7/24/pravno-varstvo-volkov-v-sloveniji

20. V Odloku2019 je popolnoma odsoten podatek in predpis, kaj naj se zgodi s poginulimi zvermi, posebej kaj z odstreljenimi, kaj s ponesrečenimi. Omenjen je le odvzem vzorcev in evidenca. Če je ravnanje s kadavri poginulih zveri (posebej za medveda, posebej za volka) kje drugje predpisano, bi to moralo biti navedeno konkretno (predpis, členi) v Odloku2019. Kako je zagotovljena sledljivost celotne mase odstreljenega medveda in volka. Ali gre v sežig (kremiranje)? Zahtevamo konkretne odgovore, če so v drugih predpisih – predpis in člen.

21. Prav tako ni navedeno v Odloku2019, katera pravna ali zasebna oseba je lastnik kadavra medveda in volka. Ali je lastnik kadavra država? Po našem razumevanju je lastnik država. Ali ga naprej proda ali pokloni? Posebej tudi ali se odvzemajo tako imenovane trofeje ustreljenih ali drugače poginulih živali. Zahtevamo konkretne odgovore, če so v drugih predpisih – predpis in člen.

22. Prav tako ni navedeno v Odloku2019, ali je dovoljeno poginule medvede in volkove (posebej za odstreljene, posebej za ponesrečene) uporabiti za prehrano ljudi in če da, po kakšnem protokolu in kje. Kakor kaže pogled na splet, se prodajajo na primer medvedje pečenke. Ali so te od odstreljenih medvedov po tem in prejšnjih odlokih? Zahtevamo konkretne odgovore, če so v drugih predpisih – predpis in člen.

23. Prav tako ni navedeno, ali se z Odlokom2019 odstrel komurkoli zaračuna, na primer tujcu in kakšne so tarife (primerjaj s Hrvaško) ali to ni dovoljeno. Kdo je morebitni prejemnik tega denarja? Zahtevamo konkretne odgovore, če so v drugih predpisih – predpis in člen.

24. Zahtevamo odgovor na članek v Dnevniku iz 2006 v luči Odloka2019. Kakšne bi bile posledice odstrela po Odloku2019 za namene prehrane? Kakšna je sledljivost mesa in kakšen je tok denarja? Povezava na članek z naslovom: Jedilni listi bodo kmalu brez medvedjih šap

https://www.dnevnik.si/192580

25. Niti v strokovnih mnenjih ZGS in ZRSVN niti v Odloku2019 ni omembe odstrela jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev, ki je zelo velik, več tisoč in deset tisoč živali, po mnenju nekaterih lovcev prevelik, gozdarji ga pa zagovarjajo; in močno zmanjšuje prehranske možnosti zveri, posebno volka. Kako to, da ZGS in ZRSVN to ne zanima v povezavi z volkom in medvedom. Morda zato bolj napadajo domače živali! AAG zahteva izdelavo primerjalne študije, kako vpliva ta odstrel na prehranske možnosti volka, medveda in risa. Omenjena divjad ni zavarovana, vendar pa bi moralo obstajati strokovno znanstveno gradivo o vplivu odstrela tiste nezavarovane divjadi na zaščitene zveri.

AAG zahteva in zato tudi nasprotuje Odloku2019, strokovno obdelavo tega vpliva.

Saj je očitno, da sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano popolnoma neusklajena. Vsaj ZRSVN bi moral zahtevati in izdelati znanstveno gradivo o tem vplivu, ne pa, da ta vpliv ignorira.

26. Za enega od pregledov omenjenega odstrela navajamo članek z naslovom: Noro, koliko živali so lani postrelili lovci (3.2.2018), ki je na povezavi:

https://www.zurnal24.si/slovenija/noro-koliko-zivali-so-lani-postrelili-lovci-304412

27. Za nezaščiteno divjad je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki mu ZGS dostavi predlog odstrela. In kot kaže, je dejansko ZGS krivec za zmanjšanje prehranskih možnosti volka in medveda. Po drugi strani pa za oba predlaga odstrel, češ, da se prehranjujeta z domačimi živalmi in delata škodo. In krog je sklenjen v ZGS! Situacijo ilustriramo z navedbo članka (1.8.2017) z naslovom: Povečan odstrel jelenjadi – gozdarji za, lovci proti. Članek je na povezavi:

https://www.lokalno.si/2017/08/01/179983/aktualno/DL_Povecan_odstrel_jelenjadi___Gozdarji_za__lovci_proti/

28. AAG sprašuje novinarsko javnost, ali bo kdo raziskal tok denarja ob vseh teh odstrelih! Kajti močno sumimo, da je za odstreli interes kapitala. Vpletenosti ministrstev, ki so odločevalci, ni mogoče spregledati. Stroka pa naj bi se temu interesu prilagodila…….

Povezave:

AAG podal pripombe na Osnutek Odloka o ukrepu odvzema rjavega medveda in volka iz narave

Ponovni napad vlade na medvede in volkove

Kdo ima interes za pobijanje slovenskih velikih zveri: volka in medveda?

Ubijanje volkov in medvedov ne reši problemov, v mnogih primerih se je škoda celo povečala

Več povezav na: https://alpeadriagreen.wordpress.com/?s=medved

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Nov načrt za reševanje nasedlega projekta Teš 6: zdaj bi kurili še odpadke


Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković – SIOL.NET

TEŠ, TEŠ 6, avgust 2011

Foto: Bor Slana

V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) preučujejo možnost, da bi v novem, 1,43 milijarde evrov vrednem bloku 6 ob lignitu kurili tudi komunalne odpadke. Kaj se skriva v ozadju te ideje? In zakaj se utegnejo sežigalnice, ki sprožajo veliko nasprotovanje med prebivalci Slovenije, v prihodnjih letih izkazati za donosen posel?

V Tešu so za Siol.net potrdili, da razmišljajo o možnosti sežiganja komunalnih odpadkov v novem bloku elektrarne.

Gre za prvo uradno potrditev, da v Šoštanju preučujejo mogočo uporabo alternativnih goriv, v tem primeru torej nenevarnih komunalnih odpadkov. O tem se v Šaleški dolini govori že dlje časa, intenzivneje pa v zadnjih tednih.

“Preučujemo tehnične možnosti”

“Že pred leti smo se odločili za čim bolj ekološko prijazno in ekonomsko vzdržno proizvodnjo električne energije. Ker je sosežig alternativnih goriv na osnovi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, ena od resnih možnosti zmanjševanja odlaganja na odlagališčih, varčevanja z naravnimi viri in zmanjševanja emisije ogljikovega dioksida, proučujemo tudi takšne možnosti,” so priznali v Tešu.

Arman Koritnik, prvi mož Teša

Arman Koritnik, prvi mož Teša Foto: STA

Pri tem so poudarili, da odločitve o tem še niso sprejeli. “Sprejeta je bila le odločitev, da se prouči tehnične možnosti ter osnovna okoljska primerjava med kurjenjem premoga in sosežigom alternativnih goriv,” so poudarili v Tešu.

Dodali so, da bo še pred odločitvijo “treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje”.

Iščejo lokacije za nove sežigalnice

Načrti o kurjenju odpadkov v Tešu časovno sovpadajo z vedno bolj pogostimi pozivi državi, naj čim prej poskrbi za nove sežigalnice. Trenutno v Sloveniji deluje le ena – toplarna v Celju.

Številni župani v sežigalnicah vidijo manjkajoči člen v državni verigi ravnanja z odpadki. Regijski centri za zbiranje odpadkov so namreč zaradi pomanjkanja sežigalnic v Sloveniji predelane odpadke prisiljeni voziti v tujino. Tam za sežig po lastnih navedbah plačujejo visoke cene.

Odhajajoča ministrica za okolje Irena Majcen se je problem odločila rešiti s študijo o mogočih novih lokacijah za sežiganje odpadkov, ki jo je lani naročila pri podjetju Gorenje Surovina. Našla jih je sedem. Ob obstoječi sežigalnici v Celju še tri industrijske obrate –Salonit Anhovo, Vipap Krško, Lafarge Cement), toplarno v Mariboru, nekdanjo termoelektrarno v Trbovljah in Teš.

Že v Šoštanju bi tako lahko po oceni avtorjev študije sami prevzeli in sežgali 180 tisoč ton gorljivih odpadkov, kolikor jih letno “proizvedemo” v Sloveniji.

Irena Majcen, ministrica za okolje

Irena Majcen, ministrica za okolje Foto: STA

Odpadki so velik posel

Ni težko uganiti, zakaj so v Tešu, ki je samo v zadnjih dveh letih skupaj ustvaril skoraj 80 milijonov evrov izgube, tej ideji naklonjeni. “Kdor bo imel v Sloveniji prvi novo sežigalnico, bo zmagovalec, saj so odpadki velik posel,” nam je povedal sogovornik s področja energetike, ki je želel ostati neimenovan.

smeti

Foto: STA

Če bi Teš od države dobil koncesijo za sežiganje komunalnih odpadkov, bi dobil tudi energent s potencialno visoko kurilno vrednostjo. Po mehanski in biološki obdelavi v regijskih centrih namreč nastane lahka frakcija, ki je sestavljena iz papirja, kartona, plastike, lesa, folij in gorljivih izolacijskih materialov. Njena kurilna vrednost je lahko tudi do enkrat višja od kurilne vrednosti lignita.

Prav tako v načrtih Teša ni nepomembna možnost, da bi lahko država ta energent subvencionirala kot obnovljiv vir energije. Polovica materialov, ki sestavljajo lahko frakcijo, je namreč nefosilnega organskega izvora.

V Tešu so že pred časom poudarili, da bi lahko komunalni odpadki predstavljali tudi do pet odstotkov vsega goriva za elektrarno.

Celo zagovorniki Teša 6 so proti kurjenju odpadkov

Toda pred njihovimi načrti je več ovir.

Prva in največja je okoljska. Sežigalnice so velik poseg v okolje. Ob kurjenju odpadkov namreč v zrak izpuščajo dodatne količine ogljikovega dioksida in emisije nevarnih snovi. Po sežigu nastanejo nevarni odpadki v obliki žlindre in filtrne pogače, ki jih je spet treba skladiščiti.

Darko Menih, župan Šoštanj

Darko Menih, župan Šoštanj Foto: STA

Tudi zato v Šoštanju tem idejam nasprotujejo. “Za lokalno skupnost sežiganje odpadkov v Tešu v nobenem primeru ni sprejemljivo,” je večkrat poudaril dolgoletni župan Šoštanja Darko Menih, sicer vrsto let goreč podpornik Teša 6. Tega so v Šaleški dolini zgradili z utemeljitvijo, da bo namenjen kurjenju domačega lignita, s tem pa preživetju Premogovnika Velenje in več kot 2.000 delovnih mest.

Hkrati utegnejo načrti o sežiganju odpadkov, ki jih podpirajo tudi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), dodatno poslabšati odnose med vodstvom Teša in lokalno skupnostjo. V Tešu so namreč te načrte začeli pripravljati v času, ko je Mestna občina Velenje proti elektrarni vložila tožbo zaradi domnevnega izogibanja dogovorjenega izplačila odškodnin.

Upori proti sežigalnicam

Četudi v Tešu poudarjajo, da bo najprej “treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje”, izkušnje iz Slovenije učijo, da prebivalstvo in lokalne skupnosti ostro nasprotujejo sežigalnicam – tudi na okoljsko že degradiranih območjih.

Leta 2013 je tam veliko prahu dvignila tudi ideja ministrstva za infrastrukturo, kjer so rešitev za danes zaprto Termoelektrarno Trbovlje (TET) našli v sežiganju odpadkov. Leto dni zatem so se načrtom o sežigalnici uprli krajani Stražišča.

Blok so zgradili za domač in tuj premog, ne pa za odpadke

Druga ovira za načrte o sosežigu odpadkov je tehnične narave. Teš 6 že v osnovi ni bil predviden za kurjenje odpadkov, ampak izključno premoga – lignita s primešavanjem črnega premoga iz Indonezije.

rudar čelada premog

Foto: Thinkstock

Morebitno sežiganje odpadkov v kotlu bi lahko uničilo ventilatorski mlin in s tem povzročilo resnejšo okvaro bloka. Sežigalnica bi zato zahtevala dodatna vlaganja, kar je potrdila tudi študija podjetja Gorenje Surovina. “Nismo še v takšni fazi preučevanja, da bi lahko ocenili dodatno potrebne investicije, je pa dejstvo, da bo potrebno vsaj skladiščenje, dozirni sistem in širitev monitoringa,” odgovarjajo v Tešu.

Pri tem velja spomniti, da so v Tešu že v prvi polovici prejšnjega desetletja, torej že v obdobju Uroša Rotnika, testno sežigali alternativna goriva.

V bloku 5, ki ga bodo po obnovi znova zagnali v prihodnjih tednih, so kurili kostno moko iz Kota, Perutnine Ptuj in Pivke Perutninarstva. Leta 2005 se je razkrilo, da je imela takrat elektrarna dovoljenje tudi za kurjenje nevarnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskavah, diagnostiki, zdravljenju in preventivi pri veterinarski dejavnosti.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

V Ljubljani smo našli kup odpadkov, ki je večji od kupa embalaže


avtor BORUT HOČEVAR – Finance

Ljubljansko podjetje KPL je streljaj od blokovskega naselja ustvarilo odlagališče, v katerem je po približni oceni okoli 25 tisoč kubičnih metrov gradbenih odpadkov.

(foto, video) V Ljubljani smo našli kup odpadkov, ki je večji od kupa embalaže

Foto: Borut Hočevar

»Kdo od inšpekcije nadzira odlaganje odpadkov na področju med Litijsko in Hruševsko cesto na območju bivšega podjetja Rast vrtnarija, ki ga uporablja za odlagališče KPL

Takšno vprašanje najdemo na portalu Mestne občine Ljubljana v rubriki Servis pobude meščanov. Najdemo pa tudi odgovor pristojnega mestnega inšpektorata:

Odlagalisce KPL gradbeni odpadki.png

»Območje parcele 1274/5 k.o. Bizovik, kjer je vidna konfiguracija terena z nasipom zemlje, gramoza in vidnim gradbenim materialom, je v lastništvu KPL. Predlagamo, da se za podrobnejše informacije obrnete neposredno na državno-okoljsko inšpekcijo.«

Odpravili smo se na ogled. Kaj smo našli?

Dobrih sto metrov od prvih stanovanjskih hiš in streljaj od ljubljanskega Štepanjskega naselja je zrasel velik kup materiala. Od Litijske ceste ga ločita dolga pritlična poslovna stavba in veliko notranje dvorišče. Dostop do odpadkov je povsem neoviran, nikjer ni nobene oznake, da bi bil prehod prepovedan.

KPL-odlagalisce-gradbenih-odpadkov-2-5b50a86807b4e-5b50a8680a87e.png

Dimenzije kupa smo ocenili zelo čez palec: širina in dolžina po okoli 70 metrov, povprečna višina vsaj pet metrov. Materiala je torej za okoli 25 tisoč kubičnih metrov. Poudarjam, ocena je zelo približna.

Na severni strani vodi na kup utrjena pot. Zgornji del kupa je raven in utrjen. Očitno vozijo po njem s težko mehanizacijo.

Predvsem na južnem robu so gradbeni odpadki. Videti je, kot da jih bodo z buldožerjem zrinili navzdol in podaljšali kup. Na pobočjih kupa pa je vidno, kakšne odpadke so navozili: predvsem betonske, pa tudi asfaltne in druge.

Poleg glavnega kupa nastajajo še manjši. Na enem koncu so plastični gradbeni odpadki, na drugem les. Skupna količina odpadkov je primerljiva s kupi odpadne embalaže v ljubljanski Snagi, morebiti pa jih celo prekaša. Več na fotografijah in videu na koncu članka.

Odlagališče gradbenih odpadkov KPL

Kaj se dogaja? Najprej pojasnilo KPL.

»Družba KPL je pridobila okoljevarstvena dovoljenja za predelavo gradbenih odpadkov. Naš cilj predelave gradbenih odpadkov je ohraniti čim več vrednosti, stare in neuporabne materiale pa spremeniti v nove vire. Z zmanjševanjem količine odpadkov lahko prihranimo finančna sredstva, prav tako pa varčujemo z energijo in viri ter zmanjšujemo onesnaževanje zraka, zemlje in vode.«

In naprej: »V kamnolomu Sadinja vas izvajamo deponiranje in predelavo odpadnega gradbenega materiala. Glede na to, da se kamnolom zapre ob 15. uri, dela na gradbiščih pa se izvajajo dlje, je žal nemogoče ves odpadni material dostaviti do navedene ure. Na območju vrtnarije tako začasno odlagamo gradbeni material, ki pa bo predvidoma do konca leta odstranjen, prepeljan na deponijo Sadinja vas.«

Vrnimo se k uvodnemu vprašanju, kdo nadzira odlaganje odpadkov na območju nekdanje vrtnarije. Bralec portala Okolje in energija ga je posredoval inšpektoratu IRSOP in nam pokazal njihov odgovor.

Iz evidence inšpektorata ne izhaja, da bi v zvezi z odlaganjem ob Litijski cesti potekal inšpekcijski postopek, je odgovorila glavna inšpektorica Dragica Hržica in dodala, da bodo pobudo bralca posredovali pristojnemu inšpektorju.

Nam pa so na okoljskem ministrstvu pojasnili takole:

»Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor(IRSOP) je 10. julija prejela pobudo za nadzor in ukrepanje v zvezi z navedenimi gradbenimi odpadki. Pobuda je bila posredovana v reševanje območni enoti.

Zadevo bo obravnaval pristojni inšpektor za okolje glede na sprejete Usmeritve Inšpekcije za okolje in naravo za vrstni red obravnave prijav – prioritete prijav.

V primeru ugotovljenih kršitev določil veljavnih predpisov, katerih nadzor spada pod delovno področje IRSOP, bo pristojni inšpektor ukrepal v skladu s svojimi pooblastili.«

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Klasičnim pečem na drva naj bi odklenkalo


Marjeta Kralj – Dnevnik

Ministrstvo za okolje in prostor se je prejšnji mesec vendarle zganilo in napoveduje konec prodaje novih peči, ki ne ustrezajo predpisom. Klasičnih peči na drva naj tako na slovenskem trgu ne bi bilo več mogoče kupiti.

Zaradi neustrezne nove zakonodaje je redna oskrba dimnikov in kurilnih naprav po trditvah dimnikarjev drastično upadla in...

Zaradi neustrezne nove zakonodaje je redna oskrba dimnikov in kurilnih naprav po trditvah dimnikarjev drastično upadla in komaj še presega polovico od skupno približno pol milijona kurilnih naprav v državi. (Foto: Bojan Velikonja)

Na ministrstvu za okolje in prostor so se očitno vendarle odločili narediti konec prodaji neustreznih peči za ogrevanje na slovenskem trgu. »Na srečanju vseh v predpise vključenih inšpekcij – tržne, okoljske ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predstavnikov dimnikarjev in Zveze potrošnikov Slovenije smo potrdili odločitev, da najprej poskrbimo, da na slovenskem trgu ne bodo prisotne naprave, ki ne ustrezajo predpisom,« so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, kako bodo tudi pred grozečimi inšpekcijskimi ukrepi zaščitili potrošnike, ki zdaj na trgu kupujejo peči, ki – čeprav so nove – ne ustrezajo predpisom. Hkrati so se udeleženci sestanka odločili, da bodo skupaj s strokovnimi združenji inštalaterjev in zvezo potrošnikov tako inštalaterjem kot uporabnikom posredovali jasno sporočilo o ustreznih kurilnih napravah.

V Dnevniku smo že večkrat poročali, da se na trgu nemoteno prodajajo peči za (centralno) ogrevanje gospodinjstev, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Gre predvsem za peči na drva, ki temeljijo na stari klasični tehnologiji in ne omogočajo uplinjevalne tehnike zgorevanja ter niso opremljene niti s tipalom za zgorevalni zrak (imenovan tudi lambda sonda) niti s katerim drugim elektronskim sistemom, ki izboljšuje proces izgorevanja. Čeprav je takšne peči v inšpekcijskih pregledih odkrila tudi tržna inšpekcija, doslej nihče ni zares ukrepal. Še več. Pristojno okoljsko ministrstvo je uvedlo obvezne meritve dimnih plinov na tovrstnih centralnih pečeh, ki jih bodo morali dimnikarji – odvisno od starosti peči – začeti izvajati najkasneje leta 2023. Naprave, ki ne bodo ustrezale zahtevam, bo treba ali popraviti ali ugasniti, četudi bodo tako rekoč nove.

Prodaja neustreznih peči ni edini problem

Dimnikarski panožni združenji sta poleg tega na nedavnem posvetu v državnem svetu opozorili, da se soočajo z lastniki kurilnih naprav, ki se izogibajo naročanju dimnikarskih storitev oziroma »tečne« dimnikarje nenadzorovano menjujejo za takšne, ki tudi za neustrezne kurilne naprave pišejo pozitivna mnenja. Poleg tega so se na trgu pojavile nove dimnikarske družbe, ki z izvajanjem samo določenih storitev po nizkih cenah (recimo najenostavnejših letnih pregledov) predstavljajo nelojalno konkurenco, kurilne naprave pa ostajajo neočiščene in neizmerjene.

Redna oskrba kurilnih naprav je tako po navedbah dimnikarjev drastično upadla. »Medtem ko je v Nemčiji izvedba storitev 99-odstotna, je bilo v Sloveniji pred letom 2017 redno oskrbovanih od 75 do 80 odstotkov malih kurilnih naprav, danes pa le še 55 odstotkov,« so ocenili in opozorili na nevarnost naraščanja števila požarov, zastrupitev z ogljikovim monoksidom in tudi splošnega poslabšanja kakovosti zraka v državi. Kar dve tretjini nevarnih trdih delcev PM10 v zimskem zraku namreč vladni analitiki pripisujejo individualnim kurilnim napravam.

Civilni iniciativi DCI Malečnik in VCP Dimnik kljub temu menita, da so pregledi in meritve na dimovodnih in kurilnih napravah nepotrebni in bi jih ukinili ter ohranili izključno storitve čiščenja teh naprav. Na istem posvetu v državnem svetu sta se zavzeli tudi za spremembo načina obračunavanja dimnikarskih storitev glede na dejansko porabljen čas pri stranki namesto sedanjih univerzalno določenih normativov. Pridobivanje dovoljenj za opravljanje dimnikarskih storitev pa bi moralo po prepričanju civilne družbe potekati le na podlagi izkazanega znanja dimnikarjev in ne tako rekoč avtomatično, kot se je zdaj dogajalo na upravnih enotah.

Pravila menjave dimnikarja se bodo spremenila

Tako civilna družba kot dimnikarski ceh (pa tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije) sta se tako v državnem svetu zavzela za spremembo komaj poldrugo leto starega zakona o dimnikarskih storitvah in prilagoditev ureditve nemškem vzoru.

Na okoljskem ministrstvu bodo sicer vse predloge preučili, a poudarjajo, da je veliko vidikov nemške ureditve že vključenih v novo zakonodajo, medtem ko vseh predlogov tudi zaradi nasprotujočih si zahtev civilnih iniciativ in dimnikarjev ne bo mogoče uresničiti. Že zdaj pa jim je vendarle jasno, da bo treba bolje urediti vsaj menjave dimnikarjev, in zato že pripravljajo spremembe v smeri večje sledljivosti izbire. Okoljska inšpekcija se je letos že lotila tudi dimnikarskih družb in ob pregledu več kot polovice podjetij (92 od 127) zaradi nespoštovanja oziroma nepoznavanja področne zakonodaje izdala 66 inšpekcijskih odločb.

V sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije akcijo pozdravljajo, a opozarjajo, da še zdaleč ne bo dovolj. »Inšpektorji zdaj preverjajo le, ali imajo dimnikarske družbe urejeno vso dokumentacijo in potrebna dovoljenja, čeprav bi v prvi vrsti potrebovali nadzor nad kakovostjo njihovega dela,« poudarja predsednik sekcije Simon Dovrtel in pojasnjuje, da bi moralo biti prodajanje pozitivnih zapisnikov že v več primerih kaznovano. »Nadzor bi se ne nazadnje moral opravljati tudi nad kakovostjo dela monterjev peči in dimnikov, saj tudi pri njih opažamo vrsto nezakonitih praks, od nedovoljenih predelav starih peči do vgradnje novih peči, ki ne ustrezajo predpisom oziroma jih vgrajujejo v nasprotju s pravili stroke,« je dodal.

Povezava:

Dimnikarji po novem – Je prosta izbira le farsa za javnost?

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Prebivalci ob koprskem pristanišču se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu


Lee Širok – RTV

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je zvišala dovoljene mejne vrednosti hrupa in v uredbo zapisala tudi, da tovorne ladje niso vir hrupa.

Ladja Katrina, zaradi katere so se Koprčani letos najbolj pritoževali. Foto: Primorske novice/Katja Gleščič

Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je 14. junija sprejela vlada. Nikakor ni sprejemljivo, pojasnjujejo, da tovorne ladje po novem niso več vir hrupa. Ob vsem pa je vlada, ki opravlja zgolj tekoče posle, sprejela uredbo, v kateri je zvišala dovoljene mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Tudi koprska civilna pobuda se je zato pridružila drugim nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe. Med temi je tudi Alpe Adria Green, ki je konec junija na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo na uredbo.

Dejstva, da so velike tovorne ladje največji povzročitelj hrupa v koprskem pristanišču, se zavedajo tako v Luki Koper, kot na Upravi za pomorstvo. S tem hrupom pa dnevno, in še posebej ponoči živijo prebivalci mestnega jedra. Hrup ladijskih generatorjev in ventilatorjev večkrat tudi za devet decibelov preseže dovoljene mejne vrednosti, kažejo meritve Luke Koper. Zdaj pa jih je nova uredba še zvišala, pa čeprav je evropska zakonodaja usmerjena v njihovo postopno zniževanje.

Ob vsem pa tovorne ladje niso več vir hrupa. Kot poudarja predstavnik civilne pobude Koprčanov Dušan Salmič, je vlada očitno podlegla zahtevam kapitala: “Kapital je zahteval, da se te vrednosti zvišajo, zato da ne bi slučajno podjetja in odgovorni za ta hrup plačevali odškodnine ljudem, ki bi se pritoževali nad povečanim hrupom.”

Na Upravi za pomorstvo med drugim pojasnjujejo, da ladje v nobenih mednarodnih predpisih niso opredeljene kot vir hrupa. Dolgoročna rešitev je po njihovem mnenju elektrifikacija priveznih mest in oblikovanje ekološkega sklada za prebivalce, kratkoročno pa dogovarjanje Luke Koper in Uprave za pomorstvo z ladjarji. V primeru ladje Katrina so glede tega bili uspešni, pojasnjuje direktor Uprave Jadran Klinec: “Upoštevali so naše predloge in ob zadnjem obisku je bila ladja manj hrupna, kot je bila prej.”

V Luki Koper ob tem dodajajo, da nadaljujejo z izvajanjem vseh 38 ukrepov za zmanjševanje hrupa iz akcijskega načrta. Konstruktivno reševanje teh težav pa je, poudarjajo, tudi nedavno podpisano pismo o nameri s koprsko občino, kjer so navedeni še dodatni ukrepi za zmanjševanje hrupa iz pristanišča in z ladij. V ankaranski občini uredbo še preučujejo, iz koprske pa se na naša vprašanja glede uredbe niso odzvali.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Povezava:

AAG PODAL NA UREDBO O MEJNIH VREDNOSTIH KAZALCEV HRUPA V OKOLJU,PRITOŽBO NA USTAVNO SODIŠČE RS

5G sevanje – napad na človeka in okolje


5G sevanje – napad na človeka in okolje

Kakor je zapisal inštitut INIS, so omrežja 5. generacije mobilne telefonije (5G) v fazi implementacije. »Poleg obstoječih makro celic bo omrežje vsebovalo tudi manjše celice, ki bodo omogočale veliko gostoto prenosnih hitrosti na posameznem področju. Ta naj bi se z uporabo novih frekvenc in novih naprednih anten povečala tudi do 1000 krat glede na dosedanje mobilne tehnologije.« Kot pojasnjujejo, bo »napredna« tehnologija zavladala v industriji, živeli naj bi v »pametnih« domovih, mestih, avtomobilih – skratka vse okoli nas bo tehnologija nenehnega prenosa in zbiranja podatkov. Povedano drugače, omrežje 5G se uvaja zato, da bi olajšalo delovanje tehnologije, ne izboljšalo življenja ljudi. Letos so gasilci v San Franciscu poročali glede težav s spominom, potem ko so v bližini njihove postaje namestili oddajnik 5G. Ko so zamenjali gasilsko postajo, kjer tega oddajnika ni bilo, so njihovi simptomi izginili.

Kakor opozarjajo številni znanstveniki in novinarji, zdravstvene nevarnosti sevanja omrežja 5G niso preverjene in predstavljajo grožnjo za zdravje okolja in ljudi, na kar opozarjajo številne študije. Najpogosteje v množične medije pridejo le tiste raziskave, ki podcenjujejo nevarnost sevanja 5G. Kajti kot vemo, je mobilna telefonija eden največjih medijskih oglaševalcev. Bodo večinski mediji na račun našega zdravja, spregledali vsa grozeča opozorila? Tudi vrhunskega nevrokirurga dr. Vinija Khurana, ki je že več let opozarja, da sevanje mobilnih telefonov pozvroča tumorje in da je bolj nevarno kot kajenje?

Nevarnosti povečanega sevanja v okolju pomenijo: okvarne DNA (vodi v rakava obolenja), oksidativni stres (predčasno staranje), motnje v presnovi, znižanje melatonina (motnje spanja), motnje v možganskem metabolizmu glukoze, nastanek stresnih proteinov (številne bolezni).

Javnost ni seznanjena, da je 230 evropskih znanstvenikov in raziskovalcev iz 41-ih držav podpisalo peticijo, ki svari pred nevarnostmi visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja brezžične tehnologije 5G. Kot poznavalci opozarjajo, da nameščanje omrežja 5G predstavlja povečano sevanje za splošno prebivalstvo. Kajti tehnologija 5G bo zahtevala namestitev večjega števila oddajnikov v okolju. Na ta način se nihče ne bo mogel izogniti povečanemu sevanju. Namestitev oddajnikov 5G se načrtuje celo v trgovinah, šolah in bolnišnicah. Smernice EVROPAEM iz leta 2016 navajajo, da elektromagnetno sevanje predstavlja nevarnost za nastanek nekaterih vrst raka, Alzheimerjeve bolezni in neplodnosti pri moških. Skupina raziskovalcev EVROPAEM piše, je treba upoštevati občutljivost na elektromagnetno sevanje, ki je uradno definirana. Predlagajo, da se klinična občutljivost na elektromagnetno sevanje obravnava kot kronično večsistemsko bolezen. Najpogostejši simptomni občutljivosti na elektromagnetno sevanje so: glavobol, težave pri koncentraciji, motnje spanja, depresija, pomanjkanje energije, utrujenost in simptomi podobni gripi. Zato smernice svetujejo, da se doma in na delovnem mestu zaščitimo pred visokim elektromagnetnim sevanjem.

Aktivistka Deborah Tavaras pravi, da so antene 5G orožje za ubijanje. Pretiravanje? Kakor navaja Ameriški odbor za zunanjo politiko je elektromagnetno sevanje tudi sodobno orožje. Vrednost prodaje tega orožja leta 2023 ocenjujejo na več kot 41 milijard dolarjev. Prav zato postavitev oddajnikov 5G razume kot zločin.

Milijarder Elon Musk namerava izstreliti 10 000 satelitov z namenom, da bodo vse naprave lahko dostopale do 5G frekvenc, kar je popolna katastrofa za okolje in človeštvo. Dokazov je več kot dovolj. Elon Musk pri projektu razvoja »napredne« tehnologije tesno sodeluje s podjetjem PG& E, ki ga vodi dinastija Rothschild.

Prikrivanje nevarnosti sevanja

Svetovna zdravstvena organizacija od leta 2011 brezžično sevanje uvršča med »potencialno rakotvornega« v kategoriji 2B. Ozrimo se po svojem življenju – tega absolutno ne upoštevamo. Kljub temu da je italijansko sodišče leta 2017 sprejelo odločitev, da je sevanje mobilnega telefona povzročilo možganski tumor.

Dobiček, povezan z brezžično tehnologijo, je leta 2016 dosegel 440 milijard dolarjev. 67 odstotkov neodvisnih študij ugotavlja negativen vpliv sevanja na zdravje. Medtem ko le 28 odstotkov študij, ki jih je financirala industrija sodobne tehnologije, ugotavlja negativen vpliv sevanja.

The Nation je objavil članek o tem, kako je industriji, ki proizvaja mobilne telefone, uspelo prepričati vse, da je uporaba neškodljiva. Kot sta zapisala novinarja Hertsgaart in Dowie za The Nation, so mobilni telefoni prišli v devetdesetih na ameriški trg, brez, da bi imeli opravljene ustrezne varnostne študije. Prva vprašanja so se začela postavljati, ko so nekateri uporabniki telefonov in delavci v njihovi prozvodnji začeli obolevati za možganskimi tumorji. Obsežno raziskavo o varnosti brezžične tehnologije je leta 1995 plačala kar sama industrija, v projekt je vložila 28, 5 milijonov dolarjev. Vodja raziskave George Carlo je v ZDA znan po tem, da ščiti interese industrije, sodeloval je z industrijo pesticidov in umetnih vsadkov za prsi. Vendar je kljub temu v primeru škodljivosti sevanja predlagal ključno spremembo: obveščanje javnosti o možnih nevarnostih. Zaradi tega je doživel medijski linč.

Že takrat je bilo očitno, da so nekateri znanstveniki utišani, kot na primer Henry Lai, profesor biokemije z Univerze v Washingtonu, ki je opozarjal, da lahko sevanje mobilnih telefonov poškoduje DNA. Carlo je zato zahteval, da univerza profesorja odpusti. Znanost glede sevanja ni enotna, dejstvo pa je, da vse več študij ugotavlja, da brezžično sevanje ni varno, za nikogar. Torej, že leta 1999 so vedeli, da je porast redkih tumorjev in možnost genetskih okvar povečana pri porabnikih mobilnih telefonov. Zato je Carlo predlagal vsem predsednikom uprav, da kupce seznanijo z možnostjo nevarnosti pri uporabi mobilnih telefonov. Prodajalci so namreč trdili, da je njihova uporaba varna – tudi za otroke. Lahko podpišete peticijo proti uvedbi testiranja 5G omrežja v Sloveniji.

VIR: Zdravo Slovenija

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

V Stražišču se bojijo okoljske katastrofe


ci - stražišče - olje

Tudi te dni so opazili in slikali oljne madeže. / Foto: CI za zeleno Stražišče

Vilma Stanovnik – Gorenjski Glas

V Civilni iniciativi za zeleno Stražišče se ne strinjajo s predvidenim občinskim projektom kanalizacije v Lazah, saj pravijo, da ni okoljsko vzdržen.

Kranj – V Civilni iniciativi (CI) za zeleno Stražišče te dni znova protestirajo, saj se ne strinjajo s predvidenim projektom kanalizacije v industrijski coni Laze.

Kot pojasnjujejo na kranjski občini, bosta v prvi fazi zgrajeni kanalizacijsko omrežje in črpališče v industrijski coni, v drugi fazi pa je predvidena izvedba priklopa črpališča na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Trenutno je že izdelana projektna dokumentacija za PGD in pridobljeno gradbeno dovoljenje – ki pa še ni pravnomočno – za prvo fazo. Vzporedno je potekala tudi izdelava projekta za izvedbo, na podlagi katerega se trenutno pripravlja razpisna dokumentacija, na podlagi te pa bo izveden razpisni postopek za izbiro izvajalca. Če v postopku razpisa za izbor izvajalca ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov ali zamud, je v zadnji tretjini letošnjega leta in prvi četrtini prihodnjega leta predvidena tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja v okviru prve faze. Izgradnja druge faze je predvidena v letu 2020 oziroma po pridobitvi vseh potrebnih zemljišč, na katerih je predvidena gradnja. Šele po zaključku obeh faz bo namreč možen tudi dejanski priklop na kanalizacijsko omrežje in s tem zmanjšanje nastajanja domnevne okoljske škode.

Na občini prav tako dodajajo, da mora vsak gospodarski obrat že zdaj zagotoviti ustrezen način čiščenja industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo, ki velja na območju, kjer ni zagotovljena kanalizacija. Pri posodabljanju in dogradnji kanalizacijskega sistema bo omrežje zgrajeno z mehanizmi za kontrolo meritev in ugotavljanja onesnaževalca z industrijskimi odpadnimi vodami. Prav tako bo vsak priklop na kanalizacijsko omrežje izveden pod pogoji upravljavca omrežja, kjer bodo natančno definirani zahteve in pogoji za priklop.

Skrbi jih možnost katastrofe

»Ljudje v tem delu Stražišča so večinsko proti poceni ”flikanju” zadev, ki jih je v preteklosti nepremišljeno povzročila občina sama,« v imenu CI za zeleno Stražišče pravi Marko Špolad in dodaja, da projekt kanalizacije, kot so si ga zamislili na občini oziroma župan Boštjan Trilar, ni okoljsko vzdržen.

»To meni tudi mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green. Vzrokov je več, glavni pa so, da ni poskrbljeno za meteorne vode. Prav tako ni predvidena mala čistilna naprava, kar je bil naš osnovni pogoj za predviden poseg. V industrijski coni med drugim delujeta podjetji za predelavo odpadkov Ekol in Ekorel. Prav tako je tam livarstvo Blisk in pekovsko podjetje Don Don. Ob katastrofi tipa Kemis bi se lahko zgodilo onesnaženje neslutenih dimenzij,« pravi Špolad in dodaja, da se ljudem na priključnih ulicah (Ješetovi in Bavdkovi) veča nevarnost izliva fekalnih voda v kleteh, saj kanalizacija tod ne deluje.

»Zato pada vrednost nepremičnin in prav zaradi Laz že tako borna življenjska raven Strašanov,« pravi Špolad in pojasnjuje, da se bo dodatno s predvidenim posegom ogrožal bogat bazen s podtalnico. »Problem ne bo rešen, pač pa razširjen,« se bojijo v Civilni iniciativi za zeleno Stražišče.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

 

Tudi obremenjenost z vonjem je mogoče izmeriti


Marjana Ahačič – Gorenjski Glas

SMRAD
Kot so sporočili iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), so prepričani, da bo projekt uspešno izveden, pridobljeni rezultati pa bodo temelj za pripravo uredbe o motečih vonjavah, za katero si Alpe Adria Green prizadeva že od leta 2013, ko so s posebno peticijo zahtevali ureditev tega področja.
Država je vendarle naročila pripravo raziskav, na podlagi katerih bo vzpostavljen sistem za obvladovanje obremenjenosti zraka z neprijetnim vonjem oziroma pripravljena uredba o motečih vonjavah. Na Gorenjskem največ pritožb od ljudi, ki živijo v bližini večjih podjetij.

»Ker je tolerančni prag človeka zaradi motečih vonjav pogosto prekoračen, se ob čezmernih obremenitvah ljudje pritožijo. Moteče vonjave namreč delujejo na počutje negativno, saj zmanjšujejo delovno sposobnost in povečujejo dovzetnost za obolevanja.«

Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je konec maja z zunanjimi izvajalci – Veterinarsko fakulteto in Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani ter podjetjem Studio okolje – sklenilo pogodbo, na podlagi katere bodo omenjene institucije pripravile strokovne podlage za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem.

 

Kot je povedal predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard, na območju gorenjske regije dobijo največ pritožb zaradi neprijetnih vonjav od ljudi, ki živijo v bližini večjih podjetij v Radovljici, na Jesenicah in v Škofji Loki. »Največ pritožb dobimo od sosedov Elana iz Begunj, Acronija z Jesenic, Knaufa v Škofji Loki … Težave najprej poskusimo reševati z mediacijami med prebivalci in povzročiteljem smradu, če to ne uspe, povzročitelja prijavimo inšpekcijskim službam. Preventivno se, če dvomimo, da bo nova naprava oziroma obrat povzročal smrad, prijavimo kot stranski udeleženec v postopek za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, ki ga izdaja Agencija RS za okolje,« je pojasnil Bernard.

»Moteče vonjave so poseben problem onesnaževanja zraka, ki ga predstavljajo emisije plinov, katerih koncentracije v zraku sicer niso visoke, a tudi pri nizkih koncentracijah delujejo moteče. Te spojine najpogosteje predstavljajo netoksično onesnaženje zraka. Ker je tolerančni prag človeka zaradi motečih vonjav pogosto prekoračen, se ob čezmernih obremenitvah ljudje pritožijo. Moteče vonjave namreč delujejo na počutje negativno, saj zmanjšujejo delovno sposobnost in povečujejo dovzetnost za obolevanja,« pa pojasnjujejo strokovnjaki, ki bodo pripravili podlage za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem.

Obremenjenost okolja z vonjem, kot še navajajo, merijo na različne načine, eden od njih je tudi metoda anketiranja krajanov, ki živijo na izpostavljenih območjih, kjer se čuti neprijeten vonj, ki prihaja od različnih dejavnikov. »Anketni vprašalnik vključuje vprašanja o intenzivnosti vonja, prijetnosti oziroma neprijetnosti vonja, pogostosti pojavljanja vonja, času dneva, v katerem se pojavljajo ”epizode” vonja. Z izvedbo ankete želimo ugotoviti motnjo in določiti zanesljivost metode, njeno natančnost in veljavnost. Določitev kvantitativnih standardov kakovosti zraka, ki so namenjeni zaščiti prebivalstva pred vplivi motečih vonjav, so temelj za pregledne in enotne predpise,« še pojasnjujejo. Vzporedno z izvajanjem metode anketiranja bo na določenem področju potekalo tudi preverjanje drugih metod za ocenjevanje celotne obremenitve okolja z motečimi vonjavami. Primerjava rezultatov različnih metod bo ob drugem strokovnem gradivu temelj strokovnih podlag v pripravi. Rok za dokončanje projektne naloge je slabi dve leti.

Kot so sporočili iz organizacije Alpe Adria Green, se je anketiranje sicer že začelo, a Gorenjska doslej še ni prišla na vrsto. »Odziv širše javnosti, zlasti krajanov, je izredno pozitiven, nikakor pa ne bi mogli reči za javne institucije. V naslednjih mesecih bodo naključni krajani dobili anonimne ankete, ki jih bodo morali izpolniti. Možnost izpolnjevanja je elektronski način ali pa ročni. Anketa je popolnoma anonimna.«

Povezave:

MOP podpisal pogodbo z zunanjimi izvajalci, ki bodo izdelali podlage za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnimi vonjavami

PETICIJA DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJE SPREJETJE EU-USTREZNE ZAKONODAJE V DRŽAVNEM ZBORU S PODROČJA OBVLADOVANJA SMRADU, PRAŠNIH DELCEV, DUŠIKOVIH OKSIDOV, FORMALDEHIDA IN DRUGIH ONESNAŽEVA

IZJAVA ZA JAVNOST AAG – Odziv Vlade RS na peticijo o “smradu”

OD SMRADU DO BOLEZNI–Raziskovalna naloga–avtorice: Sandra Olenik ter Klara Valenčič

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod