e-novice AAG: HRAST 3/2018


Pripombe AAG na EKS in Okoljsko poročilo za EKS03.03.2018

Ministrstvo za infrastrukturo je 1.12.2017 objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS) za javno obravnavo. Zainteresirana javnost smo lahko posredovali svoje komentarje do vključno 02. 03. 2018.Iz Alpe Adria Green smo podali pripombe na ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE 15. 01.2017 ter dodatno še 02.03.2017 .Pripombe…

BERI DALJEThis is the divider

Nemška mesta se lahko odločijo za prepoved dizelskih vozil06.03.2018

Izpusti motorjev z notranjim izgorevanjem so eden ključnih faktorjev pri uničevanju našega planeta. Tega smo se začeli zavedati zelo pozno, k sreči pa lahko v zadnjih letih dostikrat beremo o načrtih posameznih držav, da do določenega leta ukinejo registracije novih vozil, ki bi  …

BERI DALJEThis is the divider

V novi zaloški gospodarski coni več kot 500 delovnih mest08.03.2018

Peter Pahor – dnevnikLjubljanski mestni svet bo konec meseca obravnaval osnutek prostorskega akta za novo gospodarsko cono med Zaloško cesto in železniško ranžirno postajo v Zalogu. Koordinator projekta obljublja, da bodo v njej le logistični center, trgovina in upravni prostori tuje trgovske družbe.Nova gospodarska cona naj bi zrasla v  …

BERI DALJEThis is the divider

»Dizelski avtomobili tudi v Sloveniji kmalu brez vrednosti«09.03.2018

Aleksander Lukić – Slovenske NoviceNa nekaterih območjih mest bodo prepovedali uporabo dizelskih vozil.FOTO: ArhivLJUBLJANA – Nemci bodo, tako se zdi, na nekaterih območjih mest zaprli vstop dizlom. Mnogi zato pričakujejo upadanje cen vozil na omenjeni pogon in njihovo (pre)prodajo …

BERI DALJEThis is the divider

IZJAVA ZA JAVNOST–AAG PREJEL SKLEP USTANOVEGA SODIŠČA V ZADEVI “POČEK”13.03.2018

Alpe Adria Green, mednarodno okoljevarstveno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, podaja glede sklepa Ustavnega Sodišča »Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske …

BERI DALJEThis is the divider

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij14.03.2018

V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se…

BERI DALJEThis is the divider

“URA ZA ZEMLJO” V SOBOTO 24. MARCA UGASNITE ZA ENO URO LUČI IN SE PRIDRUŽITI POBUDI!19.03.2018

pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Pozivamo vse da v soboto 24. marca med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…Alpe Adria Green se je pobudi pridružila pred osmimi leti in z njo …

BERI DALJEThis is the divider

DNEVU VODA NA ROB22.03.2018

 

Generalna skupščina OZN je razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Na današnji dan povečujemo zavedanje o pomenu vodnih zalog za človeštvo, zdravje ter gospodarsko produktivnost in razvoj družbe. Sploh vemo, kako dragocena je voda za nas? Letošnja tema se glasi Narava za vodo, s čimer želijo stroka …

BERI DALJEThis is the divider

A. Komat: Borci proti poplavam povečujejo nevarnost poplav23.03.2018

Borut Hočevar – Finance»Svetovno prebivalstvo se je v preteklem stoletju potrojilo, uporaba vode pa se je povečala kar za šestkrat. Tudi zato je vse bolj jasno, da, ko govorimo o vodi, v resnici govorimo o naši prihodnosti pa tudi o položaju, ki ga bomo kot država imeli v svetu,« je povedal evropski poslanec Igor …

BERI DALJEThis is the divider

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST28.03.2018

IZJAVA ZA JAVNOSTMednarodni okoljski center Alpe Adria Green podpira ogorčenje krajanov Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, združenih v devet civilnih iniciativ, ki nasprotujejo umestitvi nove gospodarske cone OPPN 311 Zalog.Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil  …

BERI DALJEThis is the divider

KPK: UREDBA O HRUPU PRIMER SLABE PRAKSE29.03.2018

V AAG se že v maju 2017 ugotovili, da je predlagani Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje ( Nova uredba) nekvaliteten dokument, ki znatno poslabšuje bivalne razmere prebivalstva, tudi šolskih in drugih okolij ter krši druge predpise,  …

BERI DALJEThis is the divider

EKO PATRULJI NA JEZERIH ZBILJE IN MAVČIČE30.03.2018

V nedeljo 24. marca je EKO PARULJA AAG, na poziv našega člana izvedla ogled obale Zbiljskega jezera pri “Gostišču jezero” ter ugotovila, da iz greznice odteka v jezero onesnažena  …

BERI DALJEThis is the divider

EcoSynergy System in Alpe Adria Green bosta v bodoče sodelovali30.03.2018

 

EcoSynergy System in Alpe Adria Green sta prepoznali in se odločili, da bostavzajemno prispevali v k reševanju ekoloških in okoljevarstvenih vprašanj tako na doma kot v tujini.EcoSynergy System je mednarodni …

 

BERI DALJEThis is the divider

Voščilo za VELIKONOČNE PRAZNIKE30.03.2018

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN,

vuoi Buona PasquaU ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN,

želim vam sretan i blagoslovljen UskrsOn behalf of the international organizations ALPE …

 

BERI DALJE

E-novice HRAST izdaja:

ALPE ADRIA GREEN

mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450

e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 0433 1000 2988 394

Marec 2018

Voščilo za VELIKONOČNE PRAZNIKE


zajček5

V imenu mednarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, vam želim VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE

A nome delle organizzazioni internazionali di ALPE ADRIA GREEN, vuoi Buona Pasqua

U ime međunarodne organizacije ALPE ADRIA GREEN, želim vam sretan i blagoslovljen Uskrs

On behalf of the international organizations ALPE ADRIA GREEN wish you Happy Easter

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

EcoSynergy System in Alpe Adria Green bosta v bodoče sodelovali


EcoSynergy System in Alpe Adria Green sta prepoznali in se odločili, da bosta vzajemno prispevali v k reševanju ekoloških in okoljevarstvenih vprašanj tako na doma kot v tujini.

EcoSynergy System je mednarodni sistem ekološkega osveščanja prebivalstva in industrije s stimulativnim sistemom vzpodbud in nagrajevanja prebivalstva in industrije s ciljem očistiti okolje, ohraniti naravne vire lesne biomase in voda, zmanjšati izpuste CO2 v okolje in uvesti prebivalstvo v krožni sistem gospodarjenja z odpadnimi surovinami.

Vse ljudi, ki vam odnos do narave pomeni eno od primarnih življenjskih vrednot, vabimo k sodelovanju na večjih različnih z naravno in okoljem povezanih področjih.

Najboljši ljudje skrbijo za okolje in najboljše

EcoSynergy System nagrajuje.

Vabimo vas, da se zglasite v njihovi poslovni enoti Jesenice (na Zbirnem centru Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 13, 4270 Jesenice), kjer vam bodo razložili informacije, vam odgovorili na vsa vprašanja in podali vse potrebne podatke. Lahko pa jih kontaktirajte tudi po elektronski pošti: jesenice@ecosynergysystem.com ali pokličete na mobilno št.: 069 616 441.

EcoSynergy System

EcoSynergy System je mednarodni sistem ekološkega osveščanja prebivalstva in industrije s stimulativnim sistemom vzpodbud in nagrajevanja prebivalstva in industrije s ciljem očistiti okolje, ohraniti naravne vire lesne biomase in voda, zmanjšati izpuste CO2 v okolje in uvesti prebivalstvo v krožni sistem gospodarjenja z odpadnimi surovinami.

Sistem je vertikalno sestavljen iz treh segmentov:

1. OPREMA ZA RAVNANJE Z ODPADKI:

EcoSynergy System komunalnim podjetjem nudi komunalno infrastrukturo, kot so smetarski kamioni uglednih proizvajalcev z nemško in slovensko nadgradnjo, kontejnerjev vseh kapacitet in zabojnike nove generacije, ki upoštevajo evropsko klasifikacijo: refleksni piktogram – zaščito folijo proti kislemu dežju in udarcem – nano premaz nove generacije za dvig higieničnega standarda zabojnikov.

2. NOV SISTEM V TRGOVINI:

Vsi izdelki v trgovini označeni z nalepko EcoSynergy System-a pomenijo, da imajo proizvajalci živilskih in neživilskih izdelkov pridobljen Certifikat podaljšane odgovornosti – izdan s strani EcoSynergy System-a, kupec pa le-to embalažo lahko odda v zbirne centre komunalnih podjetij za kar pridobi Ekokupon, s katerim ima možnost nakupa izdelkov za dom in gospodinjstvo po proizvodnih cenah. Z nalepko EcoSynergy System-a, vzeto iz kupljenega izdelka pa lahko koristi popust v storitvenih dejavnostih.

3. DOBROBIT ZA UPORABNIKE:

Vsi uporabniki iz gospodinjstva in industrije z oddanimi čistimi frakcijami odpadnih surovin dobijo možnost v prodajnih enotah EcoSynergy System-a kupiti izdelke za dom in gospodinjstvo po proizvodnih cenah.

EcoSynergy System ima razvite in patentirane zabojnike za dom in gospodinjstvo, naprave za detekcijo vseh tipov embalaž na trgu kot tudi sisteme za avtomatski prevzem in skeniranje odpadne embalaže 24h – 365 dni.

EcoSynergy System -zemljevid

EKO PATRULJI NA JEZERIH ZBILJE IN MAVČIČE


EKO PATRULJA AAG

V nedeljo 24. marca je EKO PARULJA AAG, na poziv našega člana izvedla ogled obale Zbiljskega jezera pri “Gostišču  jezero” ter ugotovila, da iz greznice odteka v jezero onesnažena tekočina.

Foto-galerija: 

zbiljsko jezero1zbiljsko jezero5zbiljsko jezero7

zbiljsko jezero2zbiljsko jezero4zbiljsko jezero6

V četrtek 29. marca pa je EKO PARULJA AAG na poziv našega člana obiskala jez HE Mavčiče. V jez priteka onesnažena voda. 

Foto-galerija: 

moravče 1moravče 2moravče3moravče4moravče5

 

Oba primera bo AAG prijavil inšpekcijskim službam, v AAG pa bomo vzeli še vzorce vode, da ugotovimo kemijsko sestavo vod, ki se stekajo v jezera.

KPK: UREDBA O HRUPU PRIMER SLABE PRAKSE


V AAG se že v maju 2017 ugotovili, da je predlagani Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje ( Nova uredba) nekvaliteten dokument, ki znatno poslabšuje bivalne razmere prebivalstva, tudi šolskih in drugih okolij ter krši druge predpise, tudi Ustavo RS, kar smo dokazali v dopisu, ki smo ga poslali na MOP, kot  Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje.

Zadnji dopis smo iz Alpe Adria Green poslali 18.02.2018 poslancem DZ RS, Državnim institucijam, Ministrstvom RS, Varuhu za človekove pravice, KPK in drugim dopis z prošnjo, da nam pomagajo zaustaviti samovoljo našega Ministrstva za okolje in prostor pod taktirko ga. Irene Majcen, ki naredi vse da ustreže lobijem na račun okoljske in zdravstvene škode. Naslovnike  smo prosili, da nekaj naredijo za dobrobit slovenskih državljanov.

106430637

KPK  je tudi zaradi pripomb AAG 28.03.2018 posredoval svoje ugotovitve javnosti in sicer ugotavlja:

Postopek spreminjanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ne sledi javnemu interesu in ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja; primer slabe prakse zakonodajnega postopka

Ljubljana, 28. marca 2018 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) ugotavlja, da predlogi sprememb Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba o hrupu) ne zadostijo zahtevam po transparentnosti postopka priprave predpisa, njihovi jasnosti, natančnosti, določnosti in kakovosti.

Prekratki roki za javno predstavitev, obveščanje pripravljavca predpisa o sprejetju oziroma nesprejetju pripomb javnosti šele po samem sprejetju predpisa, izostanek obrazloženega razloga za sprejem nove Uredbe o hrupu in natančnost, nejasnost, nedoločnost ter pomanjkljiva obrazložitev posameznih določb predpisa, neupoštevanje pravil Poslovnika Vlade RS v fazi javne obravnave, objava napačnega predloga Uredbe o hrupu na portalu E-demokracija in napačnih dokumentov v zvezi s podaljšanjem roka za podajo pripomb javnosti, neizvedba javne obravnave predloga nove Uredbe o hrupu ter zavajanje javnosti s strani predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, da je sprememba Uredbe o hrupu nujna zaradi uskladitve z direktivo EU predstavljajo tveganja za koruptivno in neintegritetno ravnanje pri implementaciji predpisa v praksi.

Dodatno se zasledovanje javnega interesa pri spreminjanju Uredbe o hrupu postavlja pod vprašaj zaradi teženj Ministrstva za infrastrukturo, da s spremembo Uredbe o hrupu hkrati odpravi pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi čezmerne izpostavljenosti hrupu.

S takšnim pristopom pripravljavec predpisa in sodelujoči državni organi niso sledili javnemu interesu in ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja, hkrati pa se ustvarja nepopravljiva škoda za zaupanje ljudi v pravno državo, saj je očitno, da se išče neustrezne bližnjice na račun zagotovljenih pravic ljudi, ki se vežejo na njihovo zdravo življenjsko okolje.

Komisija je na podlagi medijskih objav, na lastno pobudo, pričela s preučevanjem postopka spreminjanja Uredbe o hrupu. Tako je pregledala postopke spreminjanja Uredbe o hrupu od leta 2014 do leta 2017.

Pri tem komisija ugotavlja, da se praksa vodenja netransparentnih zakonodajnih postopkov in nekakovostnih predpisov vrsti že več let in ni odvisna od posamične vlade, ampak gre za sistemski problem zakonodajnega postopka, ki slabi pravno državo in zaupanje vanjo. Komisijo najbolj skrbi praksa, ko sodelujoča ministrstva, ki bi morala skrbeti za uravnoteženje javnega interesa s parcialnimi gospodarskimi interesi, slednja nekritično posvajajo na račun javnega interesa, s tem da v zakonodajnem postopku zastopajo neposredna stališča gospodarskih subjektov ali gospodarskih združenj, četudi ta niso v prevladujočem javnem interesu. To pomeni, da nimamo več opravka zgolj s tveganji, ki se kažejo v nejavnih vplivih na pripravljavce predpisov, ki jih je sicer težko dokazovati, ampak so ministrstva kot pripravljavci predpisov nejavne vplive preoblikovala v uradna stališča ministrstev, ki s tem rezultirajo v uzakonitvi rešitev, ki pa niso nujno v javno korist.

Tudi v konkretnem postopku spreminjanja Uredbe o hrupu komisija ugotavlja, da pripravljavec predpisa, Ministrstvo za okolje in prostor, ni poskrbelo za uravnoteženje javnega interesa. Dejstvo je, da se je paradigma varstva pred hrupom z zadnjim predlogom Uredbe o hrupu bistveno spremenila, saj se odmika od izrazitega varstva pred hrupom z uporabo aktivnih ukrepov pri viru hrupa, in se približuje k večanju dopustnega onesnaževanja s hrupom in k pasivni zaščiti pred hrupom (vpeljuje se npr. povsem nedorečen kriterij stroškovne učinkovitosti ukrepov varstva pred hrupom). Sporno je, da se je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo poskušalo primarno obvladovati finančne posledice prekomernega hrupa, namesto da bi se osredotočili na vzroke zanj. Pri tem ministrstvo navedenih sprememb ni utemeljilo z ustreznimi strokovnimi podlagami.

Komisija v mnenju o postopkih spreminjanja Uredbe o hrupu ugotavlja, da ni bila ustrezno zagotovljena transparentnost postopkov, saj so bili prvotno roki za javno predstavitev predlogov sprememb v letih 2014 in 2016 prekratki (zgolj 16 oziroma 15 dni), da v gradivu predpisa ni bil natančno opredeljen in obrazložen razlog za spremembo predpisa, prav tako so bile določbe predloga predpisa praviloma nenatančne, nejasne, obrazložitve pa so bile nedopustno nizke kakovosti. Ministrstvo je od leta 2014 do 2017 izvedlo le eno javno obravnavo v letu 2016, čeprav so bili vsi predlogi Uredbe o hrupu deležni številnih pripomb zainteresirane in strokovne javnosti. Komisija je zaznala, da je ministrstvo v letu 2017, ob javni objavi povsem novega predloga Uredbe o hrupu, uporabilo tudi pristop zavajanja javnosti na način, da je spreminjanje standardov varstva pred hrupom utemeljevalo z usklajevanjem predpisa z direktivo EU, ki ureja hrup, pri čemer tega ni nikjer vsebinsko utemeljilo. Hkrati pa je zainteresirano javnost zavajalo tudi z objavo na portalu E-demokracija, kjer je objavilo napačen predlog Uredbe o hrupu, in sicer tistega iz leta 2016, ki se je nanašal predvsem na ureditev hrupa, povezanega z gradbišči, ki je bil za strokovno in zainteresirano javnost verjetno sprejemljivejši.
Nekaj težav v zvezi z obveznimi sestavinami podzakonskih predpisov leži tudi v sistemsko neustrezni normativni urejenosti, ki dopušča slabo prakso predlagateljev predpisov, da zainteresirano javnost o (ne)upoštevanju podanih pripomb obvestijo šele po sprejemu predpisa. Prav tako ni jasno določena zahteva o obveznih sestavinah podzakonskih predpisov, kar dopušča različne prakse in razlage o sestavnih delih gradiv, s tem pa tudi različno kakovost predlogov predpisov. Komisija meni, da bi morala država urediti bolj določen normativni okvir za zagotavljanje večje transparentnosti zakonodajnih postopkov, pristojni javni uslužbenci, odgovorni za pripravo zakonodaje, pa bi morali zagotoviti bolj kakovostno strokovno gradivo za obravnavo. Oboje bi zmanjšalo možnosti za nastanek ali uresničitev korupcijskih tveganj in tveganj za neintegritetno ravnanje.

Hkrati komisija v praksi ne zaznava, da bi se v praksi že na ravni posameznega ministrstva ali vlade uveljavljal mehanizem objektivne ali subjektivne odgovornosti funkcionarjev in uradnikov na položaju zaradi priprave nekakovostnega in nestrokovnega zakonodajnega gradiva, zaradi zavajanja javnosti ali netransparentno vodenega zakonodajnega postopka.

Za zmanjšanje tveganj povezanih s koruptivnim in neintegritetnim ravnanjem pripravljavcev predpisov je komisija pripravila sledeča priporočila:
• Vsi (tudi sicer javno dostopni) dokumenti, povezani s pripravo določenega predpisa, se sproti javno objavljajo na enotnem portalu.
• Predlog predpisa mora praviloma temeljiti na ustrezno pripravljenih in javno objavljenih strokovnih podlagah.
• Objavljen osnutek predpisa naj vsebuje natančno in razumljivo obrazložitev, ki izhaja iz obravnavanih strokovnih podlag; obrazložitev je vsebinska in ne predstavlja povzemanja ali kopiranja posameznih določb predpisa.
• Prenos evropske zakonodaje v slovenski pravni red ne sme biti izgovor za nižanje standardov obstoječega normativnega okvira.
• Predlagatelji predpisov bi morali, kadar je izražen velik interes javnosti za obravnavano tematiko oz. kadar gre za urejanje družbeno pomembnih vprašanj, opraviti javno obravnavo z razpravo.
• Mehanizmi za zagotavljanje kakovosti predpisa se bolj določno opredelijo v Poslovniku Vlade RS.
• Vzpostavi se mehanizem za nadzor kakovosti pripravljenih predpisov in odgovornost uradnikov na položaju in funkcionarjev za nestrokovno in nekakovostno pripravljen predlog predpisa ter neustrezno voden zakonodajni postopek.
Z namenom udejanjanja danih priporočil, ki širše naslavljajo sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka, komisija ločeno vodi projekt odprave sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka, v katerega vključuje ministrstvo, pristojno za javno upravo, k sodelovanju pa je povabila tudi Generalni sekretariat Vlade.

 

POVEZAVE:

Dopis državnim organom RS, poslancem RS ter drugim v zvezi z sprejemanjem nove uredbe o hrupu.

Pripombe AAG k osnutku Operativnega varstva pred hrupom za obdobje 2013-2018

PRITOŽBA NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE ZA HRUP

PROTEST JAVNOSTI PRI PRIPRAVI OPERATIVNEGA PROGRAMA VARSTVA PRED HRUPOM ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA IN MARIBOR.

Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje

Opomin Sloveniji, ker se ne ukvarja s hrupom

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

Gospodarska cona OPPN 311 Zalog – IZJAVA ZA JAVNOST


 

IZJAVA ZA JAVNOST

Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green podpira ogorčenje krajanov Četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana, združenih v devet civilnih iniciativ, ki nasprotujejo umestitvi nove gospodarske cone OPPN 311 Zalog.

Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil pozidavo več kot 20 hektarjev najboljše kmetijske zemlje in večjega pasa gozda, kjer naj bi podjetje Lidl Slovenija zgradil trgovski center, kjer naj bi stale tri večje poslovne stavbe in na kar več hektarjih nov logistično – distribucijski center. Slednji naj bi bil dolg 300 metrov, širok 200 metrov in visok 25 metrov.

Civilne iniciative in tudi Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green smo podali že več pritožb na Mestno občino Ljubljana, a v dveh letih nismo prejeli nobenega odgovora. Prav tako občina ni odreagirala, ko smo želeli biti stranka v postopku.

Naše pritožbe so bile podane na trdih temeljih, da se takšna dejavnost pač ne sme in ne more umeščati v urbano okolje ter ga posledično še bolj uničiti. Nihče izmed uradnikov nikoli ni pomislil, da se s tem uničujejo tudi še živeče kmetije, ki nudijo hrano prebivalcem Ljubljane. Z izgubo zemljišč bodo izgubili ne le kmetijsko zemljišče, pač pa tudi subvencije, ki jih prejemajo s strani države. Kmetijstvo bo tako popolnoma uničeno.

Kakšen negativni vpliv bo imela gospodarska cona na okolje, si danes sploh ne moremo predstavljati. Nespoštovanje stroke se kaže prav na vseh področjih. Tamkaj živeči ljudje niso smeli sodelovati v postopkih, prav neprimerno pa je obnašanje lastnika podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, Tomaža Boleta, ki ljudi prepričuje za odkup zemljišč in kar je popolnoma nedopustno, da ljudi prepričuje, da zapustijo svoje domove, obdane v zelenje, ter jim nudi bivanje v stanovanjih v betonskih naseljih.

Nihče ni pomislil, da so svetniki sprejeli projekt, ki temelji na domišljiji posameznikov, kako bodo nekoč v bližini povezovalne ceste, kako se bo logistični center navezoval na železnico itd.

Danes vemo, da je v tem delu Zaloška cesta popolnoma neprimerna za umestitev logističnega centra. Samo cestno telo tega ne dopušča in tudi nikoli ne bo, kajti treba bo porušiti ogromno stanovanjskih objektov, preseliti ogromno ljudi, če bi se cesta širila. Dejstvo je, da se širi lahko le na sever, kjer so hiše, nikakor pa ne na jug, kjer je železniška proga. Slovenske železnice nameravajo postaviti protihrupno ograjo, ker je tu ranžirna postaja, nikjer v načrtu pa ni izgradnja industrijskega tira. Torej gre za zavajanje.

Hrup, ki danes prihaja iz ranžirne postaje, se bo res ublažil, toda ker se bo odbijal od najvišjih stavb, ki presegajo višino 25 metrov, se bo ta posledično širil v širšo okolico. Tako bo celotna četrtna skupnost obremenjena s prekomernim hrupom. Kdo bo poskrbel za ljudi? Evropska komisija je 3. 2. 2017 objavila okoljsko poročilo. Med drugim je navedeno, da še vedno prihaja do prekomernega hrupa. Slovenija mora ta problem čim prej rešiti, nikakor pa ne z umeščanjem novih gospodarskih con na kmetijska zemljišča.

Zapis, ki se je pojavil na spletni stani občine, da bo v tej gospodarski coni dobilo zaposlitev preko 500 ljudi, je zavajajoč. V trgovskem centru Lidl zaposlujejo največ do 8 oseb, ki delajo v dveh izmenah. V poslovne stavbe se nameravajo preseliti podjetja, ki imajo svoje prostore v centru mesta – torej zaposlitev ni; nič drugače pa ni v logističnem centru, morda bodo zaposlili nekaj delavcev, ostali že obstajajo, tehnologija pa je robotsko vodena.

V neposredni bližini nove gospodarske cone OPPN 311 Zalog je skladišče naftnih derivatov, s katerimi se oskrbuje celotna Slovenija. Velike zaloge nevarnih vnetljivih in eksplozivnih snovi v teh skladiščih pomenijo veliko nevarnost za neposredno okolico, zato je nujen varovalni prazen prostor. Investiranje v storitvene in gospodarske objekte neposredno ob objektih podjetja Petrol bi pomenilo v prvi vrsti največjo nevarnost vnetljivosti in eksplozivnosti prav za te nameravane nove gospodarske objekte. Zato je vsakršno tovrstno razmišljanje o dovolitvi gradnje gospodarskih objektov v ta nujni varovalni pas skrajno lahkomiselno.

Na severnem delu gospodarske cone OPPN 311 Zalog je največja in edina ranžirna železniška postaja v Sloveniji. Tu velja posebni režim, ki natančno določa odmike od železniških tirov. Slovenija je v letu 2016 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Torej je treba pri načrtovanju gospodarske cone upoštevati tudi pas, ki je po zakonu določen za železničarsko infrastrukturo.

Že večkrat smo poudarili, da je treba v postopek vključiti tudi društvo DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije), kajti na tem območju živijo številne ptice, imajo svoje gnezdišča in tudi tu prezimijo. Z umestitvijo gospodarske cone občina prevzame mačehovsko ravnanje do nemočnega eko sistema na tem območju, ki mu grozi izumrtje.

Nespoštovanje Evropske zakonodaje na področju okolja, kakor tudi nespoštovanje 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki, določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, tu ne velja. Tu, na vzhodu Ljubljane, prevladuje kapital, umeščanje socialno šibkih ljudi, za katere je vodilnim na občini in državi popolnoma vseeno. Pri tem se zavestno krši slovenska in evropska zakonodaja ter nespoštovanje mednarodnih pogodb (Aarhuška konvencija).

Nespoštovanje človeškega dostojanstva in želje, da bi živeli v čistem in varnem okolju, nas je pripeljala do tega, da glasno povemo, da NASPROTUJEMO GOSPODARSKI CONI 311 ZALOG in sporočamo širši javnosti, da ne bomo prenehali s svojimi zahtevami, dokler se le-ta ne odstrani iz OPN MOL SD in OPN MOL ID!

A. Komat: Borci proti poplavam povečujejo nevarnost poplav


Borut Hočevar – Finance

»Svetovno prebivalstvo se je v preteklem stoletju potrojilo, uporaba vode pa se je povečala kar za šestkrat. Tudi zato je vse bolj jasno, da, ko govorimo o vodi, v resnici govorimo o naši prihodnosti pa tudi o položaju, ki ga bomo kot država imeli v svetu,« je povedal evropski poslanec Igor Šoltes na okrogli mizi Ali ustava drži vodo?

A. Komat: Borci proti poplavam povečujejo nevarnost poplav

Pri okrogli mizi, ki jo je organiziral evroposlanec Igor Šoltes, so sodelovali (z leve) naravovarstvenik Anton Komat, Leon Behin z ministrstva za okolje, Igor Šoltes, predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik in Brane Golubović iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo.

Foto: Borut Hočevar

»Ob vpisu pravice do pitne vodo v ustavo se je pokazalo, da voda teče čez politične prepreke, a od takrat je to tudi žal vse, kar se je zgodilo. V Sloveniji smo že prevečkrat videli, da ustava prenese vse, a pitna voda je preveč pomembna, da bi dovolili, da tudi ta ustavni člen postane mrtva črka na papirju,« je nadaljeval Šoltes.

Ključna sta trajnost vodnih virov in njihova prednost za preskrbo prebivalstva s pitno vodo: »Prednost pomeni, da bodo viri pitne vode in oskrba prebivalstva imeli prednost pred gospodarsko rabo, recimo za stekleničenje in prodajo pijač.« Razumevanje, da bo zdaj voda zastonj, je napačno: »Bistveno je, da zgradimo ustrezen odnos do vode, ki terja ustrezno vzdrževanje, ustrezen infrastrukturni sistem in nadzor nad kakovostjo, vse pa stane.«

»Zelo je pomembno, kako bodo detajli in malenkosti zapisane v zakonskih aktih, da ne bo manevrskega prostora za manipulacije in različne interpretacije,« je še povedal Šoltes.

Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik je izpostavila, da pomeni vpis pravice do pitne vode velik poseg v sedanjo ureditev voda, a pri tem opozarjajo, da lahko spremembe, v kolikor ne bodo narejene premišljeno in strokovno, povzročijo negotovosti. Opozorila je na težave pri interpretaciji: »Žal še vedno ne vemo, kaj je vodni vir. Nimamo enotnega razumevanja. Smo ga sicer zapisali v ustavo, a ga različno interpretiramo, definicija pa ni nikjer zapisana. Je to samo izvir, je to cel vodni krog?«

Izpostavila je, da pri usklajevanju z ustavo, potrebujemo čim širši pristop: »Iz podzemnih dobimo 50 odstotkov vode za oskrbo v Sloveniji. Zato je zelo pomembno, kaj delamo z gozdovi, mokrišči in našimi rekami. Pri prenosu v zakonodajo in podzakonske akte je treba mobilizirati vse te vidike. Predvsem pa moramo spreminjati tudi zavest ljudi in vedenje o tem.«

Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije z ministrstva za okolje je predstavil dogajanje na zakonodajnem področju. Vlada je imenovala komisijo z namenom, da kar najbolje implementira določbo 70.a člena ustave. V komisiji so med drugim predstavniki občin, zunanji strokovnjaki, predstavniki civilne iniciative. Do danes zakonodaja, ki bi ta člen udejanila v praksi, še ni pripravljena in implementirana, odprtih je še veliko vprašanj, ki jih je treba uskladiti, je pojasnil.

Pravica do pitne vode izvira iz evropske pobude Right2Water, ki temelji na koncesijski direktivi, slovenski zapis v ustavo pa je širši, govori tudi o tem, da je to človekova pravica. Zapis je mogoče urediti tudi s spremembami zakonodaje o gospodarski javni službi, ki je stara že 25 let in jo je treba popraviti, z zakonom o podelitvi koncesij ter zakonom o varstvu okolja, in urediti vprašanje, ali je to izvirna pristojnost občin, ali se poveča vloga države. Zatakne se pri podrobnostih, saj je treba oblikovati veliko premišljenih aktivnosti, je povedal Behin.

»Sprememba ustave je bila velik korak, na vrsti je politika, ki mora vključevati stroko, da se določba ustrezno implementira v praksi. Če smo v ustavo zapisali, da bomo trajnostno upravljali z vodami, ali je politika mislila z zapisom iskreno, ali je to naredila le zato, ker je bilo všečno? Država je namreč že povozila ustavno določbo z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju,« je povedal Brane Golubović iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo.

Naravovarstvenik in pisatelj Anton Komat pa je dodal: »Naravovarstveniki nismo zaviralci napredka in nismo ekoteroristi. Zavzemamo se za regulacijo in zaščito tistega, kar nam je še ostalo. To da vse gledamo samo skozi ekonomsko logiko, je napačno. Ne pozabimo, da je voda ključna za naše preživetje, zato se ne pustimo peljati žejne čez vodo.«

Opozoril je, da potrebujemo organ, ki bo imel celovit vpogled v vodni krog: »Trenutno tega nimamo, niti ne vemo, kaj se s tem sploh dogaja. Vodni krog je trenutno razbit na nešteto koščkov, ki ga vsak po svoje upravlja. Z vodnim krogom se upravlja kot s podjetjem v stečajnem postopku, kar je kriminal.« Kritičen je bil tudi do protipoplavne politike: »Tako imenovani borci proti poplavam uničujejo reke, izsekavajo bližnjo vegetacijo, s čimer se v resnici še povečuje pojavnost poplav.«

DNEVU VODA NA ROB


Generalna skupščina OZN je razglasila 22. marec za svetovni dan voda. Na današnji dan povečujemo zavedanje o pomenu vodnih zalog za človeštvo, zdravje ter gospodarsko produktivnost in razvoj družbe. Sploh vemo, kako dragocena je voda za nas? Letošnja tema se glasi Narava za vodo, s čimer želijo stroka in številne organizacije opozoriti na ranjene ekosisteme in onesnaženo okolje, zaradi katerih je okrnjene količine vode po svetu, vprašljiva je tudi njena kakovost. Približno četrtina svetovnega prebivalstva živi brez kakovostne pitne vode, zaradi česar so ogroženi njihovo zdravje, izobrazba in življenjska perspektiva.

V Sloveniji, ki za enkrat še slavi kot vodnata pa se do vode vedemo “mačehovsko”. To najbolje potrjuje primer iz obrtne cone LAZE v občini Kranj. Obrtno cono Laze je Kranjska občina predvidela brez kanalizacije, posledice le tega pa si lahko ogledate na spodnjih videih.

Kljub našim prijavam na inšpekcijske službe, zahtevi po oceni okoljske škode na  ARSO in MOP, pa ni ukrepal nihče. Primer smo predali v presojo na Upravno Sodišče, ki je našim zahtevam po sanaciji tega področja pritrdilo in naložilo ARSO, da mora v 30 dneh izdati novo odločbo. Te odločbe nismo po skoraj dveh letih, do danes prejeli zato smo primer prijavili na Tožilstvo RS.

Povezave:

Varuh okolja (ARSO) dobil zaušnico

AAG uspel na upravnem sodišču v zadevi “INDUSTRIJSKA CONA LAZE”

BO KDO ODGOVOREN ZA OKOLJSKO ŠKODO V INDUSTRIJSKI CONI LAZE?

Vlada RS zahteva odgovor na odprto pismo AAG v zvezi z problematiko LAZE – KRANJ

AAG je podala kazensko ovadbo zoper ARSO v primeru “okoljska škoda–LAZE, Kranj”

“URA ZA ZEMLJO” V SOBOTO 24. MARCA UGASNITE ZA ENO URO LUČI IN SE PRIDRUŽITI POBUDI!


S pobudo ljudje po vsem svetu že nekaj let simbolično prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.
Pozivamo vse da v soboto 24. marca med 20:30 in 21:30 ugasnejo luči na  v stanovanjih, pisarnah, pročeljih svojih zgradb,…

Alpe Adria Green se je pobudi pridružila pred osmimi leti in z njo ozavešča skupaj z drugimi prebivalce, da zmanjšajo svetlobno onesnaženje našega planeta Zemlje.   V  preteklosti so bila prizadejanja usmerjenja, kot akcija za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja  v Triglavskem Narodnem Parku, z leti ko smo prerasli v mednarodno organizacijo pa si prizadevamo osvestiti ljudi predvsem na območju jugo-zahodne Evrope, da bi zmanjšali porabo električne in druge energije.

ura za zemjo

Varčevanje z električno energijo je pojem, s katerim se desetletja nihče ni resno ukvarjal. To ne velja samo za električno energijo, ampak za vse vrste energije. Zanašali smo se na neobnovljive vire energije in gradili termoelektrarne, jedrsko in celo plinsko elektrarno. Ob tem pa smo pozabili na ogromne neizkoriščene potenciale obnovljivih virov energije (voda, veter, sonce, biomasa).

Velik del električne energije se porabi za razsvetljavo, notranjo in zunanjo. Velikokrat so visoki stroški električne energije previsoki zaradi nepravilne in malomarne izrabe luči. Glavni namen, da moramo zmanjšati porabo električne energije pa je zmanjšati izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije, ki vplivajo tako na naravo, kot na zdravje ljudi. Komu je namenjen lepo razsvetljen prostor, v katerem pa že nekaj ur ni nikogar?

Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi po podatkih Statističnega urada RS vsak mesec porabilo od 290 do 330 kWh (kilovatnih ur). Na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah. Tisti, ki imate račun bistveno višji od omenjenega povprečja, lahko z bolj ekonomično porabo elektrike prihranite kakšen evro.

Absolutno največ (okoli 66 %) električne energije porabijo grelne naprave – tu prevladujejo električne peči, električni radiatorji, grelniki vode itd. Seveda je njihova poraba največja v zimskem času, ko pogosto nadomeščajo centralno, plinsko ali vodno obliko kurjave. Problem je, da se je tej porabi izredno težko izogniti. Rešitve so sicer toplotna izolacija stanovanja/hiše, izključitev gretja v prostoru, ki ga ne uporabljate, in izogibanje pretirani uporabi električnih peči.

Med požrešnejšimi napravami so tudi zamrzovalne skrinje in pralni stroji. V zadnjih letih so proizvajalci bele tehnike (hladilniki, pralni in pomivalni stroji, kuhinjske naprave …) izredno napredovali na področju porabe električne energije. Vse novejše naprave se tako razvrščajo v energetske razrede od A do E. Nobenega razloga ni, da ne posežete po napravah razreda A in B – to pa je tudi najbolj učinkovit način varčevanja pri teh napravah (poleg seveda uporabljanja »poceni« električnega toka ob nočnih urah). Če zamrzovalne skrinje ne potrebujete nujno, jo lahko nadomestite s hladilnikom.

Naslednji pomemben dejavnik je svetloba. Ta v povprečju obsega okoli 15 % električne porabe v povprečni slovenski družini. Hiter izračun nam prikaže, da bi nas ena sto-vatna žarnica, ki bi neprestano gorela cel mesec, stala okoli sedem evrov. Na srečo so na tržišču že varčne žarnice (fluorescentne plinske sijalke in halogenske žarnice), ki porabijo do petkrat manj elektrike. Vsekakor velja, da je potrebno luči ugašati takrat, ko jih ne potrebujete, velja pa tudi razmisliti o nadomeščanju klasičnih žarnic z varčnimi.

Omenimo še sobne naprave – televizije, računalnike, monitorje, telefone … Čeprav na prvi pogled izgleda, da so veliki televizorji med izredno potratnimi napravami, je resnica ravno nasprotna. Večja plazma, če je vklopljena šest ur dnevno, porabi okoli štiri evre na mesec. Enako velik LCD že skoraj enkrat manj (novejši LCD televizorji z LED tehnologijo veljajo za ene najbolj varčnih porabnikov). Če imate doma še vedno katodni televizor ali monitor, velja torej razmisliti o bistveno bolj varčnem LCD-ju.

Drugačna zgodba so računalniki – predvsem tisti višjega ranga. Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu porabi slabih deset evrov (prenosniki so energijsko bolj varčni). Poraba računalnika pa je odvisna od njegove obremenitve. Bolj kot je obremenjen, več elektrike porabi. Vsekakor se splača računalnik ugašati, če ga ne potrebujete – to velja predvsem za tiste, ki ga puščajo prižganega čez noč.

Enako velja za sobne konzole (Xbox 360, Playstation 3), katerih poraba je primerljiva z računalniki. Slaba novica je tudi, da slednje delujejo ob polni obremenitvi ne glede na to, kaj počnejo – predvajajo film ali poganjajo napredno igro. Predvajanje filma na konzoli je tako bistveno dražje od predvajanja na namenskem predvajalniku.

Najbolj zahrbtne pa so naprave, ki na prvi pogled izgledajo nedolžne, a so prižgane cel mesec, njihova poraba pa je vse prej kot zanemarljiva. Tu prevladujejo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske signalne škatle. Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa. Zato jih je smiselno ugašati ob neuporabi.

Vse domače naprave porabijo nekaj elektrike tudi, ko so ugasnjene ali v načinu pripravljenosti. Ta poraba je sicer zanemarljiva, vendar pa je pametno izklopiti električni tok, ko greste na potovanje ali počitnice.

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij


avtor

V Sloveniji je 1081 funkcionalno degradiranih območij, ki skupno obsegajo 3423 hektarjev površin, je pokazal raziskovalni projekt oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete s soizvajalci. Ob tem le za 15 odstotkov teh območij že obstajajo konkretni načrti za reaktivacijo, torej državo in občine čaka še veliko dela.

 

V Sloveniji 1081 funkcionalno degradiranih območij

Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji se nahajajo v 170 občinah, kar 35 občin ima več kot 10 takih območij. 17 občin ima medtem več kot 50 hektarjev degradiranih površin, kaže študija filozofske fakultete s partnerjema, fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije. Financirala sta jo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter agencija za raziskovalno dejavnost.

Funkcionalno degradirano območje predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj, so zapisali avtorji študije. V celoti so v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno degradiranih območij v skupni površini 3422,7 hektarja, presečni datum je 30. september 2017. Povprečno funkcionalno degradirano območje v Sloveniji obsega 3,2 hektarja.

Raziskovalci so degradirana območja razdelili na devet tipov oziroma kategorij. Po številu so prevladovala območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 237 območij), sledila so funkcionalno degradirana območja pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 170 območij, od tega 128 kamnolomov) in storitvenih dejavnosti (162) – znotraj tega tipa je bilo 84 območij poslovnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti.

Po površini so prav tako prevladovala funkcionalna degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (1196,9 hektarja), sledila so območja pridobivanja mineralnih surovin (649,9 hektarja) in infrastrukture (418,4 hektarja). V povprečju so največja degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,1 hektarja), najmanjša pa za bivanje (1,1 hektarja).

Regionalno gledano je absolutno največ degradiranih območij v osrednjeslovenski statistični regiji (384), najmanj pa v posavski (40). Največ funkcionalno razvrednotenih površin so raziskovalci evidentirali v osrednjeslovenski regiji, jugovzhodni Slovenija in posavski regiji. V povprečju največja degradirana območja so zaznali v posavski regiji in jugovzhodni Slovenija, najmanjša pa v koroški, pomurski in savinjski regiji.

Ob tem so raziskovalci ugotovili tudi, da je na ravni celotne države le za 15 odstotkov vseh funkcionalno degradiranih območij že sprejet razvojni načrt. Za 30 odstotkov območij obstajajo načrti oz. ideje, realizacija pa še ni opredeljena. Za 18 odstotkov odgovorni nimajo oprijemljivih načrtov, zgolj pobude, za 26 odstotkov območij pa nimajo nobenih načrtov oz. ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja. Za dobro desetino območij podatkov ni.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pojasnili, da je ta razvojni projekt le prvi korak, to je vzpostavitev evidence degradiranih območij v Sloveniji. Problematika degradiranih območij pa je horizontalne narave. “Cilj je, da se obstoječa funkcionalno degradirana območja v Sloveniji v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial … hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko,” so poudarili.

O tem, na kakšen način se bo držala lotila reševanja oziroma reaktivacije degradiranih območij, enoznačnega odgovora ni. “Glede na vsebinsko raznolikost posameznih primerov bo treba vključiti različna ministrstva v pripravo skupnega programa, ki bo vključeval nabor ukrepov za upravljanje z degradiranimi območji oziroma za reaktivacijo degradiranih območij,” so povedali. Je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek že ponudil, da prevzame koordinacijo projekta.

“Zagotovo bomo prednostno obravnavali ekonomsko-poslovne cone, saj je tam že urejena ali vsaj predvidena vsa potrebna infrastruktura, cone pa so kot takšne tudi bolj zanimive za investitorje,” so dodali.