AAG PODAL NA UREDBO O MEJNIH VREDNOSTIH KAZALCEV HRUPA V OKOLJU,PRITOŽBO NA USTAVNO SODIŠČE RS


ALPE ADRIA GREEN JE 26.06.2018 na USTAVNO SODIŠČE  REPUBLIKE SLOVENIJE podal USTAVNO PRITOŽBO na UREDBO O MEJNIH VREDNOSTIH KAZALCEV HRUPA V OKOLJU, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 8. 5. 2018.

V UTEMELJITVI PRAVNE PRITOŽBE SMO NAVEDLI:

– da smo v Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave podali pripombe na predlog Uredbe, ki je trajala od 31. 3. 2017 do 3. 5. 2017

– da so se na predlog Uredbe se odzvale z svojimi pripombami tudi druge nevladne organizacije po vsej Sloveniji

– da se po zaključku zbiranja pripomb in predlogov na predlog Uredbe Ministrstvo ni opredelilo do prejetih pobud

– da gradivo ni bilo posredovano v mnenje Skupnosti občin Slovenije, Združenju občin Slovenije in Združenju mestni občin Slovenije

– da številne pripombe, ki so bile podane s strani nevladnih organizacij (v nadaljevanju: NVO) niso bile ne obravnavane, ne upoštevane

– da se Ministrstvo za okolje in prostor ni odzval na nobeno pripombo ali mnenje, niti ni izdal nobenega dokumenta v zvezi s to zadevo

– da Ministrstvo za okolje in prostor nobenemu pobudniku, ki je tudi pisno izrazil željo, da želi sodelovati pri pripravi Uredbe ni odgovorilo

– da Ministrstvo za okolje in prostor nobeni NVO ni odgovorilo, niti jo ni povabilo k sodelovanju

V nadaljevanju smo navedli, da so bile domnevno kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine in sicer:

– kršen je 1. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija demokratična država; sprejetje takšnega akta, ki vpliva na vse državljane Republike Slovenije, je v nasprotju z demokratičnimi temelji moderne države

– kršen je 2. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da je Slovenija pravna država; to ne drži, kajti državljani in NVO nismo imeli možnosti, da bi se naše pripombe upoštevale pri sprejetju Uredbe, niti nismo sogovornikov, niti se niso odzvali na naše pripombe na Ministrstvu za okolje in prostor

– kršenje 3.a člena Ustave Republike Slovenije – Slovenija je podpisnica mednarodnih pogodb, ki jih tudi ratificira in sprejme; Slovenija je podpisnica Mednarodne Aarhuške konvencije, ki zagotavlja, da državljani aktivno sodelujejo pri sprejemanju zakonodaje – v tem primeru se je to izkazalo le za farso Ministrstva za okolje in prostor, da so objavili predlog Uredbe, sprejemali pripombe, potem pa se niso odzvali na pripombe, niti širše javnosti obveščali o dogajanju, niti pripravili posvete ali skupne sestanke itd.

– kršen je 8. člen Ustave Republike Slovenije, saj Uredba ne upošteva mednarodnih pravnih aktov, niti ne direktiv Evropske unije

– kršen je 14. člen Ustave Republike Slovenije – državljani s tem dejanjem nismo enaki pred zakonom, naše temeljne človekove pravice in temeljne človekove svoboščine niso zagotovljene

– kršen je 18. člen Ustave Republike Slovenije – v Republiki Sloveniji je prepovedano mučenje – z uveljavitvijo te uredbe, pa se dovoljuje močenje državljanov Republike Slovenije, ki živijo na območjih, kjer je hrup izredno škodljiv in nevaren za človekovo življenje

– kršene so temeljne človekove pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave Republike Slovenije)

– kršene so pripomba in mnenje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, da sprejem Uredbe ne sodi med tekoče posle Vlade Republike Slovenije, ki je v odstopu

V pritožbi smo opozorili  Ustavno Sodišče da:

– je v Republiki Sloveniji je ogromno problemov, zaradi kršitve oziroma neurejene zakonodaje na področju varstva okolja; Alpe Adria Green že leta in leta opozarja, da slab Zakon o varstvu okolja, ki ga je treba spremeniti in prilagoditi mednarodnim pogodbam in evropskim direktivam; na podlagi novega zakona, je treba pripravljati podzakonske akte

– pripravljena Uredba tako ne temelji na ustrezni zakonodaji, saj vemo, da je bil predlog novega Zakona o varstvu okolja 2 oktobra 2017 umaknjen iz javne obravnave, zaradi številnih nepravilnosti; iz tega razloga se ne more tako na hitro sprejeti Uredba, ki ima dolgoročne posledice, zlasti pa so te izredno škodljive za zdravje ljudi

– Vlada Republike Slovenije v odstopu nima pristojnosti, da sprejema uredbe in to imenuje »tekoče zadeve«

V AAG smo tudi Ustavnemu sodišču predlagali, da izvajanje uredbe zadrži, ker bi lahko nastala škoda in posledice za zdravje ljudi in to tudi vladi RS sporoči, v kolikor Ustavno sodišče ne bo po hitrem postopku odločilo o tej zadevi.

K pritožbi smo predložili pripombe poslane MOP-u na osnutek uredbe AAG ter pripombe štirih civilnih iniciativ in skupek pripomb posameznikov, ki so bile sestavni del  pripomb AAG

V AAG pričakujemo, da bo Ustavno Sodišče ugotovilo neskladnost uredbe z Ustavo RS in uredbo razveljavilo.

Povezavi:

– Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje

Polona MalovrhPolona Malovrh- Delo

Na ustavno sodišče skozi šivankino uho vlade

Uredba o hrupu: Alpe Adria Green obtožuje okoljsko ministrstvo kršenja človekovih pravic, vlado v odstopu pa preseganja »tekočih« pristojnosti

Ljubljana – Uredba o hrupu, s katero je ministrstvo za okolje (Mop) povozilo prav vsa svarila strokovnjakov, protikorupcijske komisije, varuhinje človekovih pravic in nevladnikov, se je dober mesec po tem, ko jo je sprejela vlada, znašla pred ustavnim sodiščem. Pritožbo je vložil predsednik Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard. Pristojnosti naj bi v tem primeru presegla tudi vlada.
Šlo je skozi šivankino uho: Cerarjeva vlada v odhajanju je na začetku maja kljub močnemu nasprotovanju javnosti očitno klonila pred onesnaževalci s hrupom iz vrst gospodarstva in infrastrukture ter potrdila uredbo o hrupu, ki je v sprejeti dikciji lahko namenjena le interesom industrije. V praksi to pomeni, da briše meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi hrupa in da bo po novem na območjih, ki jih je bilo do zdaj dovoljeno obremenjevati s hrupom enega delovnega stroja, smelo hrumeti 64 strojev.

»Mučenje« državljanov

Obravnava ene najspornejših uredb pri nas je trajala od zadnjega marca do 3. maja, nanjo je prispela kopica pripomb in predlogov, a Mop je prezrl vse, je v utemeljitvi pravne pritožbe zapisal Bernard. Mopu hkrati očita, da se do predlogov nevladnikov ni opredeljevalo, pripomb ni upoštevalo, gradiva ni posredovalo niti skupnosti in združenju občin. Ker Mop k sodelovanju ni povabil niti tistih, ki so to želeli, jih Bernard obtožuje domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ves postopek pa, da se je sprevrgel farso. Mop  je po njegovem mnenju kršil sedem ustavnih določil, med njimi tudi člen o prepovedi mučenja, in tudi mnenje vladne službe za zakonodajo, po katerem sprejetje uredbe ne sodi med tekoče posle vlade v odstopu. »Z uveljavitvijo uredbe se dovoljuje mučenje državljanov,« pravi Bernard. Mopovih stališč v roku nismo dočakali, a glede na vztrajanje pri sprejemanju uredbe, je evidentno, da vztrajajo pri prvotnih stališčih, po katerih sta tako sprejemanje uredbe kot uredba sama skladna z zakonom.

Nove alarmne vrednosti hrupa
»Stare« kritične oziroma alarmne vrednosti hrupa so po novem dovoljene vrednosti. Ceste z manj kot tremi milijoni vozil, železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča niso vir onesnaženja.

Najprej zadržati, nato razveljaviti

image

Nesprejemljivo je, da uredba o hrupu ne temelji niti na zakonu o varstvu okolja, ki je bil oktobra lani umaknjen iz javne obravnave zaradi številnih nepravilnosti. Na slab zakon, ki prebivalcev ne ščiti pred hrupom, AAG in aktivisti iz zasavskega Eko kroga javnost opozarjajo že več let. Tudi Evropa je Slovenijo v zadnjih dveh letih že dvakrat opomnila na nespoštovanje direktive o hrupu, saj z operativnim programom zamujamo že deset let. Bernard ustavnemu sodišču predlaga, da izvajanje uredbe zadrži, v končni fazi, ko bo presojalo o njeni (ne)skladnosti z ustavo, pa pričakuje, da jo bo tudi razveljavilo.

Na očitke AAG, da se v času obravnave niso odzvalo na nobeno pripombo, da niso izdali nobenega dokumenta v zvezi s to zadevo, da niso odgovorili nobenemu pobudniku, ki je tudi pisno izrazil željo, da želi sodelovati pri pripravi uredbe o hrupu in da k sodelovanju niso povabili nobene od nevaldnih organizacij, na Mopu odgovarjajo:  “V času javne obravnave ima javnost možnost podati pripombe na objavljeno gradivo. Po končani javni obravnavi, Mop pripombe prouči in jih smiselno upošteva. Po objavi uredbe v Uradnem listu RS Mop v 30 dneh na svoji spletni strani objavi vse prejete pripombe tekom javne obravnave ter svoje stališče do njih (to bomo na Mop še storili, saj rok še ni potekel). Postopek sprejemanja zakonodaje je sledeč: Mop pripravi osnutek predloga predpisa in ga objavi za 30 dni na spletni strani. Javnost ima v tem času možnost podati pripombe, tudi NVO. Po zaključku javne obravnave Mop pripombe prouči in jih smiselno upošteva.”

 

Tačas ko nevladniki bijejo bitko z državo, pa Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da mora že vsak peti evropski delavec vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko slišijo drugi, sedem odstotkov delavcev pa toži nad težavami s sluhom zaradi hrupa na delovnem mestu. Okvara sluha zaradi hrupa je na vrhu najpogosteje prijavljenih poklicnih bolezni v EU. Še več, študija je pokazala, da so že najmlajši v vrtcih povprečno deležni kar 85 decibelov hrupa, vozniki tovornjakov 89 decibelom in da je še večjemu hrupu izpostavljen dirigent Labodjega jezera – kar 88 decibelom. Največ hrupa na delovnem mestu mora v Evropi prenašati osebje v nočnih klubih (sto decibelov) in na prašičjih farmah (115 decibelov).

Déjà vu na Mopu ali ponavlja se stari vzorec

Déjà vu na Mopu ali ponavlja se stari vzorec 
Gost promet in zastoji. FOTO: Jure Eržen/Delo

V Evropi je hrup ena največjih nadlog bivanjskih sosesk tik ob avtocestah in železnicah, okvara sluha zaradi hrupa na delovnem mestu pa prva poklicna bolezen.

Tačas ko se Evropa ukvarja s težavami prehrupnih vrtcev in prašičjih farm, v Sloveniji kritične oziroma alarmne ravni hrupa ob cestah in železnicah ne obstajajo več. Naš hrup je očitno drugačen od evropskega.

Uredba o hrupu, s katero slovensko ministrstvo za okolje (Mop) uzakonja več namesto manj hrupa in vzpostavlja definicijo, po kateri manj kot trije milijoni vozil in manj kot 30.000 vlakov na leto niso pretirana obremenitev za zdravje ljudi, ni presenečenje. Uredbo so namreč napisali na istem ministrstvu, ki že pred desetletjem ni uvidelo, da sežig do sto ton odpadkov na dan v trboveljskem Lafargeeu najbrž tudi ne bo pripomogel k zdravju Zasavcev.

Večje presenečenje je odločitev Cerarjeve vlade, ki se je zavezala, da bo delala za dobrobit ljudi, zdaj pa je, preden je odpeljal njen vlak, sprejela uredbo, ki tepta vse – od ustavne pravice ljudi živeti v zdravem okolju do evropskih direktiv – in je le v potuho (pre)glasni industriji. S tem, ko je vlada eni najspornejših okoljskih uredb zeleno luč prižgala dva meseca po odstopu premiera Mira Cerarja, je poteptala tudi lastno zakonodajno službo. Ta je presodila, da sprejetje uredbe ni tekoči posel poslavljajoče se vlade. Je pa vlada z uredbo, po kateri mora državne ceste onesnažiti vsaj tri milijone vozil in tire vsaj 30.000 vlakov na leto, da je hrup dokazan in da mu sledi ukrep, tekoče prezrla 90 odstotkov državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog, ki ne dosegajo tega »praga« in še ves hrup, ki ga povzročajo pretovori več tisoč vozil v pristaniščih.

V bistvu je tudi ta vlada, tako kot pred njo Pahorjeva, klonila pred močjo lobijev in denarja. Ne gre le za morebitne odškodnine zaradi hrupa, do katerih bi bili upravičeni ljudje, če bi bila uredba bolj pisana na kožo njim. Večji problem je ponavljajoči se Mopov vzorec še iz časov Lafargea: o ukrepih v primeru pretiranega hrupa bodo po novem odločali onesnaževalci sami, v večini primerov pa jim ga niti meriti ne bo treba. Ker pretiranega hrupa pri nas tudi po uredbi skoraj »ni«. Tudi Lafarge je nekoč sam meril lastno onesnaženje in »upravljal« podatke o njem. Zato emisij, predvsem pretiranih, nikoli ni izmeril …

Mop je v primeru Lafargea ustavila šele sodba upravnega sodišča. A iz nje se uradniki očitno niso nič naučili. Pred desetletjem so bili slepi za »tihega morilca« v podobi rakotvornih emisij. Hrup je glasen morilec, ki v Evropi na leto povzroči deset tisoč prezgodnjih smrti. Čudež je, ne slišati ga. V Sloveniji ga sliši več kot 180.000 ljudi, a jih pred njim ne ščiti niti pristojni – okoljski – resor. Z modro vladno presojo bi bilo uredbo o hrupu mogoče ustaviti prej, preden to na pritožbo nevladnikov iz Alpe Adria Green stori ustavno sodišče. Mopa najbrž ne ustavi nihče …

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.