Celjski odpadki dokazano v velenjski pregradi


Rozmari Petek – VEČER

Dvomov, kje so končali odpadki, izkopani pri sanaciji celjskega vrtca Hudinja, ni več. Podjetje Toming inženiring jih je vgradilo v nasip med šoštanjskim in velenjskim jezerom.

MESTNA OBČINA VELENJE Celjska zemlja je končala v pregradi med velenjskim in šoštanjskim jezerom.

Pred tednom dni smo v Večeru na podlagi našega vira prvi in prvič zapisali, da zna biti, da so odpadki, ki so nastali pri sanaciji vrtca Hudinja, v veliki meri končali v pregradi med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Dokazov za to še nismo imeli. Dan kasneje so na občini vendarle razkrili, kako sta romala kupa odpadkov, ki sta bila začasno deponirana na stari cinkarni – nevarni del, ki ga je prevzelo podjetje Cep, je po podatkih občine končal na lokaciji Zalog 21 (gre za območje, kjer so lani poleti zagorele smeti), drug kup, ki je po Uredbi o odpadkih definiran kot nenevaren odpadek (a še vedno odpadek!), pa je prevzelo podjetje Voc in ga predalo podjetju Toming inženiring, to pa ga je deponiralo na “začasni lokaciji parcele Gaberke 153”. Zastopnik podjetja Tomaž Ročnik v sredo ni vedel, kje je zdaj ta zemljina, saj je na naslovu Gaberke 153 ni bilo najti. Preusmeril nas je na vodjo gradbišča Petra Štefaneca. Ta pa je dejal, da so zemljino predali “firmi, ki je registrirana, da lahko izvrši takšno predelavo odpadkov”. Na vprašanje, kateri firmi konkretno, pa je odvrnil, da tega pa ne more povedati.

Po skrivanjih zavajanja

To je sprožilo prve odzive v Šaleški dolini. Velenjski župan Bojan Kontič je takoj zahteval od pristojnih, naj povedo, kje je zemlja, k ukrepanju je pozval tudi okoljske inšpekcijske službe. Dan zatem so se odzvali tudi v Premogovniku Velenje in zatrdili, da podjetje Toming inženiring na območje zapolnjevanja ugreznin v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje navaža dodatni zemeljski izkop z območja gradnje v Arnovskem gozdu, za katerega je pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje. In še, da so zaradi navedb v Večeru, da pripeljani zemeljski izkop ne izvira izključno z območja gradnje Logističnega centra Arja vas v Arnovskem gozdu, pri pooblaščeni instituciji že naročili kemijske analize določenih vzorcev pripeljanih zemeljskih izkopov na območje sanacije ugreznin v pridobivalnem prostoru. “V primeru, da pripeljani zemeljski izkopi odstopajo od predhodne ocene kakovosti zemljine in izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, bomo seveda ustrezno ukrepali, saj smo tudi sami zainteresirani za to, da je zemljina, s katero zapolnjujemo nasip med jezeroma, ustrezna in predvsem da ni škodljiva za zdravje ljudi in okolja,” so zapisali.

image

ANDREJ PETELINŠEK Kup nenevarnih odpadkov, ki bi ga morali deponirati na posebnih odlagališčih, zna težave povzročati Šaleški dolini.

Dejansko so pa prav sami lahko najbolje vedeli, da Gaberke 153 niso naslov, kot smo mi zmotno mislili, temveč parcela, ki leži ravno na pregradi med jezeroma. Odpadki so torej dokazano končali tam, saj je ta lokacija navedena na evidenčnih listih. Nove analize so tako metanje peska v oči, saj te zavoljo velike količine na novo nasutega materiala ne bi pokazale/dokazale nič. Tudi Štefanec je s pojasnilom, da so zemljino predali firmi, ki je registrirana za takšno predelavo odpadkov, zavajal. In kako lahko to končno povsem mirno zatrdimo? Iz pojasnila Agencije RS za okolje: “Družbi Toming inženiring, Šaleška cesta 21, 3320 Velenje, je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za namen sanacije pridobivalnega prostora in zapolnitve ugreznin na zemljišču v k.o. 958 Gaberke s parcelno številko 153 le za zemeljski izkop, ki je nastal na območju gradnje Logističnega centra Arja vas,” je pojasnil Andrej Vuga ter s tem nevede, a hkrati nedvoumno potrdil domneve, da je celjska zemlja končala v pregradi.

Kronologija iskanja celjske zemlje:
1. Konec maja izvemo, da je sredi maja izginil kup hudinjske zemlje.
2. V začetku junija na občini ne vedo, kje zemlja sedaj je; Voc podatek zamolči, Cep trdi, da je to poslovna skrivnost.
3. Z ministrstva za okolje in prostor na naša vprašanja, ali se smejo takšni podatki zamolčati, zatrdijo, da ne in da jih lahko občina razbere iz evidenčnih listov.
4. Občina sporoči lokaciji odpeljanih kupov odpadkov.
5. Zastopnik Toming inženiringa Tomaž Ročnik ne ve, kje naj bi njegovo podjetje zemljo deponiralo, njegov zaposleni pa doda, da tega ne sme povedati.
6. Na sum, da je zemlja v pregradi med jezeroma, odločno reagirata velenjska občina in Premogovnik Velenje.
7. Arso pojasni, da je lokacija, navedena v evidenčnih listih, praktično deponija.

Kaj sedaj s promoviranjem velenjske plaže?

Kaj sedaj? Inšpekcijske službe, kot gre razumeti pojasnilo ministrstva za okolje in prostor, s pregledom ne bodo hitele. Zapisali namreč so, da “bo inšpekcijski pregled opravljen v skladu s prioriteto dela inšpekcije za okolje in naravo”.

image

Medtem pa bo, trdijo okoljevarstveniki, ki dobro poznajo celjsko zemljo, ta Šaleški povzročala nemalo preglavic.

Boris

“Dr. Franc Lobnik je že leta 2009 izjavil, da je gradnja nasipov iz tega materiala neodgovorno, škandalozno in skrajno nedopustno ravnanje, saj se bodo nevarne kovine izluževale v vodo,” opozarja koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar in član AAG.

“Tak odpadek, ki ima sicer klasifikacijo nenevaren odpadek, se mora vseeno odložiti zgolj na temu namenjenih deponijah (deponije za nenevarne odpadke), ki imajo denimo nepropustno podlago in so vzdrževane po predpisih. Eno takšnih ima denimo celjski Simbio,” doda dr. Cvetka Ribarič Lasnik. Na velenjski občini pa ravno za sredo napovedujejo veliko tiskovno konferenco z naslovom Predstavitev projektov in investicij ob Velenjskem jezeru, na kateri bodo predstavili vse svoje velikopotezne načrte, ki jih imajo z jezerom in plažo …

Tudi Cep odpadke predal naprej

Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pojasnili, da so medtem že opravili pregled na lokaciji skladišča odpadkov podjetja Cep v Zalogu pri Novem mestu. Zapisali so, da je iz evidenčnih listov razbrati, da je Cep onesnaženo zemljino, prevzeto od Mestne občine Celje, v količini 50.260 kilogramov predal odstranjevalcu Saubermacher Slovenija v njegovem centru za ravnanje z odpadki Kidričevo. Zakaj je torej občina, čeprav bi lahko zemljino začasno deponirala na istem mestu vsaj do avgusta, odpadke predala dvema podjetjema, ti dve pa sta jih preprodali naprej, namesto da bi jih predelali na mestu samem, je za dr. Cvetko Ribarič Lasnik še vedno velika uganka. “Stonex, ki je pred leti že predelal del celjske onesnažene zemlje, ravno sedaj predeluje odpadek, ki je nastal pri rekonstrukciji železniške proge na območju stare cinkarne. To bi bil zanje mačji kašelj,” doda sogovornica.

Rezman: Ljudje v Šaleški imajo pravico vedeti!

Rezman: Ljudje v Šaleški imajo pravico vedeti!Rezman: Ljudje v Šaleški imajo pravico vedeti!Rezman: Ljudje v Šaleški imajo pravico vedeti!

Otroci so se v Celju igrali na onesnaženi zemlji z težkimi kovinami!

Rezman: Ljudje v Šaleški imajo pravico vedeti!

V svojem pismu nekdanji okoljski aktivist opozarja tudi na prisotnost urana v Šaleški dolini. Gaberke 153, kamor so brez okoljskih dovoljenj odložili celjsko zemljo, so uradno v lasti države.

Na dejstvo, da je večji del zemlje, izkopane pri sanaciji celjskega vrtca na Hudinji (zemljino so morali zamenjati, ker je presegala dovoljene vrednosti težkih kovin) končal na parcelni številki Gaberke 153, ki leži ravno na pregradi med šoštanjskim in velenjskim jezerom, se je odzval tudi velenjski pisatelj Peter Rezman. Takole opozarja v svojem, kot ga je sam poimenoval, dodatnem gradivu za jutri napovedano tiskovno konferenco Mestne občine Velenje. “Mestna občina Velenje je za sredo, 20. junija, ob 10. uri napovedala tiskovno konferenco o investicijah, ki jih izvaja ali jih namerava izvajati na območju pridobivanja premoga na stroške davkoplačevalcev. Odločil sem se za pripravo ‘dodatnega gradiva’ za to konferenco, saj vrsta ‘logičnih neumnosti’, ki jih pristojni in odgovorni imenujejo ‘investicije’, dolgo kličejo po reakciji kmečke pameti in drugačnih pogledov, kot jih s ‘piarom’ prikazuje (tudi moja!!!) Mestna občina Velenje,”pismo začenja Rezman.

Pepel vsebuje uran

“Ljudje, ki se gibljejo, uporabljajo in nameravajo investirati v območje pridobivanja premoga, imajo pravico vedeti, Mestna občina Velenje pa bi jih morala seznaniti s potencialnimi nevarnostmi, za katere navadne občanke in občani, rekreativci, plavalci, čolnarji, jadralci, … ne morejo vedeti, kaj šele, da bi to vedeli investitorji iz drugih držav. Glavni problem je (že desetletja in še vedno) elektro-filtrski pepel iz Termoelektrarne Šoštanj, o katerem povprečna rekreacijska obiskovalka ali obiskovalec območja pridobivanja premoga ne ve nič. Nujno bi pa morali vedeti, da je ta pepel bolj radioaktiven kot naravno ozadje, ker vsebuje element uran,” opozarja pisatelj in ob tem navaja dr. Petra Stegnarja, ki je že leta 1985 podpisal Poročilo o nekaterih preliminarnih fizikalno-kemijskih in radioloških meritvah vode in sedimentov iz Velenjskega jezera. “V njem je navedel oceno, da se je že do takrat v sediment jezera s pepelom odložilo okoli 600 ton urana. Gre za izračun na podlagi upoštevanja podatka, da je v 1 toni pepela 20 gramov urana. To zaradi slabega izluževanja pepela v vodi naj ne bi bil problem. Vprašanje pa je, kaj bo z izluževanjem pepela z nižanjem vrednosti ph vode proti dnu akumulacije. Pepel se je po letu 1985 zaradi oživitve vode v akumulaciji pričel odlagati na deponijo, ki ji danes rečemo nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Iz tega lahko ocenimo, da je na deponiji odloženo (oz. z uradno terminologijo, vgrajeno v nasip) tudi naslednjih, več kot 500 ton urana.

Raziskave po letu 1985 so pokazale, da ta uran povzroča povečano izhajanje radioaktivnega plina radona in večje gama sevanje, kot velja za naravnem ozadju. Tudi za ta problem je stroka predvidela rešitev in sicer prekritje pepela s zemljo. Zmotno bi pa bilo misliti, da se zdaj pepel prekriva z zemljo iz občine Žalec (Arnovski gozd). Prvič – gre samo za ozek pas deponije pepela, kjer gradijo nekakšen obrambni nasip zaradi preprečitve prelitja Velenjskega jezera v Družmirsko jezero in drugič – še bolj bizarno: očitno so v ta nasip že vgradili t.i. hudinjsko zemljo, obremenjeno s težkimi kovinami, kot posledica delovanja celjske cinkarne.

Celjsko zemljo pripeljali brez dovoljenj

Tako je v tem obdobju, junija 2018, stanje na deponiji daleč od tega, da bi bil pepel prekrit s polmetrskim nasutjem zemlje. Z obale akumulacije se to seveda ne vidi, nam pa Google takoj omogoča pogled iz ptičje perspektive. Lepo je razvidno, da je nepokriti del deponije na zahodni obali velik vsaj za pet površin prostora v primerjavi s tistim, kjer je urejeno rekreacijsko – kopališko območje na južni obali, kakšnih 800 metrov stran.”

Ob tem je na dan prišel še podatek, da je lastnik zemljišča Gaberke 153 pravzaprav država, z njim pa upravlja Sklad RS kmetijskih zemljišč. Znano in s strani Agencije RS za okolje potrjeno dejstvo pa je tudi, da podjetje Toming inženiring za vgradnjo zemlje, pripeljane iz Celja, ni imelo prav nobenih potrebnih dovoljenj.

Brezskrbni

Ob prijetnem vetru, ki je prinašal značilen vonj po lignitu, smo včeraj na obrežju Velenjskega jezera novinarji poslušali, kako je z velenjsko kopalno sezono še vse v redu. Tuji investitorji, ki bodo gradili hotel na jezeru, kljub preplahu s celjsko zemljo v pregradi tik ob jezeru ne odhajajo. Enako velja za občinske oziroma evropske naložbe v gradnjo 7,5 milijona evrov vrednega prireditvenega prostora in odra, ki bosta na breg jezera pritegnila še več obiskovalcev. Delati začnejo jeseni. Saj z zemljo ni nič narobe, je bilo slišati. Celjani so jo menda le zavoljo ljubega miru odstranili z dvorišča vrtca. Narobe je le to, da so jo v pregrado pripeljali na črno.

Res pa je, da četudi bi kdo 1500 kubičnih metrov hudinjske zemlje želel spet odpeljati kam drugam, je ne bi več mogel. Kako vendar bo pod 200 tisoč kubičnimi metri navozov iz nespornega Arnovskega gozda našel celjski odpadek? In če smo že pri tem, kako in zakaj neki bo Premogovnik Velenje, ki bi edini moral bedeti nad tem, kaj jim v pregrado dovažajo, sedaj z analizami poskušal dokazati, ali ta zemlja tam je ali je ni? No, sploh sedaj, ko je sam Tomaž Ročnik nesporno priznal, da celjska zemlja tam je.

A spet, kdo lahko z gotovostjo trdi, da navožena zemlja dolini in njihovim prebivalcem, kopalcem nikoli in nikdar ne bo škodila? Se res lahko vsi zanašajo na stavke v stilu celjskega župana Bojana Šrota, “saj včasih smo vsi gor rasli v hišah, ki so bile zgrajene iz leša (odpadni cinkarniški material, op. p.)”? Ali pa na stavke velenjskega župana Bojana Kontiča v skorajda enakem stilu: “Nekateri smo s tem pepelom gor rasli. Naj povem, da smo se otroci že takrat, ko so vanj spuščali pepel, veselo kopali v tem jezeru in tudi hodili po pepelu, ker nismo vedeli, da je radioaktiven.”

Včasih je veljalo in se toleriralo marsikaj. Kurjenje čarovnic, denimo, ljudožerstvo, pravo po sistemu zob za zob … Je res vedno pametno ob okoljskih problematikah debato začeti z “nekoč …”? Ker včasih ljudje res niso vedeli, da so cinkarniški ogorki strupeni. Niso vedeli, da je vsa zemlja z območja stare cinkarne, ki je še in ki je bila po skorajda celem Celju razvožena, preobremenjena s težkimi kovinami in kot taka škodljiva. A zadnjih nekaj let se na nevednost ne more nihče več izgovarjati. Tudi okoljski inšpektorat in policija ne, ki v primeru iskanja povzročiteljev onesnaženja Bukovžlaka kljub kopici dokazov nista našla nikogar. Sanacijo, ki jo je naložila Evropska komisija, bomo tako plačali kar davkoplačevalci.

Po drugi strani pa je slišati, da je tako ali tako bolje ne vedeti, kaj vse nam lahko škodi. Kot novinarji stremimo k temu, da ljudem z vsemi možnimi in verodostojnimi podatki damo možnost izbire. Tako kot ima strasten kadilec možnost spregledati (ali ne) vsa dramatična sporočila na cigaretnih škatlah. Tako kot jo voznik, ki kljub omejitvi hitrosti stopi na plin. Na koncu se vsak odloči sam. Pa naj gre za celjske kovine ali uran.

Na nevednost se ne more nihče več izgovarjati

 

VIDEO RTV SLOVENIJA:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174546991

STA 23.06.2018

Nadzor potrdil nepravilno odlaganje onesnažene celjske zemlje

HudinjaFoto: STA

Inšpekcijski nadzor je potrdil, da so zemljo z otroškega igrišča vrtca na celjski Hudiniji, ki jo je celjska občina lani zaradi onesnaženosti odstranila, na črno vgradil v pregrado med Velenjem in Šoštanjem. Navedbe je za časnik potrdil okoljska inšpektorica, sledile pa bodo kazni za vpletene.

Odstranitev zemlje z vrtčevskega igrišča so zahtevali starši, Mestna občina Celje pa jo je čez zimo shranila na območju stare Cinkarne. Zemlja je konec maja izginila, večji del zemlje pa je brez ustreznih dovoljenj končal v nasipu med Velenjskim jezerom in Šaleškim jezerom, je Delu potrdila okoljska inšpektorica.

Zemlja je onesnažena s svincem in kovinami

Po poročanju časnika direktor velenjskega podjetja Toming inženiring Tomaž Ročnik prejšnji teden ni želel potrditi, da so celjsko zemljo prevzeli, podjetji VOC Celje in CEP Celje pa ne razkriti, kam sta po naročilu celjske občine odpeljali 1355,6 kubičnega metra nenevarne odpadne zemlje in 50,7 kubičnega metra s težkimi kovinami onesnažene nevarne odpadne zemlje.

Vodja celjske območne enote Inšpektorata RS za okolje in prostor Aleksander Bukanovsky je za časnik strnil ugotovitve inšpektorice in dejal, da je bila zemlja iz Celja med 10. in 20. majem predelana in postopno vgrajena na nasip, inšpekcija pa bo zaradi kršitev zakona o varstvu okolja in uredbe o tleh ukrepala proti kršiteljem.

Del zemlje, ki je onesnažen predvsem s svincem in tudi drugimi težkimi kovinami, je medtem CEP Celje 24. maja odpeljal na svoje parcele v Zalogu v Straži pri Novem mestu pri podjetju Ekosistemi, ki so lani pogoreli. A ker tam CEP nima dovoljenja za skladiščenje nevarnih odpadkov, je 7. junija odpadke prepeljal v začasno skladišče nevarnih odpadkov podjetja Saubermacher v Kidričevem, še poroča časnik.

 

POVEZAVE:

OBSTRUKCIJA SDS, SD in DeSUS ODPIHNILA ZAKON O SANACIJI CELJSKE KOTLINE

V Celje po zdravje?

Območje Cinkarne Celje je močno onesnaženo z arzenom, kadmijem, kobaltom in svincem

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRASTHrastov list in plod - želod

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.