Magnina pravljica o 1000 zaposlenih


Tomaž Klipšteter  – Dnevnik

Dnevnik je pridobil pogodbo o izvedbi strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče – Slivnica. V njej ni občutljivih poslovnih skrivnosti, kot sta zatrjevala Magna in ministrstvo za gospodarski razvoj. So pa v njej nekatera druga, javnosti prej neznana določila, spisana po meri vlagatelja.

Magna 1
Iz pogodbenih določil je razvidno, da se v številko tisoč delovnih mest ne bo štelo zgolj Magninih zaposlenih. Med drugimi sme biti v tej tisočerici tudi do 200 napotenih delavcev, ki jih bo Magna najemala prek agencij. (Foto: Tomaž Klipšteter)

Dnevniku je konec aprila, več kot pol leta po njenem podpisu, vendarle uspelo od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pridobiti javno podpisano pogodbo z Magno o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče – Slivnica. Izkazalo se je, da je bil izgovor ministrstva in Magne, zakaj mora pogodba ostati skrita, za lase privlečen.

Skrivalnice je ministrstvo utemeljevalo z okoliščino, da je Magna označila pogodbo kot poslovno skrivnost. Gre za investicijo zasebnega investitorja v visokokonkurenčni panogi, zato ima Magna upravičen interes, da specifike svoje naložbe ohrani tajne, so zatrjevali na MGRT. Če bi ministrstvo dopustilo objavo pogodbe o izvedbi strateške investicije – gradnje lakirnice, bi morebitni konkurenti izvedeli kočljive poslovne skrivnosti, kar naj bi Magno postavilo v konkurenčno slabši položaj.

Magna 2
Minister Počivalšek je ob podpisu pogodbe z Magno marsikaj obljubljal…

V skriti pogodbi ni poslovno občutljivih tajnosti

Dejansko v pogodbi ni takšnih občutljivih informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati podrobnosti o dinamiki investiranja, o poslovnih in finančnih načrtih ter o tem, kakšen obseg posla Magna pričakuje v določenem obdobju.

Razlog skrivalnic pogodbe, v kateri je izrecno navedeno, da je bila sklenjena v javnem interesu, je zato moral tičati drugje. Vsebina pogodbe dopušča domnevo, da bi njena takojšnja objava ogrozila verodostojnost nekaterih drugih, večkrat ponovljenih zatrjevanj o Magninih pogodbenih zavezah. Spomnimo: minister Zdravko Počivalšek je ponavljal, da Magna pogodbeno jamči, da bo v roku desetih let na razvojem območju občine Hoče – Slivnica ustvarila najmanj tisoč delovnih mest in investirala najmanj 100 milijonov evrov. Iz pogodbenih določil je razvidno, da se v številko tisoč ne bo štelo zgolj Magninih zaposlenih, temveč tudi vse tiste, ki bodo dobili službo pri njenih pogodbenih strankah, ponudnikih storitev, podizvajalcih in povezanih osebah, če bo njihovo delo neposredno povezano z naložbo.

Štejejo tudi najeti delavci

Ta delovna mesta niso obvezno locirana na območju Magninega obrata v občini Hoče – Slivnica, ki ga je država zarisala s posebnim zakonom. Magna si je namreč zagotovila pravico, da se smejo šteti delovna mesta na kar 20-kilometrskem območju okoli lakirnice, torej teoretično tudi v Mariboru ali Slovenskih Konjicah. Pa še to: v tej tisočerici sme biti tudi do 200 napotenih delavcev, ki jih bo Magna najemala prek agencij.

Minister je zavajal z navedbo, da bo morala Magna plačati pet milijonov evrov pogodbene kazni, če ne bo dosegla omenjenih ciljev. To ne drži. Takšna visoka kazen bi jo doletela izključno pod pogojem, če v petletnem roku ne bi postavila in zagnala lakirnice. Te bojazni pa ni, saj bo lakirnica nared že prihodnje leto. Če bi se izkazalo, da bi bila vrednost investicije nižja od 100 milijonov evrov, zaposlenih pa manj kot tisoč, pa bi Magno doletela bistveno nižja kazen, izračunana po posebnih formulah, določenih v pogodbi.

Pogodba o podelitvi državne subvencije, ki smo jo v Dnevniku razkrili že oktobra lani, določa, da bo Magna lahko obdržala vseh 16,81 milijona evrov državne pomoči, tudi če že leta 2024 zapre lakirnico, kar pet let pred potekom roka, v katerem bi se morali izpolniti vsi tisti zakonski pogoji, po katerih je država legalizirala umeščanje strateške naložbe na kmetijskih zemljiščih v občini Hoče – Slivnica. Za odprtje lakirnice ima čas do novembra 2019, 404 ljudi pa mora zaposliti najpozneje oktobra 2022.

Vlada podaljšala rok za pridobitev ključnega dovoljenja

V oktobra lani podpisani pogodbi o izvedbi strateške investicije je kot skrajni rok za pridobitev pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja določen 30. april 2018. Magna tega dovoljenja, ki natančneje opredeljuje obratovanje lakirnice, še nima. Agencija za okolje in prostor je 15. marca pozvala Magno k vsebinski dopolnitvi vloge. Kljub tej zamudi Magna ni kršila pogodbenih določil, saj ji je štiri dni pred potekom roka na pomoč priskočila vlada. Sprejela je sklep o sklenitvi dodatka k pogodbi, s katerim je rok podaljšala do 31. julija. »Ker gre za kompleksen investicijski projekt, nekateri postopki terjajo več časa,« to utemeljujejo na MGRT. »Po prvotni časovnici bi denimo gradbeno dovoljenje moralo biti izdano do 1. julija 2016, a je bilo izdano šele 5. oktobra lani, kar je posledično vplivalo tudi na roke za izdajo drugih dovoljenj.« Ta argument je nenavaden, saj so pogodbo podpisali šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja in bi lahko časovnico v njej ustrezno prilagodili.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec na povezavi:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/prijava-na-spletni-casopis-aag-hrast/

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.
%d bloggers like this: