Pripombe AAG na osnutek nacionalnega programa varstva okolja


AAG je v predpisanem roku s strani MOP podal  pripombe na osnutek nacionalnega programa varstva okoljaWP_20161204_13_12_54_Pro

Pripombe AAG na NPVO 2030:

1. AAG podpira pripravo Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030 (NPVO 2030), kot tudi združevanje nacionalnih programov za okolje, naravo in vode. Opozarjamo pa, da nivo varstva zaradi tega združevanja ne sme pasti. Tako na primer Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) dovoljuje škodljive posege v naravo s tako imenovano prevlado drugega javnega interesa. Tudi v primerih, ko gre za pomanjkanje evropske zakonodaje na kakšnem področju, je treba dvigovati in stalno izboljševati in zaostrovati okoljske standarde zaradi mnogoterih škodljivih vplivov slovenskega okolja na relativno majhnem prostoru, na zdravje prebivalcev na posameznih lokacijah (že dolga leta, primer Celjska kotlina) in živega sveta nasploh (drastičen je primer čebel, ki jih zastruplja kmetijstvo, ki zastruplja tudi pitno vodo – primer Apaško polje). AAG je s pripombami že sodeloval pri Načrtu priprave NPVO 2030. V nadaljnjih točkah so predstavljeni predlogi AAG z obrazložitvami za NPVO 2030.

2. Pri vseh točkah je AAG pripravljen konkretno sodelovati pri nastajanju rešitev, da bo NPVO 2030 bolj konkreten, vezan na tekoče težje probleme in tako bolj praktično uresničljiv, ne pa pretežno teoretičen.

3. AAG zelo podpira izhodišče za pripravo NPVO 2030, da so vanj vključene tudi druge politike: gospodarska, energetska, prometna, zdravstvena, vzgojno-izobraževalna, raziskovalno-razvojna in tudi politika do okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij, kar vse zelo pogrešamo v konkretnih primerih.

4. Zato lahko vnaprej napovemo, da bo vsako ministrstvo (z lobiji v ozadju) forsiralo svoje posege v okolje in naravo, vključno z vodami in NPVO 2030 ne bo kvaliteten in trajnostno vzdržen. Posledica bi bila, da bi še naprej žagali vejo specialnega turizma, ki trži čisto okolje in naravo in ki je za podeželje še najboljši vir zaslužka in stalna delovna mesta, kar se je pokazalo tudi v krizi. MOP podleže tako energetiki kot drugim ministrstvom, na škodo narave in okolja. Nimamo razvojnega ministrstva, ki bi usklajevalo interese in oblikovalo strategijo Slovenije. Praksa kaže, da medresorskega usklajevanja ne moremo enačiti s strateškim celovitim pristopom.

5. Tako ni jasno, kdo bo ustavil sežiganje odpadkov, tudi nevarnih v Salonitu Anhovo? Kdo bo poskrbel za izgradnjo poslovno-obrtno-podjetniških con za več občin skupaj, ne, da ima vsaka svojo, pri čemer tako neracionalno pozidavamo kmetijske površine.

6. AAG skuša s kritičnimi pripombami dvigovati kvaliteto NPVO 2030, čeprav praksa kaže, da v konkretnih primerih škodljivega ravnanja z okoljem ali škodljivih načrtih v okolju lahko sodeluje le preko pravnega sistema na osnovi zakonov in podzakonskih aktov, kjer pa NPVO-ji in podobni programi in strategije nimajo zakonske veljave (kot je primer z ReNEP, Resolucijo o nacionalnem energetskem programu). Iz tega vidika sta vprašljivi njegov pomen in moč ter s tem ukvarjanje z NPVO 2030.

7. Potrditev teh dvomov je tudi bližnja zgodovina. Sestavni del dokumentacije NPVO 2030 je namreč tudi Poročilo o izvedbi šestletnega NPVO 2005 – 2012 (UL 02/2006, str. 17 – 105). Tudi ta NPVO je bil sprejet v Državnem zboru kot resolucija. Obdobje od 2013 do 2017 pa je bilo lahko celo brez novega NPVO, čeprav so nekatere naloge prejšnjega segale tudi še dalj od 2017. Tako ni jasno, ali je k nekaterim pozitivnim ukrepom prispevala resolucija NPVO 2005-2012 ali pa implementacije evropskih direktiv in ukrepi na osnovi ZVO-1 in Zakona o ohranjanju narave – ZON (npr. Natura 2000).

8. Treba je tudi poudariti, da je bila v tem obdobju 2005-2012 sprejeta vrsta ukrepov (uredb in podobno), ki pa so prispevali k izboljševanju okolja in kakovosti življenja (poglavje 3 Poročila), na področju odpadkov, pa tudi k varčni rabi energije. Vendar je vprašanje ali ravno zaradi omenjene resolucije.

9. Iz omenjenega Poročila je razvidno, da realizacije ni bilo ali v več primerih le delna: na primer na področju narave. Na področju tal so glavni problemi ostali do danes: Celjska kotlina, onesnažena zemljina v vrtcih, ni bil vzpostavljen monitoring, izgovor so bila premajhna finančna sredstva, s katerimi pa smo na drugi strani preplavili banke. Bili so celo poskusi Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da drastično poslabša kriterije za onesnaženost tal, enako tudi na področju hrupa, zakonodaje o smradu pa nimamo še danes niti v osnutku. Imamo pa na primer usmrajeno bioplinarno v Lendavi, komaj pa je civilni družbi (ne pa MOP ali ARSO) uspelo nevtralizirati tisto v Pirničah, a ne zaradi kakšne resolucije ali strategije, ampak s trdo zakonodajo ob visokih odvetniških stroških.

10. Ne moremo se izogniti vtisu, da NPVO 2030, kot je napisan, prelaga reševanje dolgoletnih ali težjih okoljskih problemov (problematične lokacije, na primer Celjska kotlina) v naslednje volilno obdobje ali še dalj, namesto, da bi jih nova vlada takoj po nastopu pričela intenzivno reševati in bi jih v Poročilu o okolju 2017 (tudi del gradiva) zabeležili kot že rešene ali vsaj blizu temu cilju. Nekompetentnost ministra za okolje in prostor ima pri nas prevelik negativen vpliv na zdravje prebivalcev, na okolje in naravo na kar je AAG večkrat opozoril.

11. NPVO 2030 je na področju v preteklosti onesnaženih območij katastrofalen ! (poglavje 4.3.1.) in potrjuje domnevo o prelaganju preteklih in današnjih neopravljenih nalog v negotovo bodočnost. Če to uporabimo za Celjsko kotlino, izgledajo cilji NPVO 2030 takole:

Slovenija bo zagotovila (str. 50) za Celjsko kotlino:

– Vzpostavitev evidenc v preteklosti prekomerno onesnaženih območij do 2023 !!!!

– Sanacijo vsaj tretjine evidentiranih območij s subsidiarno odgovornostjo države do 2030 !!!!

Pri tem so evidence, kartiranja in študije reševanja znane in javno objavljene že vrsto let, po predstavitvah na strokovnih simpozijih in srečanjih!

Ponovno moramo ob takem odnosu do okrog 70.000 prebivalcev Celjske kotline in 48.000 prebivalcih mesta Celja (ob že zdaj statistično prekoračeni povprečni umrljivosti v Sloveniji) zahtevati le odstop ministrice za okolje in prostor! Kje je odgovornost zaradi novih smrti ob takih ciljih v NPVO 2030 ? Zahtevamo od vlade, da ne glede na NPVO 2030 TAKOJ prične z reševanjem Celjske kotline nepretrgoma do končne sanacije! Pri tem smo ji pripravljeni pomagati.

12. Podobno prelaganje si je MOP privoščil na področju hrupa v okolju (poglavje 4.3.2., str.51), do leta 2030, kar bi moralo biti že narejeno v zadnjih treh letih! Pri tem popolnoma izpušča hrup v celotnem zvočnem spektru, saj navaja le kriterije v dB(A), ki izpušča nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup, ki je človeku tudi škodljiv, generirajo pa ga velike klima naprave v mestih in predvsem velike vetrne elektrarne, zaradi česar se po svetu ljudje izseljujejo iz takega območja pa tudi že sodišča odločajo o porušitvi škodljivih vetrnih elektrarn. Pri tem tudi MOP prezre domače negativne izkušnje stanovalcev vetrne elektrarne pri Dolenji vasi (KS Senožeče) zaradi zdravju škodljivega hrupa. AAG je pripravljen sodelovati pri določitvi kriterijev na področju hrupa, skupaj z zunanjimi strokovnjaki, ki jih MOP očitno ni kontaktiral.

13. Povsem je izpuščeno požarno tveganje. Ob letošnjih velikih požarih (Kemis, Vrhnika pa Zalog pri Novem mestu in Ljutomer ter drugi) je to povsem nerazumljivo. Predlagamo novo točko 4.3.8. Varnost pred požari.

14. Izpuščen je smrad, ki je še brez osnovnih predpisov že dolga leta, v okolju pa je zelo prisoten. Predlagamo novo točko 4.3.9. Smrad v okolju.

15. Dokler niso rešeni osnovni in pereči okoljski in naravovarstveni problemi Slovenije, ki škodljivo vplivajo na zdravje prebivalcev in uničujejo naravo, ki je še edina (poleg precej zanemarjene kulturne dediščine) prednost Slovenije, ki se trži, na primer v donosnem turizmu, je nesmiselno postavljati cilj, kot na strani 46, da ”je Slovenija leta 2030 med vodilnimi državami pri prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo na globalni ravni.” Popolnoma je odpovedala sorazmernost, saj gre pri tekmovanju na globalni ravni za ogromna sredstva, na drugi strani pa jih ni za reševanje problemov, ki povečujejo bolezni in umrljivost lastnih prebivalcev, ker niso rešeni. Predlagamo, da se ukrepe v celotnem NPVO 2030 preseje s stališča prioritet, tako časovno kot finančno.

16. Vsekakor pa podpiramo zmanjšanje odpadkov pri proizvajalcih, posebno nevarnih, boljše izkoriščenje materialov in krožno gospodarstvo. Pri tem je treba finančno podpreti znanstvene inštitucije, da k tem ciljem prispevajo s svojim znanjem in opremo. S tem bomo tudi zmanjšali pripad odpadkov pri zbiralcih odpadkov in s tem zmanjšali okoljska tveganja zaradi odpadkov, posebno nevarnih.

17. Na področju problematike poplavne varnosti je treba nujno najprej vzpostaviti osebno odškodninsko odgovornost podpisnikov gradbenih dovoljenj in organa, ki izdaja vodno soglasje, v kolikor pride do poplave objekta ali zemeljskega plazu. Ni mogoče smatrati takih dogodkov za naravne nesreče. Objekte se gradi izven območja poplav 100 in tudi 500 letnih voda. Omogočiti je treba dovolj velika razlivna področja. Obenem opozarjamo na degradacijo narave, ki se dogaja ob sanaciji vodotokov, ko se sekajo višje ležeča drevesa in uničuje naravni kapital brez strokovne utemeljitve. Primer vrb na Ljubljanskem barju je bil spoznan za tak škodljiv in nestrokoven poseg. Seveda post festum. Očitno za gradnjo na potencialno plazovitih ali hudournih območjih ne zahtevamo podrobnega sondiranja terena, kar vodi v ogrožanje gradenj in tudi premoženja ter človeških življenj. Nepravilno je vse to prepuščati investitorju, katerega cilj je čim večji dobiček in tudi inšpekcije niso učinkovite, kar kažejo mnogi primeri.

18. Energetika je postala glavni onesnaževalec okolja in predvsem v zadnjem času v veliki meri degradira naravo. Zaradi napačnih finančnih inštrumentov (subvencije) je pritisk na gradnjo v naravi postal ogromen. Velike in male hidrocentrale bi brzice spremenile v blatne kanale (primer: Sava je le še kanal od Zidanega mosta naprej). NPVO 2030 ni sposoben v sedanjem besedilu, ki naj bo všeč vsem, narediti reza in ugotoviti, da zajezitve Mure in srednje Save ter potokov niso več trajnostne. Samo HE Brežice je potopila 200 ha najboljše kmetijske zemlje! Tovrstne odločitve moramo prepustiti generacijam po leti 2050, kajti tovrstni gradbeni posegi v naravo so nepovratni. Niso pa nujni. NPVO 2030 bi moral vsebovati alternative tem degradacijam okolja in narave in to tudi predlagamo ter smo pripravljeni pri tem sodelovati. Današnja tehnika omogoča, da odstotke obnovljivih virov (OVE) dosežemo brez degradacije narave in to je glavni izziv pametne in trajnostno naravnane družbe in to je tudi predlog AAG.

19. Silovit pritisk investitorjev (zaradi subvencij in netržnih pogodb) za gradnjo vetrnih elektrarn v naravi, ki jo hočejo spremeniti v industrijske cone, moramo z NPVO 2030 preusmeriti v domače alternativne OVE, za vetrne elektrarne pa subvencije ukiniti, saj so te edini razlog za pritiske, elektrika pa 3x dražja ter subvencije gredo v Nemčijo, namesto, da ostanejo doma. Tako nastaja gospodarska škoda! Dokazano je, da vetrne elektrarne tudi škodujejo zdravju s svojim hrupom (infrazvočni in nizkofrekvenčni hrup), o tem potekajo mednarodni simpoziji. Bolezenske spremembe našega organizma zaradi večletne izpostavljenosti temu hrupu so dokazane in vodijo v nespečnost, infarkt, zmanjšanje koncentracije in sposobnosti učenja (tudi otroci), okvare sluha v notranjem ušesu (zlepljenje slušnih dlačic), pri živalih je dokazan vpliv na degenerativne spremembe pri kotitvi mladičev, prisoten je sum na možen škodljiv vpliv v času nosečnosti na plod, itd. Ni vse zeleno, niti trajnostno, če škoduje zdravju in naravi. Vetrnih elektrarn v svoji bilanci ne potrebujemo, sicer pa kdor vanje investira v drugi državi (npr. Petrol v Hrvaški), se priznajo ustrezni odstotki OVE tudi Sloveniji. Vetrne elektrarne (VE) pa tudi škodujejo turizmu, posebno tam, kjer je narava, ki jo tuji turisti najbolj cenijo pri svojih obiskih pri nas. Mnogi pridejo, da se umaknejo svojim vetrnim elektrarnam in se spočijejo od njih pri nas. Samo v Nemčiji je več sto civilnih iniciativ proti VE, tudi na Danskem se te množijo, ko so spoznali, kaj pomeni biti 20-25 let (predvidena doba posamezne VE) pod njihovim hrupom. Strokovne informacije in drugo lahko najdemo na http://epaw.org/ , kar priporočamo v branje. Evropske zakonodaje še ni pa tudi državne so različne in niso primerne za majhno Slovenijo.

20. Na področju prometa je NPVO 2030 premalo zahteven, čeprav imamo že v nekaj letih možnost občutno zmanjšati odstotek fosilnih goriv in s tem avtomatično dvigniti odstotek OVE v končni rabi energije, kar je cilj. Slovenija mora in to predlagamo, v 5 letih prepovedati vožnjo tovornjakom na diesel gorivo. Tehnične možnosti za to so, v Italiji je že bolj izkoriščeno plinsko gorivo (zemeljski ali drug plin). Tako rešujemo hkrati zmanjšanje PM10 in PM2,5 iz prometa. Hkrati je treba zahtevati opustitev diesel goriva tudi v delovnih strojih (kmetijstvo, gozdarstvo, itd.) s prehodom na plin. Omejiti je treba tudi prodajo osebnih vozil na diesel. Preprečiti je treba morebitne pritiske prodajalcev diesla zaradi predvidene zmanjšane prodaje tega goriva. S prehodom na plin se namreč Sloveniji tudi zmanjšajo izračunani izpusti CO2 iz prometa.

21. Prav tako manjka konkreten cilj sistematičnega zmanjšanja nakupa kurilnega olja za ogrevanje zaradi opustitve peči na kurilno olje in zamenjavo s plinom (kjer je že distribucija) oziroma z zunanjimi rezervoarji utekočinjenega naftnega plina. S primernim poslovnim modelom je treba denar v energetiki (dobički), ki je v lasti države preusmeriti v investiranje v opustitev kurilnega olja, tako, da stanovalci po zamenjavi plačujejo porabljeno toploto, ne nosijo pa investicije. S tem bi pospešili transformacijo, ki je zdaj zelo počasna, kljub Ekoskladu. Obenem pa subvencije ne bi bile več potrebne.

22. Podobno predlagamo tudi za centralno ogrevanje v manjših krajih, kjer je vzor lahko Energetika, Vransko v Vranskem, ki je investirala v centralno ogrevanje za okoli 90 % hiš, lastniki pa plačujejo po porabljeni toploti. Peči so na lesne sekance z avtomatskim dodatnim ogrevanjem s soncem (kolektorji), kadar je dovolj močan.

23. Nerešen problem pa ostaja tudi kontrola sprejetih predpisov in resolucij, saj inšpekcije niso vredne svojega imena. Ali bo podlaga za inšpekcijsko delo tudi NPVO 2030 je temeljno vprašanje moči tega programa. To področje zahteva poseben status inšpekcijskih služb izven ministrstev in vlade, kar se vse menja in s tem tudi politika inšpekcijskih služb. Bliže morajo biti relativno neodvisni sodni veji oblasti. Predlagamo tako izločitev inšpekcij oziroma njihovo samostojnost.

24. Predlagamo tudi povzetek izrazov z njihovimi pomeni, kot je to praksa v zakonih in drugih predpisih.

25. NPVO 2030 mora vsebovati tudi kritično presojo in drugačne usmeritve gradbene in prostorske zakonodaje, ki je postala okolju nevarna bolj kot doslej, še posebej pa naravi in kmetijski zemlji s pozidavami, kakor se komu zdi, brez strategije. Tudi tu lahko AAG sodeluje, saj ima veliko prakse na terenu. Obenem naj se močneje uveljavi Aarhuška konvencija, kjer prihaja do izogibanja javnosti ali jim je na razpolago kratek rok za pomembne dokumente. CNVOS dela pregled spoštovanja Aarhuške konvencije in ta pregled kaže zelo slabo upoštevanje javnih razprav, tako MOP, kot drugih ministrstev.

26. Ne nazadnje je treba urediti tudi neodvisno financiranje nevladnih organizacij s področja okolja in narave. Problem je v tem, da odvisnost NVO od sofinanciranja MOP in drugih ministrstev večinoma onemogoča kritično držo NVO in s tem izkrivlja sliko stanja okolja in narave in predpisov v Sloveniji. Prav tako je problem v sofinanciranju pravne pomoči, saj NVO ne morejo oblikovati dragih pravnih služb, katerim je država uredila bogat status. Brez pravne udeležbe v postopkih pa je delovanje NVO kot korekcijskega člena vsake družbe onemogočeno. Kajti ministrstva so v službi lobijev, ki zahtevajo škodljive posege v prostor, ki imajo dovolj denarja tudi za pravne postopke, če je treba. Ministrstva večinoma ne branijo okolja in narave, tudi prebivalcev ne. Gre za izrazito nesorazmerje. Samo nekatere zavzete NVO so tiste, ki so zadnje upanje mnogih prebivalcev proti škodljivim posegom. Tudi ta tematika mora biti v NPVO 2030 jasno postavljena.

Povezava:

Mnenja in pripombe, predlogi, zahteve Alpe Adria Green (AAG) na Načrt priprave NPVO 2030

WP_20161210_12_46_20_Pro

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Advertisements

About Alpe Adria Green org. 051 311 450

President Alpe Adria Green - international environmental NGOs
This entry was posted in Organizacije. Bookmark the permalink.