Prejeli smo: Pismo županu Postojna v zvezi z odločbo US–POČEK


Spoštovani župan občine Postojna g. Igor Marentič,

pišem Vam v zvezi z Vašimi izjavami, ki ste jih javnosti posredovali ob sprejetju odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-I 164/-30. Le-to je končno, po dolgih letih nasprotovanja vadišču v turistični občini, sprejelo Ustavno sodišče v zvezi z največjim in najbolj obremenjenim vadiščem slovenske vojske. Pišem Vam tudi zato, ker sem pričakovala obravnavo na občinskem svetu, ki je zasedal 15. 2. 2018, pa je ni bilo.

Dejstvo je, da je pobudo za ustavno presojo sprejel OS v prejšnji sestavi. Dejstvo je, da so nas takrat k temu dejanju zavezovali referendumska volja občanov občine Postojna in sklepi občinskih svetov, ki so ves čas govorili o ukinitvi vojaškega vadišča.

Dejstvo je, da ste tudi Vi, še 10. 2. 2015, ob nastopu mandata v pogovoru za časnik Delo izjavili, da je Vaše stališče o vadišču zaprtje le-tega in da boste pravico do nadomestila uporabe zemljišča iskali tudi na sodišču. Zato sedaj, ko je zadeva Poček, če jo lahko tako imenujemo, po dolgih letih s soglasjem vseh ustavnih sodnikov prišla do točke, ko jo lahko poimenujemo kot zmago občine Postojna, Vaše izjave delujejo kot mlačne in protislovne.

V istem intervjuju ste bili vzvišeni do dela takratnih pogajalskih skupin, posebej Vas je zmotila za Vas nepotrebna pridobitev stanovanj, v katere so morali novi lastniki še sami kaj vložiti. Vaše razmišljanje naj presodijo tisti, ki jim je tako stanovanje postalo dom, toda kakšen je izkupiček Vašega dela danes? V obdobju Vašega dosedanjega mandata in »približevanja« MORS-u?

V letu 2013 je občina pridobila pol milijona evrov iz naslova nadomestila zemljišča na Počku, kaj ste dosegli v času Vašega mandata? Ste, kot ste zagotavljali v že citiranem intervjuju, iskali pravico na sodišču?

Kot novinec v postojnski politiki ste se takoj usedli v najbolj vroč stol v občini, zato naj mi bo dovoljeno našteti nekaj dosežkov prejšnjih pogajalskih skupin. Prav tako to navajam posebej tudi ge. poslanki Eriki Dekleva, ki me je po nekaj mesecih poslanskega mandata prosila za pomoč pri postavitvi »milega« poslanskega vprašanja o Počku. Milih vprašanj v tej zadevi namreč ni. Da se razumemo: slovenska vojska brani domovino in domovina je sveta. Ne sme pa tudi vojska tega početi na način, ki je škodljiv zdravju ljudi – to je vsa znanost te zgodbe.

poček2

Torej, od leta 2000 smo se na vseh sejah občinskih svetov zavzemali, da se vojaško vadišče ukine. Takoj ko je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče SV Postojna, smo se odločili za zadnjo možnost, torej za vložitev ustavne presoje. Vmes smo se seveda tudi pogajali. Pogajali zato, ker so se vojaške aktivnosti stopnjevale, zato smo pač zahtevali nadomestilo. Vseskozi smo trdili, da je to slaba tolažba za okoljsko obremenitev, ki jo morajo občani prenašati. Da o oporečni vodi niti ne govorimo. Pogajali izključno zato, ker nismo imeli v rokah pravnega temelja, s katerim bi vojska opravičila svoj obstoj na Počku. Takoj ko je bila sprejeta sporna Uredba, smo jo izpodbijali. Vedeli smo, da je bila sprejeta hitro, brez ustreznih presoj vplivov na okolje in samo zato, da bi zagotovila vladi »legitimnost« Počka. Pa ni šlo. Uspehi pogajalskih skupin so naslednji:

V obdobju prve Janševe vlade (2004–2008) je bila pogajalska skupina občine Postojna s strani takratne pogajalske ekipe MORS upoštevana, iz naslova Dogovora z MORS pa je občina Postojna na račun obremenitev okolja in prebivalstva zaradi aktivnosti na vadišču Poček v tistem obdobju pridobila 1.322.831 evrov sredstev. To je omogočilo izvedbo naslednjih projektov:

– rekonstrukcija javne poti Prestranek–Žeje,

– rekonstrukcija javne poti Stara vas–Žel. proga–deponija komunalnih odpadkov,

– rekonstrukcija dela lokalne ceste Postojna (Pod Mladiko)–občinska komunalna deponija–Prestranek, dela ceste od Postojne (Pod Mladiko) v smeri občinske komunalne deponije v dolžini 1,3 km,

– rekonstrukcija dela lokalne ceste Postojna (Pod Mladiko)–občinska komunalna deponija–Prestranek, in to dela ceste iz smeri državne ceste G1-6 proti poligonu Poček v dolžini 1,100 m,

– obnova in rekonstrukcija vodovoda Slavina–Koče–Prestranek z odcepom Koče–obrtna cona Prestranek,

– obnova in rekonstrukcija vodovoda Slavina–Koče–Prestranek–Žeje,

– sanacija komunalne infrastrukture na Kolodvorski ulici v Postojni,

– rekonstrukcija ceste okrog Soviča,

– sanacija dela ceste v Staro vas,

– obnova in rekonstrukcija vodovoda Slavina–Koče–Prestranek–Žeje,

– urejanje komunalne in cestne infrastrukture – Notranjska I. 1. faza, 

– sanacija dela ceste v Staro vas in Erazmove,

– urejanje ceste okrog Soviča,

– rekonstrukcija lokalne ceste Postojna (Pod Mladiko)–občinska komunalna deponija, v dolžini 1,7 km.

V istem obdobju je občina Postojna od države neodplačno pridobila tudi nepremičnine v skupni vrednosti skoraj 1.400.000 evrov, in sicer:

– nekdanji dom JLA na Ljubljanski cesti v Postojni,

– skladišče v Strmici in

– 7 stanovanj v Postojni.

Ko je nastopila Pahorjeva vlada (2008–2011), je uresničevanje dogovora zamrlo, občina Postojna pa zaradi obremenitev z vojaškim vadiščem ni dobila sredstev oz. samo v simboličnem znesku. Pogajalska skupina se je sicer dogovorila za zagotovitev sredstev za gradnjo Centra za zaščito in reševanje v Postojni, občina Postojna je z MORS pod vodstvom takratne ministrice Ljubice Jelušič v ta namen podpisala celo aneks, vendar je vse ostalo samo na papirju. V tem obdobju je Občina Postojna kot nadomestilo za obremenitve in uzurpacijo prostora s strani MORS prejela zgolj nekaj nad 33.000 evrov.

V času druge Janševe vlade (2012–2013) je pogajalska skupina občine Postojna zopet vzpostavila dobre odnose z MORS, kljub težki gospodarski situaciji in recesiji pa je občina Postojna od MORS iz naslova NUSZ prejela več kot 500.000 evrov, država pa je (na podlagi dogovorov pogajalskih skupin občine Postojna in MORS) na občino Postojna neodplačno kot poravnavo obveznosti sofinanciranja prenesla 13 stanovanj v ocenjeni vrednosti 629.280 evrov in dve drugi nepremičnini v vrednosti približno 71.130 evrov.

V marcu 2013 je mandat nastopila vlada Alenke Bratušek, MORS oziroma minister Roman Jakič pa je občino Postojna obvestil, da zaradi krize MORS ne bo plačal dogovorjene odškodnine. Po ostrem posredovanju občine Postojna je minister Jakič vendarle nekoliko popustil in MORS je občini le namenil nekaj drobiža (v primerjavi s celotnim dolgom MORS do občine 75.000 evrov res predstavlja drobiž).

Kot že rečeno, spomladi leta 2014 je bila sprejeta Uredba, ki smo jo izpodbijali pred Ustavnim sodiščem.

In očitno ni takšnega »izplena«, kot smo ga dosegli na Ustavnem sodišču, nihče pričakoval. Uredbo je Ustavno sodišče razveljavilo. Vaši svetovalci očitno ne razumejo, pa tudi Vi osebno ne, da je legitimnost vadišča Poček že s to Uredbo popolnoma omajana in da bi bilo edino primerno, da vojska ne izvaja vaj že sedaj, v temu letu, ker je popolnoma utopično pričakovati, da bo država legitimnost pridobila. Okoljska nesprejemljivost tega početja obstoji sedaj in okolje ne čaka eno leto. Čakalo je pol stoletja in trpelo obremenitve, ki jih posledično občutimo vsi.

Uredba je po odločbi Ustavnega sodišča sprejeta v nasprotju z zakonom in Ustavo in je potemtakem protipravna. Potemtakem je protipravno tudi, da bi se vojaške aktivnosti na Počku še izvrševale. Ustavno sodišče je Vladi RS dalo enoletni rok, da uskladi Uredbo z zakonom in Ustavo, ne pa različnim vojskam mandat, da to vadišče še nezakonito uporabljajo.

Po enem letu bo to področje zgolj definirano kot črna gradnja, na kateri se bo opravljanje vojaške dejavnosti lahko sankcioniralo. Verjamem, da Nato in ameriška vojska na črni gradnji ne bosta vadila. In to je trenutek, na katerega smo čakali. Enoletni uskladitveni rok ne pomeni, da vojske lahko izvajajo vaje. Ponavljam, enoletni rok je postavljen zato, da vojska uskladi Uredbo z zakonom, ne pa da se v tem vmesnem obdobju še naprej onesnažuje. V vmesnem obdobju se morajo vzdržati vojaških vaj, saj škoda nastaja z vsako vajo posebej.

Zato me lahkotnost Vašega razmišljanja, češ, kaj in če se bo sploh kaj spremenilo, dejansko šokira. Menim, zato sem se tudi odločila za to pismo, da bi moral OS to tematiko čim prej obravnavati in sprejeti ustrezne sklepe glede nadaljnje usode vojaškega vadišča Poček. Tudi 240 novih delovnih mest, ki ste jih obljubljali, ne vidim nikjer. Menda niso bila vsa predvidena v kakšni tuji bazi na Počku?

S spoštovanjem,

Margareta Srebotnjak Borsellino

V vednost:

podžupan g. Andrej Berginc,  podžupan Stanko Markovčič,  občinski svetniki občine Postojna,  novinarji

Na predlog energetskega koncepta 400 pripomb


BORUT HOČEVAR – FINANCE

Na predlog energetskega koncepta 400 pripomb

Posvet Energetski koncept Slovenije – dokument v razgrnitvi so pripravili na Akademiji distribucije Elektro Maribor.

Foto: Borut Hočevar

Na četrtkovem posvetu Energetski koncept Slovenije – dokument v razgrnitvi so na okrogli mizi sodelovali predstavniki Elektra Maribor, HSE, Energetike Maribor, CIGRE – CIRED, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Greenpeaca, Alpe Adria Green in Sindikata SDE. Posveta so se udeležili tudi predstavniki več drugih okoljskih organizacij, so sporočili iz Elektra Maribor.

Akademija distribucije Elektro Maribor je tako sklenila krog posvetov o Energetskem konceptu Slovenije (EKS). Tokratno srečanje je bilo posvečeno februarski verziji besedila EKS, strategije energetske politike do leta 2030 (in vizije do leta 2050), ki je v javni obravnavi.

Na posvetu so sodelavci Elektra Maribor predstavili pregled strateških dokumentov Avstrije in Italije. Predstavili so tudi natančni tematski pregled upoštevanja pripomb, ki so jih podali distributerji električne energije na predlog EKS. Deloma ali v celoti so upoštevali skoraj dve tretjini pripravljenih pripomb in predlogov. Na posvetu so bili v razpravi podani še nekateri dodatni predlogi, ki jih bodo posredovali pristojnemu ministrstvu.

Ministrstvo za infrastrukturo je 1. februarja obvestilo javnost o javni razgrnitvi osnutka EKS in okoljskega poročila. Gradivo bo javno razgrnjeno v digitalni obliki do 2. marca 2018. V tem času ima javnost zbirajo pripombe nanj.

Po zaključku javne obravnave EKS so na ministrstvu za infrastrukturo objavili seznam prejetih pripomb zainteresirane javnosti. Evidentirali so skupno preko 400 pripomb, ki jih je podalo skoraj 40 različnih oseb, so še zapisali v Elektru Maribor.

Alpe Adria Green je na ARSO poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje OVD “Povečanje zmoglivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., REČE”


clip_image002

Alpe Adria Green  je na  Agencijo Republike Slovenije za okolje 21.02.2018 poslal zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg: Povečanje zmoglivosti proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, Albaugh TKI d.o.o., REČE

Glavne pripombe AAG na osnutek okoljevarstvenega soglasja

1. AAG pozdravlja namero Albaugh TKI d.o.o., da opusti proizvodnjo insekticidov in biocidov. Vendar pa odločno nasprotuje povečanju proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev iz 5.000 ton na leto na skupaj 31.604 tone na leto, torej odstavku I. v OOVS. Obenem AAG tudi odločno nasprotuje proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev na osnovi glifosata v vseh oblikah. Poudarjamo, da so glifosat in pripravki na njegovi osnovi sporna sredstva za uporabo v kmetijstvu in drugje.

2. Možno škodljivost glifosata in njegovih pripravkov poudarjajo tudi v Evropski uniji, ki je načelno dovolila njegovo uporabo le še za pet let.

Februarja 2018 je bil v evropskem parlamentu ustanovljen odbor za proučitev škodljivosti pesticidov za ljudi in okolje. Podajamo povezavi na vsebine, ki jih AAG privzema in uporablja v tej situaciji načelo previdnosti po ZVO-1 za utemeljitev našega nasprotovanja tej povečani proizvodnji. V prihodnosti bo prišlo zelo verjetno do ukinitve proizvodnje in uporabe glifosata v Sloveniji ter bistvenem zmanjšanju kemikalij za uporabo na kmetijskih površinah. Slovenija je majhna in se onesnaževanje s kemikalijami bistveno bolj pozna. Eden od dokazov je tako onesnaženje Apaškega polja, da je postala pitna voda problematična.

http://www.igorsoltes.eu/si/delo-v-parlamentu/plenarna-zasedanja/ustanovljen-odbor-ki-bo-raziskal-postopek-odobritve-pesticidov-v-eu-pri-zdravju-in-okolju-ne-smemo-pristajati-na-kompromise?item=1606

http://www.igorsoltes.eu/si/delo-v-parlamentu/plenarna-zasedanja/prepoved-uporabe-glifosata-mora-postati-realnost-ko-gre-za-nase-zdravje-in-varstvo-nasega-okolja-ne-smemo-pristajati-na-nobene-kompromise?item=1511

3. Nadalje, OOVS v svojih odstavkih od I do IV izpušča med pogoji za obratovanje varstvo zraka, voda, tal izven območja podjetja. Ne glede na stopnje čiščenja v proizvodnem procesu, je med pogoji za obratovanje potrebno uvesti neodvisen monitoring zraka, voda in tal izven območja podjetja, saj gre za priključke na javni sistem (na primer omenjeno na strani 9 OOVS glede odpadnih voda – torej še en razlog, da vpliv proizvodnje ni omejen na prostor znotraj ograje) ali pa morebiten onesnažen zrak zaradi dinamike ozračja preide območje znotraj firme.

4. Tako nadzorno (monitoring) skupino predlagamo tudi za obstoječo proizvodnjo firme Albaugh TKI d.o.o, vključno in pod nujno tudi za sežigalnico in biodizel, saj sta obe dejavnosti omenjeni v OOVS.

5. V OOVS je pri varstvu zraka izpuščen smrad. Ne glede na to, da v Sloveniji nimamo predpisov za smrad, je med pripombami krajanov opozorilo, da je smrad tudi prisoten izven ograje območja firme.

6. V OOVS je v točki 2.4. varstvo pred okoljskimi in drugimi nesrečami izpuščen pogoj, da mora biti v firmi prisotno 24 urno fizično varovanje z osebami, ki so usposobljene za gašenje požarov. Tako varovanje je sicer pohvalno omenjeno v gradivu za OOVS, vendar je nerazumljivo, da tako pomembnega pogoja ni med členi OOVS. To je še posebej nerazumljivo, ker smo lani doživeli tri res velike in strupene požare v Sloveniji, za katere je značilno, da firme niso imele 24 urnega fizičnega varovanja prostorov po zaključku delovnega časa. Izkazalo se je, da je elektronika brez fizične prisotnosti oseb, ki lahko posredujejo v eni do dveh minutah, kar je za preprečitev večjega požara ključno, premalo, saj je količina gorljivih snovi velika tudi v tej proizvodnji.

7. Z ozirom na območje varovanja pitne vode, na katerem se nahaja obrat, je nujno v OOVS tudi na področju kontrole podtalnice in vseh iztokov iz proizvodnje uvesti med pogoji neodvisno zunanjo kontrolo, kot je to omenjeno v naši točki 3.

8. Iz navedenih členov prostorskih aktov občine Rače-Fram (OPN) ne izhaja, da je količinsko taka proizvodnja dovoljena, saj znatno presega doslej dovoljene količine. Tako, da OPN ne moremo smatrati za osnovo za dovoljenje tako povečane proizvodnje. Še posebej v OPN ni omembe sežigalnice.

9. Pri navajanju sežigalnice kot elementa tehnologije proizvodnje in obravnave odpadkov je omenjena enaka količina odpadkov kot doslej. Smatramo, da to ne pomeni, da sežigalnici ni potrebno postaviti pogojev za obratovanje, kar je izpuščeno iz OOVS in se s tem ne strinjamo. Omenjeno je, da se prevzemajo tudi odpadki od drugod in da gre za zelo velike količine. Sežigalnica je povsem brez nadzora civilne družbe in predlagamo tudi zanjo neodvisno nadzorno skupino ter podroben pregled, kaj in koliko se sežiga. To je potrebno že za tekoče obratovanje.

10. V OOVS tudi manjka omemba enote biodizel pa tudi sicer ni jasno v kakšni povezavi sta biodizel in fitofarmacevtska sredstva, kajti v gradivu najdemo tudi omembo biodizla, v OOVS ga pa ni.

Kljub onesnaženju nameravajo širiti proizvodnjo

Kljub onesnaženju nameravajo širiti proizvodnjo Andreja Kutin Lednik – Večer
Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, a krajane skrbi dosednja proizvodnja, predvsem pa sežigalnica nevarnih odpadkov. Onesnaženje je že, pravijo na agenciji za okolje.
Deklaracije z napisi: Clomazone, okolju nevarna substanca, Embalaža, ki vsebuje nevarne odpadke, Zdravju škodlj ivo so tisto, kar namesto zvončkov cveti v bližini sežigalnice nevarnih odpadkov Albaugh v Račah. Pa sprehajalcev ni malo, ob našem jutranjem obhodu na delovni dan jih je bilo razmeroma veliko. Razumljivo, Krajinski park Rački ribniki je naravna znamenitost. Tovarna pač sodi zraven. Le nekaj metrov stran.

Še do 19. februarja je na ogled dokumentacija o načrtovanem povečanju proizvodnje v nekdanji tovarni Pinus, sedaj Albaugh Rače, kjer nameravajo občutno povečati proizvodnjo herbicidov na osnovi glifosata, ki je pravkar pridobil petletno podaljšanje dovoljenja uporabe v EU. A mora Albaugh za širitev proizvodnje najprej pridobiti okoljevarstveno soglasje. Datum je tudi skrajni rok za morebitne pripombe, vprašanja in zaprosilo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja kot stranski udeleženec. Kot vse kaže, za ta korak med občani ni prav veliko zanimanja, kljub temu da podrobnejši pregled poročila o vplivih na okolje, ki ga je za Albaugh izdelalo podjetje Ekosfera iz Loža, razkrije, da gre za precej velike spremembe v industrijskem kompleksu s pripadajočo sežigalnico nevarnih odpadkov v središču Rač.

image

 IGOR NAPAST Račani so že sedaj zaskrbljeni zaradi sežigalnice, sedaj pa namerava Albaugh v nekdanji tovarni Pinus občutno povečati proizvodnjo herbicidov na osnovi glifosata.

Okolica onesnažena z živim srebrom in glifosatom

Čeprav poročilo zagotavlja, da bo proizvodnja skrbno nadzorovana, dosedanji podatki kažejo, da je okolica podjetja že čezmerno obremenjena. Natančneje – v potoku ob industrijskem kompleksu, ki vodi do nekaj metrov oddaljene občinske čistilne naprave, je preveč živega srebra in glifosata, s kemikalijami pa je preobremenjena tudi voda v čistilni napravi.

Zanimivo je, da na iztokih industrijskih odpadnih vod, kjer monitoring štirikrat letno izvaja Eurofins Erico po naročilu podjetja, povišane vrednosti živega srebra niso zabeležene, nekaj metrov stran pa so v meritvah, ki jih izvaja občina, zaznane čezmerne vrednosti. “Iz zadnjega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za leto 2016 za podjetje Albaugh TKI je razbrati, da naprava na iztokih industrijskih odpadnih vod ne obremenjuje okolja čezmerno. Vendar pa je naslovni organ (Arso, op. p.) seznanjen s čezmernim obremenjevanjem okolja čistilne naprave Rače,” poročajo na Agenciji RS za okolje (Arso), kjer bodo preučili ustreznost odvajanja voda iz proizvodnje herbicidov in sežigalnice nevarnih odpadkov, Albaugh pa bodo “ustrezno pozvali k izjasnitvi vloge”. Nadalje na agenciji za okolje zapišejo: “Za čistilno napravo Rače ugotavljamo čezmernost za amonijev dušik, presežene so tudi nerazstopljene snovi, izvajajo tudi premalo meritev glede na čezmernost.” Kako je torej možno, da meritve na iztokih iz tovarne ne kažejo preseganj, nekaj metrov nižje pa so vrednosti presežene?

image

 IGOR NAPAST Na iztokih industrijskih odpadnih vod ni povišanih vrednosti, nekaj stran pa so v meritvah, ki jih izvaja občina, zaznane čezmerne vrednosti živega srebra in glifosata.

Naj spomnimo, gre za biološko čistilno napravo, ki teh snovi ne odstrani, ampak je namenjena čiščenju komunalne vode pretežno iz gospodinjstev, neuradno pa smo izvedeli, da naprava sploh ne deluje pravilno. Povrh tega industrijski kompleks s čistilno napravo stoji na vodovarstvenem območju tretje kategorije, vode iz čistilne naprave pa se izlivajo v Račke ribnike, ki so varovano območje, saj so del Krajinskega parka Rački ribniki.

Iz dokumentacije izhaja, da se bo za 30 odstotkov povečal promet na cesti skozi središče Rač, enako ostaja dovoljenje za črpanje vode iz lastne vrtine, ki omogoča črpanje 80 tisoč kubikov vode letno, količina odpadnih voda se bo povečala le za dodatne komunalne vode, torej vodo, ki jo bodo uporabljali delavci za osebno higieno, pravijo v Albaughu, kjer navajajo še, da bodo “manjši del odpadne vode, ki nastaja pri proizvodnji tekočih herbicidov, odstranjevali v lastni sežigalnici in ne bo odtekala v okolje”.

Krajane skrbi sežigalnica

Zdi se, da krajani Rač mirno in tiho spremljajo in sprejemajo načrtovano povečanje proizvodnje sredi kraja. Navajeni so živeti s proizvodnjo in sežigalnico. Od nekdaj je tovarna tiho in grenko-sladko sprejeta. Verjetno tudi zaradi ljudi, ki imajo tam službo. Nekateri pa so še pripravljeni kaj na glas povedati. Skrbi, zelo skrbi bližnjo stanovalko Matejo Pigner Perko. “Vonja se vsako jutro. Zjutraj, ko se vrnem iz nočne okrog petih, pol šestih, se iz njihovega dimnika kadi belo siv dim,” pravi Pigner Perkova, ki jo skrbita tako sežigalnica kot proizvodnja, ampak če postavi to dvoje na tehtnico, jo bolj skrbi sežigalnica. “Proizvodnja vseeno poteka za zaprtimi vrati, verjetno nekontroliranega uhajanja v ozračje ni. Če se je do sedaj tam sežigalo 300 tisoč ton nevarnih odpadkov mesečno in če mislijo še to dodatno povečati, me skrbi, zelo. To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo,” pojasnjuje. Meni še, da bi župan Branko Ledinek moral bolj prisluhniti krajanom in njihovim strahovom, a dvomi, da se bo to zgodilo, ker ima občina od Albaugha tudi ekonomsko korist in ker so ljudje premalo aktivni. “Župan Miklavža je bil zaradi Magne bolj pod pritiskom krajanov, kot je naš župan zaradi Albaugha, ki ga nihče ne obremenjuje z onesnaževanjem okolja in je stanje pač tako, kot je.”

Ekološka iniciativa Rače molči, ker se pogaja
V Ekološki iniciativi Rače, kjer sicer že dolgo spremljajo delovanje in vpliv proizvodnje pesticidov v Račah na okolje, se zaradi dogovorov s podjetjem niso odločili za odziv, so pa podjetju Abaugh že ob nakupu Pinusa postavili pet zahtev, ki pa do danes niso bile uresničene. Med drugim jih tako kot mnoge krajane pa tudi župana moti omejevanje vplivnega območja zgolj na lokacijo obrata. Ne le zaradi tega, ker je vplive tovarne čutiti širše, ampak tudi zato, ker v upravnih postopkih tako krajani kot iniciativa in občina nimajo možnosti sodelovati.
Kdaj se lahko torej vplivno območje industrijskega objekta, ki ga je v vlogi določil Albaugh, spremeni? “Če zainteresirana javnost dvomi ali nasprotuje območju vpliva, kot je opredeljeno v poročilu o vplivih na okolje, bi morala predložiti nov elaborat ali strokovno oceno, s katero bi oporekala opredelitvi območja vpliva,” odgovarjajo na Arsu.

“Pitna voda je od vseh”

Čeprav je Albaugh v vlogi za okoljevarstveno soglasje zapisal, da se vplivno območje tovarne konča pri ograji, pa se s tem ustanovitelj Ekološke iniciative Rače, ki sicer v njej ni več aktiven, Marjan Lah, ne strinja. “Vpliv pri takem povečanju proizvodnje ni le do ograje. Če pogledamo samo vodo. S takšnim petkratnim povečanjem proizvodnje se bo zagotovo povečala poraba vode. To je tudi vpliv na okolje. Kaj pa zrak in vse drugo?” se sprašuje Lah in doda, da so se v preteklosti glede onesnaževanja vedno izgovarjali na druge in prelagali odgovornost, “niso pa nikoli privolili v javni monitoring”. Pričakuje pa, da če je vse transparentno in po pravilih, da je takšna tovarna sredi urbanega okolja navzven odprta občanom: “Če nič drugega, bi mesečno v občinskih novicah analize objavljali. To je najmanj, kar lahko pričakujemo in bi tudi pomirilo strahove ljudi. Vprašanje pa je, kako bi to vplivalo na ostalo gospodarstvo, saj se tudi precej gradi v občini.”

“To vdihavamo, to se odlaga na rastline, na zemljo”

V vlogi Albaugh zapiše, da ima svojo vrtino za vodo, a Lah to prej vidi kot slabost kakor prednost: “To je podtalnica. To je pitna voda vseh nas. Toliko slabše, ker imajo svojo vrtino, ker sploh ne bomo imeli možnosti vpogledati, kolikšna je dejanska poraba.” Prepričan je, da bo enkrat treba na tehtnico postaviti, ali ta delovna mesta in industrija res prispevajo toliko občini, da je treba vzeti v zakup tudi kolateralno škodo, povzročeno okolju in zdravju. Opaža še, da se iz dimnika sežigalnice vali dim podnevi in ponoči.

Zaradi načrtovanega povečanja proizvodnje bo na cesti od avtocestnega izvoza do tovarne po Ljubljanski cesti, čez železniški prehod, letno peljalo več kot 4000 vozil. To je državna cesta in ni v najboljšem stanju. Obnovljena je bila pred 18 leti, se spominja Anton Bergauer, nekdanji minister za promet in zveze in prvi župan občine. Bergauer zato pričakuje, da bosta kakšno besedo rekla tudi Direkcija RS za ceste in ministrstvo za promet, saj je cesta njihova: “Vsekakor se morata oglasiti in imeti besedo pri tem dovoljenju. Cesta je po toliko letih in gostem prometu iz gramoznice potrebna vsaj preplastitve, če že drugega ne. Verjetno bi morali opraviti tudi kakšne meritve, ali je cesta dovolj široka, in postaviti dodatno signalizacijo in varnostne ukrepe.” Čeprav zaupa, da so v procesu proizvodnje lahko uporabljene najsodobnejše tehnologije, pa še doda, da bi “morali zahtevati podoben zaprti sistem, kot ga ima dunajska sežigalnica. To bi bil približek stopnji varnosti, kot si jo ljudje želijo in si jo zaslužijo.”

image

Dopis državnim organom RS, poslancem RS ter drugim v zvezi z sprejemanjem nove uredbe o hrupu.


Iz Alpe Adria Green sm0 18.02.2018 poslali poslancem DZ RS, Državnim institucijam, Ministrstvom RS, Varuhu za človekove pravice, KPK in drugim dopis z prošnjo, da nam pomagajo zaustaviti samovoljo našega Ministrstva za okolje in prostor pod taktirko ga. Irene Majcen, ki naredi vse da ustreže lobijem na račun okoljske in zdravstvene škode, vas naprošamo, da naredite nekaj za dobrobit slovenskih državljanov.

K dopisu smo priložili komentarje na verzijo Uredbe o hrupu z dne 2. februar 2018.

Rezultat iskanja slik za hrup

Dopis, ki smo ga poslali zaradi resne zaskrbljenosti, saj je po naših informacijah to že 4. verzija, ki kroži med resornimi ministrstvi v fazi medresorskega usklajevanja. Če slučajno kdo misli, da se na medresorskih usklajevanjih podajajo strokovne obrazložitve, strokovno in utemeljeno presojajo predlagane spremembe, predlagamo, da si pridobite od ga. Tanje Bolte zapisnike teh medresorskih usklajevalnih sestankov in mnenja, ki so jih resorna ministrstva že posredovala Ministrstvu za okolje in prostor na tematiko nove Uredbe o hrupu. Toplo priporočamo – zanimivo branje.

Koliko verzij Uredbe o hrupu je bilo že pred 2. februarjem 2018, nam ni poznano. Glede na strokovno nedodelano verzijo, ogromno napak, pa tudi na dejstvo, da niti preambula ni pravilno napisana, izražamo resno zaskrbljenost nad strokovnostjo Ministrstva za okolje in prostor in se sprašujemo, kdo je dejanski avtor tega predloga.

Prav tako ves čas, kar se Uredba o hrupu spreminja, Ministrstvo za okolje in prostor ni predložilo nobenih strokovnih podlag, katere bi utemeljevale predlagane spremembe. Prav tako Ministrstvo za okolje in prostor niti ni poskušalo podati resnih odgovorov zakaj se Uredba o hrupu sploh spreminja. Navajanje, da je potrebno uskladiti Uredbo z direktivo 2002/49/EC, kar po medijih javnega obveščanja rada počne direktorica direktorata za okolje ga. Tanja Bolte, je brez pomensko, saj v kolikor se Uredba sprejme takšna kot je predlagana sedaj, bo pa resnično neusklajena. Pravi namen je potešiti apetite

gospodarskega in prometnega lobija, seveda na škodo zdravja ljudi in okoljske škode.

Po informacijah javnega značaja naj vse verzije Uredbe sploh ne bi bile usklajene med organi v sestavi na Ministrstvu za okolje in prostor, zato po internem navodilu Ministrstva št. 0071-165/2008/2, z dne 5. avgust 2008, predlog Uredbe sploh ne bi smel biti poslan v medresorsko usklajevanje, kar pomeni da vsa resorna ministrstva podajajo svoja mnenja na neusklajen predlog Uredbe o hrupu. Pripravljavcu Uredbe o hrupu se očitno strašno mudi ta predpis še v času vladavine te Vlade spraviti v življenje, mimo vseh pravil, za vsako ceno. V tem trenutku ne igra več pomembno vlogo nobena strokovnost, ampak zgolj še politična moč, kdo bo koga preglasoval in kdo bo komu dolžan kakšno uslugo, ko se bodo delila nova delovna mesta po bližajočih se volitvah.

Na osnovi videne verzije Uredbe, je več kot očitno, da avtor Uredbe sploh ni niti poskušal upoštevati ogromnega števila predlogov zainteresirane in strokovne javnosti, temveč je brez kakršnih koli strokovnih podlag pripravil osnutek, ki popolnoma ignorira javnost, še več, na enormen način zmanjšuje že dosežene standarde, ki veljajo v Sloveniji. Da to ni dovoljeno početi, tako po ZVO-1, kot tudi po direktivi 2002/49/EC, je avtorju očitno malo mar. Danes veljavne kritične mejne vrednosti se s to uredbo ukinjajo, pa se ne bi smele, saj ZVO-1 (23. člen) posebej navaja, da mora Vlada določiti standarde okolja (ciljne, opozorilne, alarmne in kritične vrednosti). Danes veljavne kritične mejne vrednosti bodo postale mejne vrednosti. Na tak način Ministrstvo za okolje in prostor dejansko poslabšuje stanje hrupa v Sloveniji. Že preobremenjena območja se bodo sanirala zgolj če bo sanacija ekonomsko upravičena za upravljavce virov hrupa. Generalna sekretarska na Ministrstvu za infrastrukturo (Radovanka Petrič) javno poziva, da je nujno potrebno odpraviti pravno podlago za čezmerno obremenjenost s hrupom zaradi obratovanja infrastrukturnih virov hrupa (dopis 010-9/2017/8, datum 4.5.2017). Dodatno, kot vir hrupa se izključuje prenekatere pomembne vire hrupa. Največji fiasko pa je, da ladje v pristaniščih niso vir hrupa. Kaj še od pomembnih virov v pristaniščih še sploh ostane kot vir hrupa?

Moramo pa izraziti tudi veliko zaskrbljenost nad vsemi resornimi ministrstvi, ki so sodelovali oziroma še sodelujejo v medresorskem usklajevanju in niso podali niti ene pripombe nad predloženim gradivom. Da se strinjajo s takšnim strokovnim delom, kjer mrgoli nepravilnosti iz strokovnega stališča kot tudi iz nomotehničnega pristopa priprave predpisa, je milo rečeno škandalozno.

Pričakujemo, da bodo ta ministrstva v kolikor se bo medresorsko usklajevanje nadaljevalo, uspela vsaj prebrati naše pripombe, ki jih podajamo na predlog uredbe o hrupu in se zamislila, kaj potrjujejo.

Vsa resorna ministrstva pozivamo, da zavrnejo ta predlog Uredbe o hrupu, ker je nedodelan, napačen, nima nobenih strokovnih podlag, niti ni interno usklajen in sploh ne upošteva nobenih pripomb zainteresirane in strokovne javnosti.

 NA PODLAGI NAŠEGA DOPISA JE POSLANEC ANDREJ ČUŠ NA MINISTRICO ZA OKOLJE IN PROSTOR NASLOVIL POSLANSKO VPRAŠANJE – KLIKNI NA BESEDILO

 

ZMAGOVALCI ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2017


Na predlog Komisije pri UO AAG ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” je UO AAG v petek 09.02.2017 potrdil da se, kot  >ZMAGOVALCE ČRNE LISTE AAG ZA 2017<  razglasi krivce za požar v Kemis-u ter prepočasno ukrepanje odgovornih pri požaru in sicer:

A. Gospodu Emilu Nanutu, direktorju podjetja Kemis d.o.o. zaradi povzročitve splošne nevarnosti in nevestnega upravljanja podjetja Kemis, katerega posledica je bila izjemen in strupen požar na Vrhniki, dne 15.maja 2017, ko so zagoreli odpadki, v več deset tonskih količinah, med njimi več kot polovico nevarnih.

B. Podjetju Kemis, ki je v sestavu podjetja Gorenje, prav tako zaradi povzročitve splošne nevarnosti.

C. Ministrstvu za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje in Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki sta v sklopu ministrstva ter ministrico za obrambo gospo Andrejo Katič, ki je zaspala, skupaj z obema, njej podrejenima enotama ministrstva in ni takoj reagirala v primeru izjemnega požara v Kemisu na Vrhniki.

Rezultat iskanja slik za kemis požar

Obrazložitev:

A)

1. Gospod Emil Nanut, direktor podjetja KEMIS kemični izdelki, predelava in odstranjevanje odpadkov d.o.o., kot odgovorna oseba (tudi po Zakonu o varstvu pred požarom – 9.člen), je z nevestnim upravljanjem in nespoštovanjem predpisov o požarni varnosti omogočil razvoj požara do izjemnega obsega na Vrhniki in okolici, ki je zelo močno onesnažil okolje, vode, tla, kmetijske in vrtne pridelke in predvsem zrak in s tem deloval zdravstveno zelo škodljivo na prebivalce in druge prisotne na področju delovanja strupenih produktov gorenja več deset ton odpadkov, med njimi več kot polovica nevarnih.

2. Zakon o varstvu pred požarom je močno usmerjen v preventivo pred požarom in med drugim zahteva (10.člen), da so ukrepi varstva pred požarom načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje. Podjetje Kemis d.o.o. je namreč skladiščilo in predelovalo več sto ton odpadkov, med njimi tudi nevarnih, ki spadajo med požarno nevarne snovi po Zakonu o varstvu pred požarom, to so gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi (5.člen). V času izbruha požara (okrog dvajsete ure) ni bilo v podjetju nikogar. Ni bilo varnostnikov, usposobljenih za gašenje požara, ki bi takoj evidentirali lokacijo nastanka požara in nemudoma pogasili goreče snovi, ter s tem omejili širjenje požara po Zakonu o varstvu pred požarom (10.člen) in ne bi prišlo do izjemnega požara. Dokaz, da je bilo 24 urno fizično varovanje objekta, še posebej zaradi zelo velikih količin gorljivih snovi, nujno, je posredno tudi uvedba take službe po požaru. Preventiva pa je odpovedala na celi črti, za kar je odgovoren direktor podjetja.

3. Očividci so poročali in razpolagajo s slikovnim materialom, da je požar pridobival na moči dalj časa (vsaj 15 minut), kar potrjuje potrebo po ustrezni preventivi, kar v tem primeru, z ozirom na prisotnost več sto ton gorljivih snovi, pomeni zaposlitev dveh varnostnikov za čas izven delovnega časa, ki se je zaključil ob 15 uri. Gasilci in drugi so prišli do požara šele, čeprav relativno hitro, ko je bil požar močno razvit, s plameni nad streho stavbe. Direktor podjetja z ničemer ne more opravičiti grobega kršenja Zakona o varstvu pred požarom, saj ni bilo ustrezne preventive z ozirom na njegovo dejavnost.

4. Posledice požara in njegovega gašenja so številne in izjemno velike, mnoge od teh tudi dolgoročnega značaja. Gasilne vode so se razlile v potok Tojnica, v Naturo 2000 in ga popolnoma uničile. Ker v konstrukcijo stavbe ni bila vgrajena ustrezna preventiva, so se gasilne vode, kljub večjemu lovilnemu bazenu razlile v glavnem v potok Tojnico z vsemi strupi in ga uničile z vsem življenjem. Stavba bi morala tudi ob polnem bazenu za razlivne vode, prekomerne vode zadržati znotraj ustreznih zidov stavbe, ki pa jih ni bilo.

5. Dolgoročne škodljive posledice za zdravje ljudi na Vrhniki in bližnji okolici niso pravilno ovrednotene, saj ni meritev največjega onesnaženja zraka, ki so se ga nadihali krajani in drugi prisotni v noči in drugi dan po požaru. Drugi dan je bil meglen in so se strupi še zadrževali v zraku, sledil je dež, vendar so tudi meritve izpranih vod s streh izostale. Te bi namreč dodatno pokazale, kako strupen je bil zrak v tistem času, kar je najbolj vplivalo na možnost močne škodljivosti za zdravje, ki se lahko pokaže kasneje, saj je bilo dokazano po več dneh, da so bili prisotni v prekoračeni koncentraciji tudi zelo strupeni dioksini, katerih del je padel na tla iz zraka.

6. Izjemno škodljivost neodgovornega ravnanja direktorja so obsodili tudi svetniki občine Vrhnika, ki so sklenili, da se mora Kemis d.o.o. izseliti iz Vrhnike.

B)

Vse napisano, tako kot za odgovornost direktorja velja po predpisih tudi za podjetje kot gospodarsko družbo. V tem je tudi posredna odgovornost podjetja Gorenje, v katerega sklopu je Kemis d.o.o.

C)

1. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se očitno ne zaveda, kaj pomenijo sto tonske količine gorljivih odpadkov na majhni lokaciji. Kemis d.o.o. je posloval na tej lokaciji več let in se jim ni zdelo pomembno, da zahteva odpravo ključne napake pri preventivnih ukrepih po Zakonu o varstvu pred požarom, ker ni bilo uvedeno 24 urno fizično varovanje. Kršenje preventivnih ukrepov je trajalo več let, do lanskega izjemnega požara. Tako varovanje bi zanesljivo preprečilo razvoj začetnega vžiga v izjemno strupen požar velikega obsega. Zato je njegova uvrstitev na Črno listo 2017 povsem upravičena. Še toliko bolj, ker sta enaki njihova malomarnost in kršenje Zakona o varstvu pred požarom botrovala tudi drugima dvema izjemno strupenima požaroma ob gorenju velikih količin gorljivih odpadkov v Zalogu pri Novem mestu in v Ljutomeru. Tudi tam ni bilo 24 urnega fizičnega varovanja pred požarom.

2. Enaka utemeljitev za uvrstitev na Črno listo 2017 velja za slabo delo Uprave RS za zaščito in reševanje. V opisu njihovih nalog so tudi preventivni ukrepi, ki so v primerih treh lanskih požarov izostali, pa bi jih lahko preprečili.

3. Ministrica gospa Andreja Katič prav tako zasluži uvrstitev na Črno listo 2017, saj spada spoštovanje Zakona o varstvu pred požarom in preventivno protipožarno ukrepanje v njen resor. Očitno se ne zaveda, kaj pomeni prisotnost več deset ali sto ton gorljivih materialov na majhni lokaciji za požarno varnost. Ker ni zahtevala od podrejenih organov evidence in ustreznih preventivnih protipožarnih ukrepov, je posredno odgovorna za vse tri že omenjene velike požare v letu 2017, zaradi kršitve Zakona o varstvu pred požarom. Prav tako je odgovorna za napačna in zavajajoča poročila komisij, ki so ugotavljale morebitno kršenje predpisov podjetij, v katerih so izbruhnili veliki požari, saj so ta poročila ugotavljala, da so bili po predpisih potrebni ”papirji” več ali manj ustrezni. Kljub temu pa so izbruhnili izjemno veliki požari. Torej je preventiva odpovedala, kar bi ministrica morala sankcionirati kot kršenje Zakona o varstvu pred požarom in zahtevati, da se v poročilih ugotovi, da ni bilo potrebnega 24 urnega fizičnega varovanja (velike količine gorljivih materialov) in so zaradi izostanka take nujne preventive nastali obsežni strupeni požari, pa tega ni storila. Tako je posredno odgovorna za škodljive posledice omenjenih požarov za zdravje prebivalcev, za okolje in za naravo. Morala bi razmisliti o svojem odstopu.

S predlogom zakona za sanacijo okolja v Celjski kotlini


26. januarja je Poslanka SMC Janja Sluga je s podporo podpisov poslancev SMC in poslanca SD  v parlamentarni postopek vložila predlog zakon o sanaciji čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline. Kot je pojasnila, predlog zakona omogoča takojšnje reševanje problematike sanacije na širšem območju Celja, na katero Celjani čakajo že desetletja.

V AAG ta predlog zakona podpiramo, saj se skupaj z CI CELJE že vrsto let prizadevamo, za sanacijo “STARIH GREHOV” na območju Celjske kotline. V Državni zbor smo zato v petek 02.02,2017 pismo podpore.

podpira Zakonu o sanaciji - Celje

Vlada nasprotuje predlaganemu zakonu za sanacijo okolja v Celjski kotlini

petek, 9.2.2018

Ljubljana, 09. februarja (STA) – Vlada podpira zahtevo po sanaciji degradiranih območij, a nasprotuje sprejemu predloga zakona za sanacijo okolja v Celjski kotlini. Kot so po današnji dopisni seji sporočili z vlade, je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistemsko in ne z zakonom za posamični primer.

“Vlada se zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, pri čemer meni, da je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistemsko, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki,” so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Nasprotujejo sprejemu predloga zakona za posamičen primer, saj takšen pristop po mnenju vlade ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja in jo v pomembnih vidikih poslabšuje.

Zakonski predlog, ki ga je s podporo poslancev SMC in poslanca SD v parlamentarni postopek vložila poslanka SMC Janja Sluga, je po mnenju vlade v vrsti predlaganih rešitev tudi neizvršljiv ali pa je izvršljivost povezana z dodatnimi predpisi in ukrepi, ki pa jih zakon ne predvideva. Vzpostavlja tudi dvojno pravno ureditev tega področja, dodajajo na vladi.

Na uradu vlade za komuniciranje so še spomnili, da je vlada že leta 2007 sprejela odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, leta 2017 pa sedem odlokov o načrtih za kakovost zraka na območjih Mestnih občin Ljubljana, Maribor, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto, Celje in na območju Zasavskih občin.

Sluga je ob vložitvi zakona v parlamentarni postopek sicer pojasnila, da predlog omogoča takojšnje reševanje problematike sanacije na širšem območju Celja, na katero Celjani čakajo že desetletja. Poslanka je ob vložitvi predloga zakona izpostavila, da obe občini, na kateri se zakon nanaša, torej Mestna občina Celje in Občina Štore, zakon podpirata in pričakujeta njegov sprejem v DZ.

Prva obravnava zakona bo prihodnji petek v okviru februarske plenarne seje DZ.

Alpe Adria Green v EU še naprej proti terminalu v Žavljah



STA

Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green nadaljuje opozorila Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu zaradi kršitev evropskih direktiv s strani Italije v primeru predlaganega plinskega terminala Žavlje v Trstu in povezovalnega plinovoda. Komisijo so pozvali, naj bolje preuči obstoječo dokumentacijo.

plinski terminal Trst

LJUBLJANA > V zvezi s strateško okoljsko presojo veljavnega prostorskega načrta za pristanišče in veljavnega občinskega prostorskega načrta občine Trst pred direktoratom za okolje Evropske komisije je prišlo do nesporazuma, so prepričani v organizaciji. V ponedeljek so zato na Evropsko komisijo in Evropski parlament naslovili pritožbo, v kateri so izrazili svoje pomisleke.

“Dejansko v omenjenih veljavnih načrtih, za katere je bila opravljena presoja strateške okoljske presoje, ni na noben način predviden plinski terminal, ki ga je predlagal Gas Natural v Žavljah in se pravzaprav iz teh načrtov jasno vidi neskladnost le-teh s samim plinskim terminalom,” so poudarili. Zato je bila opravljena presoja strateške okoljske presoje za načrte, ki ne predvidevajo predlaganega plinskega terminala in ki niso skladni z delom, o katerem je govora.

Poudarjajo še, da je veljavni prostorski načrt opravil čezmejno presojo in pridobil ugodno mnenje Slovenije prav zato, ker je bilo iz takšnega načrta izključeno vsakršno predvidevanje predlaganega plinskega terminala in je bila poudarjena neusklajenost samega plinskega terminala s takšnim načrtom, so zapisali.

Vztrajajo, da Italija še naprej krši evropsko zakonodajo o presoji vplivov na okolje in pozivajo evropske institucije, da zadevo ponovno ocenijo.

Kot je pojasnil Franc Malečkar iz Alpe Adria Green, je govora o treh ločenih projektih: uplinjevalniku, plinovodu, ki bi povezal uplinjevalnik z omrežjem, in električnim daljnovodom. Vsak je bil dan v obravnavo posebej, čeprav so medsebojno odvisni. “Tako ni skupne ocene vplivov na okolje, ker je tudi zaradi časovno različno oddanih projektov ni možno pripravit,” je pojasnil.

Ob tem vsak od projektov v prilogah “skrije” uplinjevalnik, očitajo v organizaciji. “Ocena vplivov na okolje tudi za slednjega ni popolna oz. ni v skladu z navodili. Sodna praksa iz preteklosti je že pokazala, da je Sodišče EU zavrnilo poskus zavajanja na način, da bi en projekt razdelili na več manjših enot z namenom lažje pridobiti potrebna dovoljenja.”

Postopek pred Evropsko komisijo, v katerem je organizacija Alpe Adria Green opozorila na “nepravilnosti in laži” italijanskih organov, je sicer odprt.

Projektom, povezanim z izgradnjo terminala v Žavljah, nasprotuje tudi Slovenija. V začetku januarja so na ministrstvu za okolje in prostor povedali, da se je država pridružila vsem petim upravnim tožbam pred rimskim sodiščem za izpodbijanje že izdanega okoljevarstvenega soglasja za plinovod Trst-Gradež-Vileš. Okoljevarstvenemu soglasju nasprotujejo tudi dežela Furlanija – Julijska krajina ter občine Ankaran, Milje in Trst.

POVEZAVA :

PRITOŽBA NA EU –  ALPE ADRIA GREEN