Eko patruljo smo izvedli zaradi uničevanja naravne vrednote državnega pomena na prireditvi Ledena Trofeja 27.01.2018 Fotogalerija:
AAG odnosno naše društvo Jalovec je podal prijavo inšpekciji.
EKO PATRULJA LEDINE – RATEČE
Monthly Archives: januar 2018
EKO PATRULJA AAG KO-OP MOJSTRANA
EU je 16.01.2018 sprejela prvo vseevropsko strategijo za “Plastične odpadke” za varstvo planeta, obrambo EU državljanov in krepitev položaja EU industrije.
Strategija med drugim navaja: Evropska unija bo na podlagi nove strategije dosegla, da bo reciklaža koristna za podjetja. Novi predpisi bodo izboljšali možnosti za reciklažo plastike in povečali povpraševanje po reciklirani plastiki. S tem se bo povečala potreba po izboljšanju zmogljivosti za reciklažo ter sistema ločevanja in sortiranja odpadkov po vsej EU. Strategija bo pripomogla tudi k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov.
Da bi se prepričali, kako resno pristopa Slovenija k temu problemu, smo 25.01.2017 člani AAG izvedli na robu TNP v Mojstrani EKO-PATRULJO, ki je pokazala realno sliko, kako se država misli resno spopasti s tem problemom.
EKO PATRULJO smo izvedli na zemljišču podjetja KO-OP Mojstrana, ki ga sedaj upravlja Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ki je v lasti Države Slovenije in le tega prodaja. Na svoji spletni strani, kjer prodajajo to območje z objekti, so med drugim ironično zapisali:
“Iz Mojstrane vodijo poti v osrčje Triglavskega narodnega parka, zato je kraj postal pomembno izhodišče za planinske ture v Julijske Alpe in sprehode v tri čudovite alpske doline Vrata, Krmo in Kot. Širše območje Mojstrane je odlična izhodiščna točka za adrenalinske športe v naravi.”
Niso se zlagali samo niso zapisali, da na tem prostoru, ki ga prodajajo, kopičijo predvsem plastične odpadke, večinoma iz avtomobilske industrije. Po pogovoru z domačini, bi to območje moralo biti sanirano že pred dvema letoma, pa se do danes, razen odvoza manjše količine odpadkov in odstranitve nekaterih strojev iz stavb ni zgodilo nič.
To odlagališče krši vso slovensko in EU zakonodajo, naj samo omenimo, da nima nima niti lovilcev izcedne vode, niti proti proti-požarnega varovanja.
Na zemljišču smo opazili tudi “SKLADIŠČE ZAPALJIVIH IVERI”, kaj se je dejansko nahaja tam pa je drugo vprašanje.
Kljub temu, da v AAG ne zaupamo okoljski inšpekcijskim službi in MOP, bomo vseeno ta primer prijavili, da ne bodo kdaj rekli “SAJ NISMO VEDELI”.
Bruselj Slovenijo poziva k izboljšanju na več okoljskih področjih
22.01.2018 – STA – Predstavniki Evropske komisije so v pregledu izvajanja okoljske politike EU, novem mehanizmu Bruslja za dialog z državami članicami, Slovenijo opozorili na tri glavne izzive. To so racionalizacija pravnega okvira, ohranitev območij Natura 2000 ter prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo.
Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte in namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake
Foto: Borut Hočevar
Pregled izvajanja okoljske politike EU (EIR) ima za osrednji cilj dialog in sodelovanje z državami članicami, je poudarila namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake. Kot je spomnila, je ugotovljenih kršitev pri izvajanju evropske okoljske zakonodaje veliko, precej težav s tem ima tudi Slovenija.
“Okoljska politika je izjemen primer javne politike, ki se je ne da oblikovati, niti izvajati brez dialoga,” se je strinjala generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. Novo orodje za izboljšanje dialoga z državami članicami na ministrstvu tako pozdravljajo in ocenjujejo, da nadgrajuje dosedanjo politiko korenčka in palice, je pojasnila.
Pomen pogovora in spoznavanja dobrih praks je podčrtal tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Po njegovem bi morali že zdavnaj preseči dilemo, ali želimo gospodarski razvoj ali varstvo okolja. “Jasno je, da s celostnim razmišljanjem in dialogom lahko pridemo do veliko boljših in trajnostnih rešitev,” je poudaril.
“Vaša država je med članicami, ki precej dobro izpolnjujejo cilje zakonodaje EU,” je ocenila Drakeova. Pregled med drugim izpostavlja visok delež recikliranih odpadkov v Sloveniji, dodaja pa tudi, da so v Sloveniji prispevki prihodkov od okoljskega davka med najvišjimi v EU.
Na drugi strani poročilo za leto 2016 izpostavlja tri glavne izzive. Prvi je racionalizacija pravnega okvira v zvezi z načrtovanjem in okoljskimi presojami z zagotovitvijo upoštevanja okoljske zakonodaje EU ob sočasnem zmanjšanju upravnega bremena in ovir za naložbe.
Drugi glavni izziv je ohranitev obsežnega omrežja Natura 2000 v Sloveniji z vključevanjem gospodarskih in naravnih vidikov v sistem načrtovanja in okoljske presoje. “To je nacionalni zaklad, sedite na naravnem rudniku zlata,” je poudarila predstavnica Evropske komisije. Ohranjanje okolja je med drugim izrednega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega turizma, je spomnila.
Tretji izziv za Slovenijo je prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo, saj ima Slovenija na tem področju težave z izpolnjevanjem evropskih standardov. “Ni edina, vemo, da gre za ogromne investicije,” je poudarila Drakeova. A za izpolnitev pristopnih zavez mora Slovenija to vprašanje umestiti med svoje prioritete, je poudarila.
Predstavnica Evropske komisije je precej pozornosti namenila tudi prehodu v krožno gospodarstvo, ki ga Bruselj razume kot veliko priložnost. “Čeprav vlada v svojih strateških dokumentih močno podpira krožno gospodarstvo, se zdi, da je operacionalizacija tega koncepta še vedno izziv,” med drugim navaja pregled izvajanja okoljske politike. “Zasebni sektor je poleg pomanjkanja finančnih spodbud kot glavno oviro za prehod na krožno gospodarstvo opredelil vrzel med deklarativno in dejansko podporo.”
Prisotni iz nevladnih organizacij so slovenskemu okoljskemu ministrstvu med drugim očitali pomanjkanje dialoga s civilno družbo, tak primer naj bi bila tudi uredba o hrupu, ki je trenutno v medresorski obravnavi. Boltejeva je zagotovila, da na ministrstvu postopke vodijo v skladu z Aarhuško konvencijo.
ALPE ADRIA GREEN je na tem dogodku zastopal mag. Tomaž Ogrin
ODKRITO O GLIFOSATU
GOSTJE:
dr. JERNEJ DROFENIK,namestnik generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
dr. GORAZD PRETNAR, ČLAN UO ALPE ADRIA GREEN ,
dr. LUCIJA PERHARIČ, dr. med., spec. interne medicine,
RENATA FRAS PETERLIN, prokuristka GIZ fitofarmacije
TEMA ODDAJE: Novembra 2017 je vlada sklenila, da prepove uporabo glifosata v letu 2018 na javnih površinah, za kmetijstvo pa bo prepoved začela veljati po prehodnem obdobju petih let. Kaj te spremembe pomenijo z Slovenijo, kaj sploh je glifosat in kako ga je mogoče nadomestiti?
VIDEO:
Odkrito je pogovorna oddaja o aktualnih družbenih vprašanjih. V njej sogovorniki z voditeljem analizirajo in komentirajo aktualna politična, gospod…
povezava:
Rakotvorni Glifosat bo v uporabi še najmanj pet let!
ODGOVOR MO KOPER GLEDE SMETI V JAMI NAD LUKINI
SMETI V JAMI NAD LUKINI – EKO PATRULJA AAG
Odgovor MESTNE OBČINE KOPER je odgovor na svetniško vprašanje, ki ga je podala in prejela Olga Franca, občinska svetnica SLS in članica UO AAG.
Citiramo poročilo o delu AAG za MO KOPER: »Okoli pol kilometra severozahodno od cerkvice sv. Kirika na gradišču Gradec pri Sočergi, nedaleč od kolovoza, ki vodi po robu apnenčeve luske proti Smokvici, je okoli 3 m dolg in pol toliko širok vhod v Jamo nad Lukini. Pod štiri metre globokim breznom se nizek rov z zasiganim dnom strmo spusti v skladu z nagnjenostjo skladov. Po osmih metrih se razširi in prevesi v okoli tri metre globoko stopnjo z gruščnatim stožcem na dnu. Ostanki breče ob straneh strmega rova in napokani kapniški stebri v sklepnem delu jame nakazujejo, da se tla posedajo in spirajo usedline. Vode se verjetno stekajo v izvire rižanskega vodovodnega zajetja, saj je sledilni poskus dokazal to povezavo z bližnjimi ponori pri vasi Lukini. V jami živijo netopirji vrste veliki podkovnjaki, ki imajo verjetno porodno kolonijo.
Ekološka patrulja je v torek 3. oktobra 2017 izvedla ogled na poziv občanov in ugotovila, da so v jami odpadki. Videti jih je na tleh od dna vhodnega brezna do konca votline. Gre za steklo, dele avtomobilov, gospodinjske odpadke, kovinske in plastične predmete… Prav bi bilo čim prej jamo očistiti in postaviti prepreko, da bi ostal življenjski prostor netopirjev in vodni vir neogrožen. Občini Koper predlagamo, da bi postaviti ob kolovozu, ki je tudi rekreacijska pot, pojasnila tablo, ki bi ne opozorila samo na naravoslovni pomen votline ampak tudi na sožitje človeka s podzemljem. Domačin je povedal, da biva tam »arjava bareta«, ki straši pastirčke; mogoče bi arheološka izkopavanja potrdila ugibanja, da gre tudi za obredno jamo bližnjega prazgodovinskega naselja. Za ureditev stanja v jami smo se v AAG podali zahtevamo odstranitev odpadkov in preprečitev uničevanja kraškega podzemlja na Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Piran ter na Inšpekcijo za okolje in naravo RS območna enota Koper. Prepričani smo, da bomo ob prihodnjem ogledu naleteli na boljše stanje. V kolikor se stanje na tem področju ne bo izboljšalo, bomo v AAG prisiljeni podati prijavo na inšpekcijske službe RS.« MO Koper naprošamo, da
a) takoj pristopi k sanaciji kraške jame (odvoz smeti),
b) postavi tablo z opozorilom na narovoslovni pomen jame ter
c) uredi dostopno pot in jo vključi v turistično znamenitost tamkajšnjega področja.
ODGOVOR MO KOPER: Zavedamo se pomembnosti skrbi za okolje in ohranjanja narave, kar je pomembno zlasti na najbolj občutljivih območjih kot so gozdovi, pohodne poti ali parcele v bližini rek in vodotokov. Gre za območja v osrčju narave, ki so pogosto manj obljudena, oddaljena od urbanih središč in kot taka žal niso tako vidna, da bi se lahko sproti ugotavljali in odpravljali vzroki onesnaževanja, med katerimi so najbolj pogosto brezvestna ravnanja posameznikov.
Mestna občina Koper že vrsto let aktivno sodeluje pri številnih akcijah ozaveščanja javnosti glede pomena ohranjanja okolja in je aktivna podpornica rednih letnih čistilnih akcij v koprskem zaledju in številnih drugih, med katerimi so zelo razpoznavne čistilne akcije ob reki Rižana, na širšem območju KS Črni Kal ali čistilne akcije morske obale in morskega dna.
Po prejemu obvestila „Eko patrulje“ AAG smo takoj pristopili k zbiranju informacij, potrebnih za začetek postopkov sanacije stanja in ugotovili, da se črno odlagališče odpadkov nahaja na zasebnih parcelah, kar onemogoča takojšnjo izvedbo čiščenja, saj je potrebno predhodno seznaniti lastnike parcel in od njih zahtevati, naj sanirajo nastalo stanje, kar bo izvedeno čim prej, v sodelovanju z Občinskim inšpektoratom.
Mestna občina Koper bo z zadevo seznanila tudi Krajevno skupnost Sočerga ter okoljski inšpektorat in poskusila doseči dogovor glede ohranjanja tako pomembnega dela naravne krajine, ki ima, kot tudi sami ugotavljate, velik naravoslovni in družbeni pomen.
Mestna občina Koper je pripravljena vzpostaviti sistem označevalnih tabel in signalizacije, ki bi sprehajalce seznanjale o prisotnosti jame in obveznosti ohranjanja čiste narave, kar lahko izvedemo na delu poti, ki je opredeljena kot javno dobro. Ostalo bo potrebno urediti skladno s podanimi navedbami, glede na to, da gre za zasebne površine.
POVEZAVA:
PRIJAVA SMETI V JAMI NAD LUKINI – EKO PATRULJA AAG
Slovenija proti plinovodu Trst-Gradež-Vileš
Primorski Dnevnik – Pred rimskim sodiščem se je proti okoljevarstvenemu soglasju pridružila občinama Trst in Gorica, deželi FJK in občini Ankaran
Zvočni prispevek: http://prae.safevps.it/webspeak/Data/Cache/SAPI/eBraRenato/6AB2/32CAD2E0E95D0103B9EFF5737B26BD1CC2B0-0.mp3
Dežela nasprotuje tako uplinjevalniku kot tudi plinovodu
Slovenija se je formalno pridružila občinama Trst in Gorica, deželi Furlaniji Julijski krajini in občini Ankaran v vseh petih upravnih tožbah pred rimskim sodiščem proti okoljevarstvenemu soglasju za plinovod Trst-Gradež-Vileš. Gre za plinovod, ki je bil sprva del projekta plinskega terminala pri Žavljah, nato pa ju je italijansko notranje ministrstvo ločilo.
Slovenija meni, da plinski terminal ni skladen z urbanističnim načrtom za tržaško pristanišče, okoljevarstvena soglasja pa niso v skladu z direktivo in ne zagotavljajo varnosti v Tržaškem zalivu.
Slovenija sicer svoje nasprotovanje projektu plinskega terminala v Žavljah redno izpostavlja tudi na meddržavnih ali drugih srečanjih z Italijo, kot denimo na zadnjem koordinacijskem odboru ministrov med Slovenijo in Italijo 10. oktobra lani ali na zasedanju skupnega odbora z deželo FJK maja 2016.
Tudi tržaška občina s pritožbo na okoljevarstveno soglasje za plinovod v Tržaškem zalivu
STA – Po deželi Furlaniji – Julijski krajini in občini Milje se je tudi tržaška občina pridružila nasprotovanju umestitvi plinovoda v Tržaškem zalivu. Konec novembra se je namreč prek deželnega upravnega sodišča Lacija pritožila na odločbo italijanskega ministrstva o okoljevarstvenem soglasju za omenjeni plinovod, je v torek poročal časnik Il Piccolo.
TRST > Pritožba tržaške občine se nanaša na projekt plinovoda Trst – Gradež, ki bi se navezal na plinski terminal v Žavljah. Okoljsko skladnost projekta je pristojno italijansko ministrstvo za okolje sicer potrdilo pod pogojem, da se pri izvedbi upošteva vrsto omejitev, je navedel tržaški časnik.
Ministrstvo je pri postopku potrjevanja projektov, ki sta medsebojno odvisna, sicer ločil ter ločil postopek za uplinjevalnik in tistega za plinovod. Tržaška občina se v svoji pritožbi sklicuje tako na “očitno nelegitimnost” razdvojitve obeh postopkov, ki predstavljata projektno celoto, svoje negativno mnenje pa je med drugim utemeljila na varnosti prebivalstva, negativnem vplivu na turizem in ribolov, oviranje pomorskega prometa in spornost dela trase predvidenega plinovoda.
Na slovenski strani se je medtem že zganila tudi ankaranska občina, ki je 26. oktobra na upravno sodišče dežele Lacij v Rimu vložila tožbo zoper italijansko ministrstvo za varstvo okolja in morja ter ministrstvo za kulturo in turizem, ki sta izdali okoljevarstveno soglasje za omenjeni plinovod.
