e-novice AAG: HRAST 11/2017


Voda v kraškem podzemlju

Voda v kraškem podzemlju - uvod-page-001

BERI DALJE

This is the divider

Vlada RS zahteva odgovor na odprto pismo AAG v zvezi z problematiko LAZE - KRANJ

 BERI DALJE

This is the divider

Pripombe AAG na osnutek nacionalnega programa varstva okolja

AAG je v predpisanem roku s strani MOP podal  pripombe na osnutek nacionalnega programa varstva okolja. Pripombe AAG na NPVO 2030.. AAG podpira pripravo Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030 (NPVO 2030), kot tudi…

BERI DALJE

This is the divider

Rakotvorni Glifosat bo v uporabi še najmanj pet let!

Članicam Evropske unije 9.11.2017  znova ni uspelo doseči dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida glifosat za pet let. Evropska komisija je predlagala skrajšanje veljavnosti licence z desetih na pet let, vendar pa pri…

BERI DALJE

This is the divider

Plinski Terminal Žavlje: občina Ankaran vnovič toži Italijo

Nataša Bucik Ozebek – Dnevnik Občina Ankaran se je vnovič postavila po robu plinskemu terminalu v Žavljah. Prepričana, da je Italija izigrala pravo, toži dve njeni ministrstvi. Slovenija jo pri tem (zgolj) podpira.»Plinski terminal in plinovod …

BERI DALJE

This is the divider

Podjetje Ekosistemi ob okoljevarstveno dovoljenje

STA – Agencija RS za okolje (Arso) je na predlog okoljske inšpekcije družbi Ekosistemi, ker ni izvršila julijske inšpekcijske odločbe, odvzela okoljevarstveno dovoljenje. Ekosistemi pa morajo za vse odpadke na območju svojih naprav v …

BERI DALJE

This is the divider

PRITOŽBA NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE ZA HRUP

 

Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajoZADEVA: PRITOŽBA NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE IN HKRATI PROŠNJA PO ZAVRNITVI SPREJEMA TE UREDBE S STRANI SLUŽBE VLADE REPUBLIKE,,,

BERI DALJE

This is the divider

Arso odvzel okoljevarstveno dovoljenje lendavski bioplinarni

STA – Agencija RS za okolje (Arso) je v petek izdala odločbo o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja bioplinarni Lendava. O tem so lendavsko občino, kjer so z ukrepom zadovoljni.LendavaObčina pozdravlja to odločitev, za katero se je…

BERI DALJE

This is the divider

Zakaj ni sprejet operativni program varstva pred hrupom?

MAG. BREDA VRHUNEC: Nekdo je nekoč zapisal: »Z veseljem pišete zakone, toda s še večjim veseljem jih kršite. Kot otroci, ki se igrajo na obali morja in pridno gradijo peščene gradove, a jih smeje se spet podirajo.« A za večino ljudi življenje …

BERI DALJE

This is the divider

TERAPEVTSKA KONOPLJA PRI BOLEZNIH ŽIVČEVJA

Starši otrok z epilepsijo, pri katerih nobeno od sedmih zdravil ni pomagalo, nestrpno pričakujejo začetek prve klinične študije na Pediatrični kliniki, kjer bodo primerjali učinkovitost sintetičnega kanabidiola CBD in kanabidiola naravnega izvora iz…

BERI DALJE

This is the divider

EKO PATRULJA AAG – NA PRAGU “NAJLEPŠEGA MESTA NA SVETU”

Eko patrulja Alpe Adria Green se je v soboto, 18. 11. 2017 odpravila na vzhod Ljubljane. Sprehodila se je po Krajinskem parku Zajčja Dobrava inugotovila, da v gozdičkih, ob sprehajalnih poteh in ob železniški progi več manjših divjih odlagališč smeti.Eko patrulja AAG se je presenečena zazrla pred stanovanjskim naseljem Zalog pri Ljubljani, v neposredni bližini prometne ceste in strnjenih montažnih hišic za prelepim grmom, obarvanim z jesenskimi barvami, leži kup smeti – PVC lončkov in plastenk jogurta, mleka in vode.Pustimo se presenetiti in upajmo,  da se bo mestni inšpektorat odzval na …

BERI DALJE

This is the divider

EKO PATRULJA AAG–JE TO ZELENI PRESTOLNICI V PONOS?

Eko patrulja Alpe Adria Green  se je v ponedeljek, 20. 11. 2017 odpravila na vzhod Ljubljane. Po ogledu  Krajinska parka Zajčja Dobrava 17.11.2017, smo se nadaljevali Eko patruljo AAG  na  območju centralne čistilne naprave ter preko…

BERI DALJE

This is the divider

Pismo CI PIRAN–PIRANO Županu občine Piran

Spoštovani, Če Občina Piran tako gospodari s svojim bogastvom, dediščino inkrajino, kako potem pričakujemo, da bodo občani, vikendaši, investitorji, turisti in pristojne službe (tudi državne) ravnale drugače.Spričo vnovične degradacije…

BERI DALJE

This is the divider

Dobrodelni torek 28. november 2017

Spoštovane in spoštovani,naj vas spomnimo, da tudi v Sloveniji sodelujemo v akcijiDobrodelni torek 28. november 2017Nekateri samo na ta da pokažejo svojo PRO BONO aktivnost v AAG pa vse leto, kot prostovoljci  delamo PRO BONO….

BERI DALJE

E-novice HRAST izdaja:

ALPE ADRIA GREEN

mednarodna organizacija za varstvo okolja in narave

Naslov: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, EU;

Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37c

tel. št. mobitel: 051 311 450

e-pošta: info@alpeadriagreen.com

Spletna stran: https://alpeadriagreen.wordpress.com/; http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen

TTR: SI56 3400 0101 4687 391 Sparkasse dd

November  2017

Gorazdu Marinčku odvzeli status nevladnika


ČEPRAV SMO VČASIH IMELI RAZLIČNE PRISTOPE IN POGLEDE NA OKOLJEVARSTVENE PROBLEME V SLOVENIJI V AAG MENIMO, DA JE ODVZEM STATUSA E- FORUMU, KI JE DELOVALO V JAVNEM INTERESU ŠE EN PODEL UDAREC S STRANI MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR NEVLADNIM ORGANIZACIJAM!!!!

Polona Malovrh – DELO

Gorazdu Marinčku odvzeli status nevladnika Ministrica Irena Majcen

E-forum ob status, ker niso spisali poročila o delu v 2016; pritožbe v primeru Magne ostajajo.

Gorazdu Marinčku odvzeli status nevladnika

Gorazd Marinček, predsednik E-Foruma. Foto: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Slovenskemu E-forumu Gorazda Marinčka, neutrudnega akterja iz zgodbe o Magni, je okoljsko ministrstvo (Mop) z odločbo vzelo status nevladne organizacije (NVO) na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu. »Tega ne jemljem kot teorijo o zaroti in tudi pritožil se ne bom, saj je Mop postopal v skladu z zakonom,« se je za Delo odzval Marinček.

»Izguba statusa za primer Magne ne spremeni ničesar. Zadeve, ki so v postopku, se odvijajo naprej, saj neskladje ostaja,« je še dejal Marinček. Naj spomnimo, da je pred kratkim na upravnem sodišču izgubil tožbi zoper vodno soglasje in okoljevarstveno soglasje za Magnino lakirnico v Hočah, pod katerega sta se podpisali direkcija za vode in agencija za okolje.

Razlog za izgubo statusa, ki ga je E-forum pridobil v 2009, je banalen: ker ni podal poročila o delu za 2016. V skladu z zakonom o društvih bi moral Marinček to storiti do zadnjega marca letos. A tega ni storil ne v rednem ne v podaljšanem roku do 31. maja. E-forum po podatkih iz baze Gvin lani ni posloval, med 2012 in 2014 so se letni prihodki gibali nekaj nad sto tisočaki, v 2015 pa padli na 72.000 evrov. »V 2016 društvo ni imelo projektov, zato tudi ne prihodkov; brez njih delujemo že dve leti, saj od članarine ter od dohodnine (128 evrov) ne moremo živeti; samo bančno poslovanje nam vsak mesec vzame 12 evrov,« pravi Marinček. E-forumove prihodke so predstavljala večinoma sredstva iz evropskih projektov.

V 2016 je po podatkih centra NVO v državi delovalo 25.000 NVO, ki so ustvarile 802 milijona evrov prihodkov, od tega le okrog 15 odstotkov iz javnih sredstev.

Dobrodelni torek 28. november 2017


aag - reklama - dobrodelni torek

Spoštovane in spoštovani,

naj vas spomnimo, da tudi v Sloveniji sodelujemo v akciji

Dobrodelni torek 28. november 2017

Nekateri samo na ta da pokažejo svojo PRO BONO aktivnost v AAG pa vse leto, kot prostovoljci   delamo PRO BONO dobra dejanja, zato bi vas radi spomnili  na praznovanje svetovnega dneva darovanja #GivingTuesday, ki ga vsakič praznujemo prvi torek po zahvalnem dnevu, kar bo letos v torek 28. novembra. Nevladne organizacije, družine, podjetja, ustanove, posamezniki in vsi, ki želimo pomagati, sodelujemo z enim samim namenom:

spodbujati dobrodelnost in pomagati ljudem.

Akcija Dobrodelni torek v letu 2017 poteka že v preko 90 državah.

Spodbujamo in vabimo, da vsakdo med vami na ta dan naredi nekaj dobrega v svojem okolju in o tem javnosti tudi pove. Vsi, ki bi se  želeli pridružiti AAG izpolnite obrazec preko spleta ali nam pišite na info@alpeadriagreen.com,  dodatne informacije pa najdete na   http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen  in na https://alpeadriagreen.wordpress.com/

prostovoljstvo1

V ALPE ADRIA GREEN vse leto delujemo PRO BONO na različnih področjih:

1. Zastopamo PRO BONO Civilne iniciative, Društva in posameznike na okoljevarstvenem področju

2. Vse leto deluje na sedežu AAG – PRO BONO – PISARNA PRAVNA SVETOVANJA za socialno ogrožene za vsa področja

3. Izvajamo PRO BONO mirna reševanja sporov in mediacije med deležniki na okoljevarstvenem področju.

4. PRO BONO izvajamo različna izobraževanja za mladino.

V letu 2017 smo s pomočjo tudi vaših prispevkov “0,5%” izobrazili na enotedenskem izobraževanju 17 dijakov iz srednjih tehničnih šol in 8 njihovih mentorjev kako se predela avto z bencinskim motorjem v avto z električnem motorjem.Več na:  http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen/projekt-eko-sklad

5. ……. več na spletni strani:MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER “ALPE ADRIA GREEN”

Kot posamezniki (dohodninski zavezanci) lahko del svoje dohodnine (0,5%) namenite komur želite. Na spisku upravičencev so zbrana društva, ki imajo podeljen status delovanja v javnem interesu. Ta status ima tudi Alpe Adria Green, ki deluje izključno na prostovoljstvu.

Ali veste, da kar 60 odstotkov davčnih zavezancev svojih 0,5 % ne podari nikomur, tako ostane v državni “mavhi” za skoraj 5 milijonov evrov namenjenih za delovanje nevladni organizacij, NEIZKORIŠČENIH.

Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

PDF  oblika obrazca “0,5”  – kliknite na besedilo in stiskajte obrazec

Vašo namero lahko tudi uredite prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si ali na davčnem uradu RS v vašem kraju. Ne pozabite: poleg naše davčne številke morate imeti s seboj še svojo davčno številko. Rok za oddajo za tekoče leto je do 31.12. v preteklem letu, če pa ta rok zamudite, se bo vaša namera upoštevala pri naslednjem obračunu.

In, ker nikoli ni prepozno,  apeliramo na vse, ki imate radi naravo in okolje ter vam ni vseeno za zdravje ljudi, ki živijo v nezdravem okolju, da del svoje dohodnine namenite naši organizaciji, ki se ukvarja z varovanjem narave, okolja in zaščito zdravja ljudi, predvsem pa želimo ohraniti zdravo okolje in naravo za naše otroke, ki so naše največje bogastvo.

PDF  oblika obrazca “0,5”  – kliknite na besedilo ali na sliko in stiskajte obrazec

dobrodelni torek1

Dobrodelni torek 28. november 2017

LAHKO PA NAM NAKAŽETE DONACIJO NA TTR: SI56 3400 0101 4687 391 – Sparkasse d.d.

HVALA, ZA VAŠO DOBRODELNOST!

Pismo CI PIRAN–PIRANO Županu občine Piran


Spoštovani

Če Občina Piran tako gospodari s svojim bogastvom, dediščino in krajino, kako potem pričakujemo, da bodo občani, vikendaši, investitorji, turisti in pristojne službe (tudi državne) ravnale drugače.

Spričo vnovične degradacije kulturne krajine v Fiesi smo s strani domačinov prejeli urgentni poziv glede gradbenih del, na cesti Fiesa – Pacug. Zadevo smo skupaj s strokovnjaki proučili.

Pozivamo vas, da nemudoma ukrepate in:

Ø Preprečite nadaljnje rušenje suhozidov, ki so del naše kulturne krajine!

Ø Preprečite odvoz že porušenih kamnov suhozidov na deponijo!

Ø Poskrbite, da se že odpeljani kamni (suhozidov in robnikov) vrnejo, ter ponovno postavijo!

Ø Poskrbite kot dober gospodar, da so odgovorni v tla vstavili vso potrebno instalacijo, de nebi po nepotrebnem čez par let vnovič prekopavali ceste!

Ø Poskrbite, da bo cesta tlakovana z granitnimi kockami in robniki kot je bilo to do sedaj!

Ø Poskrbite, da v prihodnjih podobnih primerih, že udejanjena degradacija zaradi preteklih nestrokovnih posegov ne bo izgovor za nadaljnjo popolno degradacijo, temveč spodbuda za sanacijo škode ter popravilo po pravilih stroke ! Za popravilo suhozidov, ceste in tlakov namreč ne potrebujete doktorjev znanosti iz področja restavratorstva, temveč samo dobre mojstre!

Skratka, razumevanje in odnos vaše administracije do okolja, kulturne dediščine in krajine se nedvoumno reflektira na celotno populacijo in vikendaše, po načelu ¨kamor je šel bk naj gre še štrk¨. Vzorec se venomer ponavlja (naj vas spomnimo projekta obnove mandrača in scenarija porušitve malih pomolov).

Verjamemo, da posega v Fiesi niste dokumentirali, zato smo ga mi !

V nadaljevanju prilagamo nekaj fotografij stanja na gradbišču v Fiesi. V prilogah pa nekaj strokovnih sugestij, kako se je lotiti sanacije suhozidov.

S spoštovanjem,

Davorin Petaros P.R. za CI PIRAN PIRANO

V vednost:

Občinski svet Občine Piran – vročiti osebno, Mediji, ZVKDS OEPiran, Krajevne skupnosti Občine Piran

Cesta za Pacug iz Fiese:

Tako opustošenje pušča za seboj projekt obnove ceste za Pacug iz Fiese

Suhozida, ki je kulturna dediščina ni več ! Po naših informacijah so suhozid in kamnite robnike odpeljali na deponijo. Za ne verjet.

PREJ:

Agava in suhozid

image

clip_image004

POTEM:

clip_image006

clip_image008

Ni Agave in suhozida

clip_image010

clip_image011

S strojem nad kamnite robnike, da se vse zdrobi in polomi. Za nami ne sme ostati nič….to je sporočilo prihodnjim rodovom, ki stanja ne bodo mogli več povrniti.

clip_image012

clip_image015

Potem: Agave ni več, suhozidov tudi ne, kamnitih robnikov tudi ne, itd.

Skratka, kaj lahko še pričakujemo: asfalt, betonske robnike, betonske škarpe in ponovno kopanje čez leto ali več z namenom postavitve kanalizacije meteornih vod itd.

Veste, to je bila lepa cesta, pred množičnim prehodom kamionov, ki so deformirali tlak in stresli suhozidove zaradi gradbišč na vzhodnem Pacugu in še kje……..

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

EKO PATRULJA AAG–JE TO ZELENI PRESTOLNICI V PONOS?


Eko patrulja Alpe Adria Green  se je v ponedeljek, 20. 11. 2017 odpravila na vzhod Ljubljane. Po ogledu  Krajinska parka Zajčja Dobrava 17.11.2017, smo se nadaljevali Eko patruljo AAG  na  območju centralne čistilne naprave ter preko zaselka Zalog in Zadobrova in Polja odpeljali v center mesta.

Pokopališče Polje, ki se ponaša z več stoletji staro zgodovino, ima takšno tudi staro vaško jedro, s tipičnimi hišami, cerkvijo in pokopališče.

20.11.17 ob pokopališču Polje

Pokopališča, kjer “počivajo” naši predniki po Sloveniji so obdana z drevesi ali grmičevjem v Polju pri Ljubljani pa ozremo čisto drugačen prizor. Za trenutek pomislimo, ali smo v terminalu Luke Koper – kontejnerji, drug na drugemu, kupi gum… okoli pa stanovanjski objekti, pošta, banka, policija, vrtec… Je to Ljubljana – zelena prestolnica Evrope? Je to glavnemu mestu v ponos?

Ob izvozu Ljubljana – Sneberje smo ob makadamski cesti pustili vozilo in se peš odpravili proti Centralni čistilni napravi Ljubljana.

potok studencnica 1

Že po nekaj korakih smo uzrli veliko gradbišče na desni strani, kjer se gradi nova industrijska cona Zadobrova. Le lučaj stran pa obnemeli ob prizoru, kako na prodnato površino tik ob potoku Studenčnica vozijo gradbene odpadke, med njimi pa še kup stvari, ki se ne bi moglo reči, da so gradbeni odpadki, pač pa vse kaj drugega.

potok studencnica 2

Zazrli smo se ob veliko parkirišče avtomobilov in tovornjakov ter vozil gradbene mehanizacije. Dostop do zagrajene parcele nam je onemogočil lajež. Opravičeno se sprašujemo, kaj to počne ob potoku Studenčnica, na prodnatem delu Ljubljanskega polja, kjer se Ljubljana oskrbuje s pitno vodo. Je res pitna?

Kje so državne inšpekcije, da dovolijo, da med avtomobili, tovornjaki, avtobusi in gradbeno mehanizacijo živijo psi? Mar ni to mučenje živali?

potok studencnica 4

Po cesti nadaljujemo pot proti čistilni napravi in ko bi morali že videti objekte se zazremo v novo nastajajočo goro, ki je ne najdemo na zemljevidu, kajti tam teče potok Studenčnica, pred nami pa 20 metrov velik kup gradbenih odpadkov Podjetja MAGG. Očitno se inšpekcijske službe tod mimo še niso peljale.

potok studencnica 6

Do centralne čistilne naprave vodi urejeno, asfaltirano cestišče. Tudi okolico imajo urejeno, a ko zavijemo proti Zalogu nas pričaka od 12 do 14 metrov široka makadamska avtocesta. Tudi česa takšnega še nismo doživeli, kar smo v Ljubljani – zeleni prestolnici Evrope.

Začudeni smo bili tudi, ko smo vstopili v kraj Zalog. Že na desni strani na cestišču in ne na parkirišču, stojijo kombiji in osebna vozila. Verjetno bo že prav, če to dopuščajo možje v modrem, s katerimi se župan pohvali, kako pridno izrekajo globe meščanom glavnega mesta in prinašajo cekine v občinsko blagajno.

Na poti proti vasi Zadobrova, o kateri smo prebrali, da gre za vaško naselje, kjer je večji del zaščiteno kot arheološko najdišče, pa sredi vasi uzremo gospodarsko cono z dvema industrijskima podjetjema za predelavo plastike: Mesojedec s. p. in Piskar d. o. o. Nismo se dolgo zadrževali, saj vonj tega ni dopuščal. Naučili pa smo se, da vemo od kod vrečkam za smeti »prijeten vonj po sivki«.

A, lejga zlomka: mi po pločniku naprej, a pred nami na pločniku tovornjak. To pa je Ljubljana, glavno mesto Slovenije. Bili smo prepričani, da so pločniki namenjeni pešcem, tu pa smo doživeli ravno nasprotno. Tovornjak, ki je imel krepko čez 20 ton, je bil namenjen v industrijska obrata. Kako je do tja prišel ne vemo, vemo pa, da smo na križišču videli prometni znak, ki prepoveduje vožnjo tovornjakom nad težo 7,5 tone. Danes smo bili že tolikokrat presenečeni, da se nismo več čudili, da v Ljubljani, pač ne vedo, čemu so prometni znaki namenjeni.

Povezava:

EKO PATRULJA AAG – NA PRAGU “NAJLEPŠEGA MESTA NA SVETU”

 

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

EKO PATRULJA AAG – NA PRAGU “NAJLEPŠEGA MESTA NA SVETU”


Eko patrulja Alpe Adria Green se je v soboto, 18. 11. 2017 odpravila na vzhod Ljubljane. Sprehodila se je po Krajinskem parku Zajčja Dobrava in ugotovila, da v gozdičkih, ob sprehajalnih poteh in ob železniški progi več manjših divjih odlagališč smeti.

18.11.17 zalog pri ljubljani-1

Eko patrulja AAG se je presenečena zazrla pred stanovanjskim naseljem Zalog pri Ljubljani, v neposredni bližini prometne ceste in strnjenih montažnih hišic za prelepim grmom, obarvanim z jesenskimi barvami, leži kup smeti – PVC lončkov in plastenk jogurta, mleka in vode.

18.11.17 zalog pri ljubljani-2

Pustimo se presenetiti in upajmo,  da se bo mestni inšpektorat odzval na prijavo in naročil javnim službam, da počistijo to nečedno početje meščanov najlepšega mesta na svetu, ki nosi naziv Ljubljana zelena prestolnica Evrope.

Povezava:

EKO PATRULJA AAG–JE TO ZELENI PRESTOLNICI V PONOS?

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Na Arsu 20.11.2017 ustna obravnava izvedenskega mnenja o sanaciji Tojnice


avtor – Na Agenciji RS za okolje (Arso) bo danes ustna obravnava izvedenskega mnenja, ki ga je profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Mihael Toman pripravil glede sanacije vrhniškega potoka Tojnica po požaru v Kemisu. Na podlagi te bo Arso podjetju Kemis izdal dopolnilno odločbo za naslednje faze sanacije.

sanacija Tojnice

Toman je mnenje pripravil na predlog Arsa. Podrobnosti iz njegovega mnenja sicer še niso uradno znana, je pa časnik Dnevnik pred dnevi objavil povzetke mnenja, ki ga je uspel pridobiti. Po poročanju časnika je Toman ukrepe v prvem delu sanacije večinoma označil kot ustrezne, vendar z nekaj pomisleki, ki se nanašajo predvsem na odstranitev sedimentov iz brežin ter dolžino in globino sanacije potoka.

Kemisovi delavci so avgusta očistili 170 metrov Tojnice, medtem ko bi po mnenju Tomana morali očistiti še vsaj 130 metrov struge v smeri izliva v Ljubljanico, je poročal Dnevnik. Poleg tega Toman v svojem izvedenskem mnenju ocenjuje, da je bila tudi globina čiščenja struge – 10 centimetrov premalo. Vrhniška ribiška družina na primer zahteva, da očistijo Tojnico v celoti in tudi del Ljubljanice.

Na današnji ustni obravnavi Tomanovega izvedenskega mnenja bodo lahko sodelovale tudi vse stranke v postopku sanacije okoljske škode v primeru Tojnice. To so med drugim Občina Vrhnika, družina Kropf, Ribiška družina Vrhnika in Ribiška zveza Slovenije ter več nevladnih organizacij. Na podlagi današnje ustne obravnave bodo strokovnjaki Arsa naknadno pripravili dopolnilno ustno odločbo za naslednje faze sanacije Tojnice.

Povezava:

Požar v Kemisu: Vrhniko bi morali evakuirati

TERAPEVTSKA KONOPLJA PRI BOLEZNIH ŽIVČEVJA


Ksenija Tratnik

Starši otrok z epilepsijo, pri katerih nobeno od sedmih zdravil ni pomagalo, nestrpno pričakujejo začetek prve klinične študije na Pediatrični kliniki, kjer bodo primerjali učinkovitost sintetičnega kanabidiola CBD in kanabidiola naravnega izvora iz konoplje z nizko vsebnostjo THC pri zdravljenju otrok z najhujšimi oblikami epilepsije. V šestmesečni projekt bodo vključili do sto otrok, kjer bodo preverili, kakšna razmerja učinkovin so najprimernejša in ali bodo naravna zdravila – konopljin ekstrakt pomagala bolnikom, pri katerih sintetična niso imela učinka. Po besedah vodje študije, pediatričnega nevrologa dr. Davida Neubauerja, bo to prva tovrstna študija v Evropi.

Terapevtska konoplja pri boleznih živčevja

Prva klinična študija v Sloveniji in edina tovrstna v Evropi – upanje za otroke z epilepsijo.

Do sedaj je v Sloveniji že potekala prva opazovalna študija s sintetičnimi kanabinoidi na Pediatrični kliniki pri otrocih s težko obliko epilepsije, pri katerih druga zdravila niso učinkovala in bili nad rezultati navdušeni. Pri večini otrok se je število epileptičnih napadov zmanjšalo tudi za 75 odstotkov, izboljšala se je njihova komunikacija, govor, kognitivne funkcije, motorika, spanje ter povečal apetit. Številnim malim bolnikom, ki jim ni pomagalo nobeno od uveljavljenih klasičnih zdravil, se je stanje bistveno izboljšalo, pri nekaterih so napadi, ki jih je bilo prej tudi po več sto na dan, popolnoma prenehali. Pri petini bolnikov pa sintetični kanabinoid ni učinkoval, zato si dr. Neubauer prizadeva za nadgradnjo študije, pri kateri bi primerjal učinek sintetičnega CBD in naravnega ekstrakta konoplje, ki vsebuje tudi druge učinkovine konoplje in ima dosti večji potencial. Sintetizirani kanabinoidi niso tako učinkoviti kot zdravila iz konoplje, kjer kanabinoidi in druge substance delujejo v sinergiji in zato nimajo stranskih učinkov kot sintetizirana zdravila. To so pediater in njegova skupina opazili, saj so sledili tudi otrokom, pri katerih so starši povedali, da so začeli z zdravljenjem s konopljo (Cannabis Sativa L.). Po Neubauerjevih besedah je to preparat v obliki smole, ki prav tako vsebuje visoke količine CBD, v nizkem razmerju pa vsebuje tudi delta-hidrokanabinol (THC) – razmerje CBD/THC se v konoplji gibljejo med 20:1 in 15:1. Ta ekstrakt je v ZDA znan kot Šarlotina mreža – Charlotte’s Web (ta vsebuje razmerje CBD/THC okoli 30:1). Pred leti so ga z uspehom uporabili v državi Kolorado pri deklici Charlotte Figi, s težko obliko epilepsije (sindrom Dravet), ki je imela po več kot 100 napadov na dan, nato pa so se ji zmanjšali na le nekaj napadov na mesec. Kmalu potem so tudi v drugih državah ZDA dovolili uporabo konoplje, sedaj ima že več kot polovica (28) ameriških držav legalizirano konopljo v medicinske namene.

Protivnetno delovanje kanabinoidov

Po besedah dr. Neubauerja je že nekaj časa znano, da je CBD, zlasti pa visoko razmerje CBD/THC učinkovito zdravilo za zdravljenje epilepsije in tudi drugih simptomov in znakov v otroški nevrologiji – spastičnost, tikov, pomanjkanja pozornosti, celo avtizma in nekaterih nevrodegenerativnih bolezni. Nevrodegenerativna bolezen je bolezen živčevja, ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje živčnih celic; sama bolezen lahko traja dalj časa, predno se pojavijo simptomi. Notranja vnetja so tista, ki povzročajo nastanek večine bolezni in danes lahko zanesljivo trdimo, da konoplja zdravi konvencionalno neozdravljive, degenerativne bolezni, bolezni, ki so povezane z degeneracijo in staranjem celic. Učinkovine konoplje so edine na svetu, za katere so znanstveniki ugotovili, da regenerirajo nevrone. Za kanabinoide, kot je THC, velja, da imajo podobno kemično sestavo kot naši lastni hormoni. Zdravnik Gregory T. Carter in kodirektor medicinskega centra na Washingtonski univerzi pravi, da ne obstaja drugo zdravilo, ki bi imelo enake mehanizme delovanja kot konoplja. »Kanabinoidi imajo sposobnost za nevromodulacijo preko neposrednih receptorskih mehanizmov na številnih ravneh v živčnem sistemu. Ti zagotavljajo terapevtske lastnosti, ki se lahko uporabijo za zdravljenje nevroloških motenj, vključno z antioksidativnimi, nevrozaščitnimi učinki, analgetskim in protivnetnim delovanjem. Poleg tega so kanabinoidi tudi dokazano izredno varni, brez možnosti predoziranja. «

Poleg epilepsije lahko konoplja pomaga tudi pri drugih boleznih živčevja, kot so nevroimunske bolezni (na primer multipla skleroza), motnje gibanja (kot je na primer Parkinsonova bolezen), motnje spomina in drugih miselnih funkcij (Alzheimerjeva demenca) in druge bolezni možganov, hrbtenjače in živčevja.

Alzheimerjeva bolezen …

Za leto 2015 je bilo po poročilu Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen ocenjeno, da je 46,8 milijona ljudi po vsem svetu živelo z demenco. Ta številka se bo skoraj podvojila vsakih 20 let. Alzheimerjeva bolezen je postopna nevrodegenerativna motnja, povezana s poslabšanjem spomina in kognitivnega deficita. Na žalost je trenutna terapija z zdravili neučinkovita in zagotavlja le kratkoročno zakasnitev napredovanja bolezni. Kanabinoidi, s svojo nevroprotektivno, antioksidativno in antiinflamatorno lastnostjo, imajo nešteto učinkov na simptome, zaustavitev in vzvratnost te izčrpavajoče bolezni, trdi Gregor Zorn, iz podjetja Herbeks, ki že več let intenzivno proučuje uporabo konoplje za zdravljenje in lajšanje bolezenskih stanj. Na njegovem predavanju je Maja izvedela, da konoplja lajša tudi simptome demence in sklenila, da bo poskusila z naravnim zdravilom za svojo osemdesetletno mamo z demenco, za katero skrbi. Pred tem je njena mama jemala veliko pomirjeval, katerih doziranje se je le povečevalo, njena jezavost, vznemirjenost in jokavost pa se niso izboljšali. Odkar Maja peče piškotke s kanabisovim maslom je njena mama spet začela jasno izgovarjati besede, peti, razumevati, je bolj pomirjena in radostna. In to zaradi dveh piškotkov dnevno. Kaj bi se šele zgodilo, če bi jo resno zdravila s konopljinim ekstraktom, se sprašuje Maja in si želi, da bi čim prej začeli s klinično študijo tudi pri nas.

Drug primer je 70-letni gospod z demenco, s katerim je bilo težko komunicirati in je bil v apatičnem stanju. Po mesecu terapije mikrodoziranja konopljinega ekstrakta (visoka vsebnost THC in nevtralnih kanabinoidov), se mu je izboljšal spanec in splošno dobro počutje, začel je bolj razumljivo govoriti in po treh mesecih zdravljenja, ga njegova žena ni mogla več ustaviti od govorjenja.

To sta le dva primera od številnih, pojasnjuje Gregor Zorn, ki sta pokazala zdravilni potencial konopljinega izvlečka, ne samo pri lajšanju simptomov in ustavljanju bolezni, da ne napreduje, ampak tudi vrnitev številnih izgubljenih sposobnosti in daje bolnikom in njihovim družinam občutek normalnosti.

Endokanabinoidni sistem ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega živčevja. Konopljini kanabinoidi, kot sta THC in CBD, lahko zagotovita vrsto preventivnih in kurativnih koristi za posameznike, ki jim grozi ali že trpijo zaradi izčrpavajoče bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Pri zdravih ljudeh živčne celice pošiljajo električne impulze, ki sproščajo nevrotransmitorje ter prenašajo posamezna sporočila. Pri osebah z degenerativnimi boleznimi, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen, pa skupina škodljivih beljakovin, ki se začnejo kopičiti ob sinapsah, preprečuje normalno pošiljanje živčnih signalov. To povzroči motnje spomina in poslabšano delovanje možganov in posledično telesnih funkcij. Raziskave inštituta Scripps Research iz Kalifornije so pokazale, da THC preprečuje nastajanje oblog na možganih, ki so poglaviten vzrok te bolezni. Dokazano je, da THC ustavlja encim acetylcholinesterase, ki pospešuje formiranje »Alzheimerjeve kuge« v možganih in to bolj učinkovito kot predpisana zdravila. Po poročilu Molecular Pharmaceutics je THC učinkovitejši pri preprečevanju pojavljanja skupkov proteinov, ki vplivajo na spomin in zavedanje pri obolelih pacientih.

… in Parkinsonova

Ekstrakti, tinkture in uparjanje konoplje so vse metode, ki so se izkazale kot dober način dajanja zdravila tudi bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. V študiji Potencialna vloga kanabinoidov pri Parkinsonovi bolezni sta avtorja Sevcik J. in Masek K. z Inštituta za farmakologijo (Češka znanstvena akademija) v Pragi, pojasnila, kako kanabinoidi z izjemnim receptorsko usmerjenim modularnim ukrepanjem v jedru bazalne ganglije ublažijo nekaj simptomov Parkinsonove bolezni. Poleg tega je bilo v zadnjem času opaženo, da so nekateri kanabinoidi močni antioksidanti, ki lahko ščitijo nevrone pred smrtjo, celo brez aktivacije kanabinoidnih receptorjev. Kanabinoidi lahko upočasnijo ali celo ustavijo postopno degeneracijo možganskih dopaminergičnih sistemov, to pa je možgansko obolenje, za katerega trenutno ne obstaja zdravilo. V kombinaciji s trenutno uporabljenimi zdravili lahko kanabinoidi predstavljajo nov kakovostni pristop k zdravljenju bolezni, zaradi česar je takšno zdravljenje bolj učinkovito.

Spastičnost pri multipli sklerozi

Konoplja z visoko koncentracijo CBD je idealna za ljudi, ki bolehajo za multiplo sklerozo, pogostimi depresijami ter Tourettovim sindromom in podobnimi motenimi oblikami vedenja, kot so obsesivno kompulzivne motnje. Uporabnost medicinske konoplje se je še posebej dokazala pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki trpijo nekaj tednov ali mesecev trajajoče napade mišičnih krčev, slabšanja vida, govornih težav, drhtavice, slabosti, izgube koordinacije in ravnotežja … Za spastičnost je značilen dvignjen mišični napon in povečana neprožnost spodnjih udov, ki je lahko povezana z bolečino, če se simptomom pridružijo še boleči mišični krči. Vsa zdravila, ki so trenutno na tržišču, zavirajo nastop epileptičnih napadov, vendar same bolezni ne pozdravijo. Približno 20 odstotkov bolnikov z MS ima težave s spastičnostjo. To pomeni neobvladljivo otrdelost mišic in trzanje. Ta izguba mišične kontrole se zgodi, ko so živčne celice, odgovorne za gibanje, poškodovane, povzroči pa jih vnetje zlasti možganov in hrbtenice. Izsledki študije na Univerzi v Tel Avivu so pokazali, da THC in CBD preprečita vnetje teh območij. Iz te ugotovitve so raziskovalci sklepali, da konoplja pomeni več kot le lajšanje simptomov multiple skleroze. Aktivne sestavine v konoplji – kanabinoidi – so močno protivnetni. Spojine, kot psihoaktivni THC in nepsihoaktivni CBD, deaktivirajo imunski sistem in s tem zaustavijo nasilni napad na centralni živčni sistem. Ko je imunski sistem pomirjen, ne napada več svoj centralni živčni sistem. Pri multipli sklerozi so s konopljo tudi zmanjšali napredovanje bolezni. Številne raziskave spastičnosti pri multipli sklerozi so pokazale, da kombinacija THC in drugih kanabinoidov pri bolnikih znatno lajšajo simptome. Ugotovitev raziskovalcev je, da lahko kanabinoidi omogočijo zaščito živcev in delujejo proti vnetju, značilnem za multiplo sklerozo. Kanabis zavira pretirano delovanje imunskega sistema in s tem blaži posledice bolezni.

Zelo veliko potencialno uporabnost kaže konoplja tudi v primeru možganskih poškodb. Konoplja vsebuje CBD in THC, ki sta antioksidanta in s to svojo lastnostjo blažita posledice prekinitve dotoka kisika, torej ščitita možganske celice, ki so bile izpostavljene škodljivim oblikam kisika, ki so se sprostile ob poškodbi.

V domove starejših

Zadnja raziskava objavljena v The Journal of Neuroscience je pokazala, da sestavine konoplje ščitijo možgane proti nevrodegeneraciji in propadanju živčevja. Pri najpogostejših tegobah starostnikov, kot so glavobol, migrena, demenca, Alzheimerjeva bolezen, nespečnost, artritis itd., ima konoplja izredne rezultate. V domovih starejših občanov uporabljajo protibolečinska sredstva, antidepresive in uspavalna sredstva, kar znese 80 odstotkov vseh uporabljenih zdravil, ki bi jih lahko zamenjali s konopljo, zato bi jo bilo potrebno uvesti v domove starejših občanov, je prepričan Božidar Radišič, svetovalec zdravljenja s konopljo. Izraelski domovi za ostarele že uspešno predpisujejo zdravilno konopljo za njihove starostnike.

Najboljši sistem zdravljenja s konopljo

V zadnjih desetih letih se je terapevtska uporaba kanabisa v Izraelu zelo spodbujala, zato imajo danes enega najboljših sistemov zdravljenja s konopljo na svetu. Ministrstvo za zdravje je leta 2011 legaliziralo uporabo konoplje v medicinske namene in izraelska vlada je lansko leto potrdila ureditev in nadzor oskrbe s konopljo za medicinske in raziskovalne namene preko Nacionalne agencije za konopljo, ki skrbi za največje število pacientov na prebivalca na svetu. V Izraelu je osem uradnih proizvajalcev konoplje, vsak vzgoji med eno do dve toni cvetov, torej več kot deset ton na leto, vendar to ni dovolj za vse bolnike. Bolniki so direktno povezani z gojitelji konoplje, saj od njih kupujejo konopljo in se jo od njih naučijo uporabljati. To pa je pomembno, ker se lahko moč kanabinoida THC in CBD prilagodi vsakemu pacientu posebej. Edini pridelovalec z dovoljenjem Canna bliss iz kanabisa izdeluje tudi peciva, tortice, maslo, čokolade, olja, tinkture, sokove, čaje, mazila in pijače v treh različicah: močna, srednja in šibka doza. Samo lansko leto so zdravniki predpisali konopljo za okoli 25.000 bolnikov z rakom, epilepsijo, posttravmatskim stresom, degenerativnimi boleznimi, malignimi tumorji, virusom HIV, kronično bolečino, Crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo, migreno, artritisom, Parkinsonovo boleznijo in diabetesom.

Izraelsko ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja bo financiralo 13 projektov na področju medicinske konoplje v višini 2.1 milijonov dolarjev. Kmetijski minister Uri Ariel je napovedal, da bo Izrael začel izvažati konopljo v medicinske namene v tujino, medtem ko je vlada odobrila ukrepe za lažji dostop konoplje za bolnike v Izraelu. Predvideva, da bodo kmalu imeli vse protokole, ki bodo dovoljevali kmetom gojiti kanabis. Tamir Gedo, vodja BOL Pharma, družbe izraelskega ministrstva za zdravje, pooblaščene za gojenje in distribucijo konoplje meni, da raziskovanje poteka v Izraelu hitreje, ker vlada omogoča človeške klinične preiskave. Prestižna Hebrew University of Jerusalem je nedavno odprla raziskovalni center konoplje, ki povezuje 19 drugih ekip iz lokalnih akademskih institucij.

Za otroke gre

Po uspehih uporabe konoplje pri zdravljenju epileptikov raziskovalci v Izraelu sedaj preverjajo učinek konopljine smole (ekstrakta) na posameznika s hudimi vedenjskimi težavami. Študija se osredotoča predvsem na določen segment vedenjskih simptomov, značilnih za nekatere avtistične posameznike, vključno s fizično agresijo proti sebi in drugim, napadi, ki jih lahko spremlja akutna anksioznost. Ugotavljajo, da je konoplja z visokim razmerjem vsebnosti CBD in THC učinkovita za zdravljenje nenormalnih kliničnih znakov v otroški nevrologiji, kot so spastičnost, tiki, pomanjkanje pozornosti in nekatere psihosomatske bolezni (fibromialgija, glavoboli).

Novejše raziskave nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. Največja študija avtizma doslej pa potrjuje vpliv okoljskih faktorjev celo pred vplive genetike. Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko- -biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu. The Huffington Post poroča o enajstletnem Alexu, avtističnem dečku iz Oregona (ZDA), ki je imel občasne samodestruktivne težnje, zaletaval se je v zid in si z rokami skušal raniti obraz. Po več letih preizkušanja različnih zdravil, ki niso učinkovala, so se njegovi starši odločili za konopljo. Avtizem sicer ni kvalificiran za zdravljenje s konopljo, kot sta rak ali epilepsija, a ima otrok krče in je na osnovi tega dobil recept. Po odmerku konopljinega ekstrakta s THC je otrok prenehal pretepati sebe in začel opazovati okolico ter se celo igrati (kar drugače ne počne). Pod vplivom konoplje ni agresiven sam do sebe in nima krčev. Po samo dveh dneh zdravljenja s konopljino smolo je začel tudi govoriti, je povedal njegov oče Jeremy Echols. Alex ni prvi otrok v Oregonu, ki je zdravljen s konopljo. Pred leti je 7-letna bolnica z levkemijo Mykayla Comstock postala najmlajši uporabnik konoplje v Oregonu. Mykayla je domnevno eden od dvainpetdesetih otrok z rakom, ki je imela državno dovoljenje za uporabo konoplje, gram konopljine smole dnevno za boj proti neželenim učinkom kemoterapije, kot so slabost, nemir in izguba apetita.

Sonja napeče svojemu sinu vsak drugi ali tretji dan okusne čokoladne kolačke. Na njenega 11-letnega Marka delujejo kot čarovnija. Nekaj jajc, moka, kakav, sladkor in kanabisovo maslo. On je srečen, mama pa navdušena. Moj sin je danes živ samo zaradi konoplje, zadovoljno pove mama. Njenemu Marku so v 16-tem mesecu življenja odkrili avtizem, kasneje tudi anoreksijo. Pred osmimi meseci so mu zdravniki napovedali še pol leta življenja. Sonja je poskusila vsa zdravila, vendar ni nobeno pomagalo, le uničevala so mu jetra in povzročala nespečnost. Takrat se je odločila za konopljo. Njen Marko je doživel prebujenje. Glede na izvrstne rezultate zdravljenja ima podporo tudi svojega zdravnika.

vir: https://odkrito.svet24.si/clanek/dobropocutje/terapevtska-konoplja-pri-boleznih-zivcevja-515564

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Zakaj ni sprejet operativni program varstva pred hrupom?


MAG. BREDA VRHUNEC

Nekdo je nekoč zapisal: »Z veseljem pišete zakone, toda s še večjim veseljem jih kršite. Kot otroci, ki se igrajo na obali morja in pridno gradijo peščene gradove, a jih smeje se spet podirajo.« A za večino ljudi življenje ni igra ob morju in človeški zakoni niso peščeni gradovi. Da, ta misel se mi je utrnila, ko razmišljam, s kakšno lahkoto uradniki ministrstva za okolje in prostor krojijo našo usodo. S tem pismom želim opozoriti širšo slovensko javnost na problem čezmernega hrupa in neučinkovitega ravnanja odgovornih, predvsem na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

hrup3

Živim ob Bleiweisovi cesti v Ljubljani, kjer je dnevno povprečje pretoka motornih vozil približno 35.000 oziroma 1.500 vozil na uro. Štiripasovnica je le 60 centimetrov oddaljena od roba naše stavbe. Po podatkih strateških kart cestni hrup tu presega dovoljene vrednosti za 10 dB in hrup železniškega prometa za 13 dB. Dodatno so tukaj še emisije zaradi izpušnih plinov, pa prah. Če bomo zaradi vsega tega hrupa oglušeli, nam ne bo dolgčas, kratkočasile nas bodo vibracije, ki jih povzročajo predvsem tovornjaki in težki tovorni vlaki. Verjamem, da je takšnih stavb v Ljubljani še precej.

V iskanju rešitve čezmernega hrupa v našem bivanjskem okolju sem bila v preteklih letih v osebnem, telefonskem ali korespondenčnem stiku s številnimi odgovornimi za to področje na MOP-u (direktorico direktorata za okolje; odgovorno osebo za pripravo nove uredbe o hrupu in operativnega programa varstva pred hrupom na direktoratu za okolje; pooblaščeno osebo na sektorju za okolje in podnebne spremembe), na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (v. d. glavne inšpektorice; direktorjem inšpekcije za okolje in naravo; vodjo območne enote Ljubljana), na ARSO-u (direktorico urada za varstvo okolja in narave), na MOL-u (vodjo oddelka za varstvo okolja; strokovnjakom za okolje na oddelku za varstvo okolja), na Slovenskih železnicah (pomočnikom direktorja SŽ; odgovorno osebo za okoljsko politiko; pomočnikom direktorja; pomočnikom generalnega sekretarja), na ministrstvu za zdravje (višjo svetovalko na direktoratu za javno zdravje; vodjo sektorja za okolje), na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in drugod. O problematiki smo obveščali tudi varuhinjo človekovih pravic. Četudi so nekateri sogovorniki pokazali razumevanje za naš problem, so kot glavno oviro za ukrepanje izpostavili nesprejeti operativni program varstva pred hrupom. Nihče ni za nič odgovoren, nihče ni kriv. Dobrohotno so mi celo svetovali, naj si poiščemo novo domovanje, v bolj mirnem okolju.

Ko sem končno dojela pomen pregovora »Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal«, sem se začela dodatno izobraževati, predvsem na področju hrupa in delovanja javne uprave, specializacija: ministrstvo za okolje in prostor.

V tem času sem kar hitro opravila svoj prvi izpit pri predmetu evropska direktiva o hrupu 2002/49/ES. To direktivo je bila Slovenija dolžna privzeti v svoj pravni red, ko smo se pridruževali Evropski uniji davnega leta 2004, torej pred 13 leti. S prenosom direktive se je Slovenija zavezala, da bo izvajala vse naloge zaščite pred hrupom, ki izhajajo iz te direktive. Še več, direktiva govori tudi o aktivnem vključevanju javnosti pri pripravi tako zakonodaje kot tudi operativnih planov glede hrupa, in to od samega začetka. Pa se Slovenija po 13 letih te obljube drži?

Poglejmo nekaj dejstev. Zagreb, na primer, je letos sprejel  operativni program varstva pred hrupom za ceste, železnice in industrijo. Republika Hrvaška je postala polnopravna članica EU 1. 7. 2013, torej po 1. krogu strateškega kartiranja. Strateška karta hrupa za Zagreb je bila narejena leta 2014, zdaj, leta 2017, pa so nas Hrvati prehiteli tudi pri izdelavi operativnega programa varstva pred hrupom. Operativni program je izdelalo pooblaščeno podjetje DARH2, ki ima velik ugled tudi v evropskem merilu. V pripravo programa so vključili tudi javnost. Kako pa je pri nas? 

 

Slovenija je po prijavi mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green 30. 9. 2016 prejela prvi opomin evropske komisije (uradni opomin, angl. a letter of formal notice, kršitev št. 2016/2098) zaradi neizpolnitve obveznosti iz 2., 4., 5. in 7. odstavka 8. člena ter 2. odstavka 10. člena v povezavi s prilogama V in VI direktive 2002/49 evropskega parlamenta in sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Vlada RS je nato na svoji 111. redni seji, 24. novembra 2016,  potrdila odgovor komisiji, v katerem se Slovenija zavezuje, da bo v prvi fazi zagotovila izdelavo oziroma revidiranje strateških kart hrupa za poselitveni območji MOL in MOM na podlagi prometnih obremenitev v letu 2016 in temu primerno začela postopek javnega naročanja v mesecu decembru 2016. Slovenija se je tudi obvezala, da bo realizirala izdelavo 3. faze strateških kart hrupa, skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz evropske direktive 2002/49/EU, predvidoma do konca junija 2017. Ministrstvo za okolje in prostor je o napredku obveščalo evropsko komisijo februarja, maja in junija 2017. V teh poročilih ministrstvo predvsem zagotavlja, da odpravi te kršitve daje izjemen pomen in da je izdelava operativnega programa varstva pred hrupom med njihovimi glavnimi prioritetami. Ministrstvo poroča o problemih javnega naročila za izdelavo strokovnih nalog, komisijo obvešča o vzpostavljanju medresorske delovne skupine, uvodnih sestankih, evidenčnem javnem naročilu, strukturiranju vsebin operativnega programa v pet skupin, ponovnih sestankih medresorske delovne skupine, osnutkih poglavja operativnega programa za ceste zunaj območij Ljubljane in Maribora ter napoveduje, kaj vse bodo še storili do konca avgusta 2017. Ministrstvo se je tudi obvezalo, da bo komisijo o napredku obveščalo vsaka dva meseca, vendar podatkov o poročilih po mesecu juniju 2017 ministrstvo ni želelo razkriti.

Zdaj, v letu 2017, bi moralo ministrstvo izdelovati že tretji operativni program za območji Ljubljane in Maribora, izdelalo pa ni še nobenega. Zamujamo torej že 10 let.

Poročila ministrstva za okolje in prostor evropske komisije očitno niso zadovoljila in tako se postopki zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prava EU nadaljujejo. Slovenija po mnenju evropske komisije od septembra 2016 ni dosegla zadostnega napredka, zato ji je 5. 10. 2017 poslala že drugi opomin. V tem obrazloženem mnenju (angl. reasoned opinion) evropska komisija Slovenijo poziva, naj sprejme karte hrupa (direktiva 2002/49, člen 7) in akcijske načrte o hrupu v okolju (direktiva 2002/49, člen 8). Republika Slovenija namreč še vedno ni pripravila akcijskih načrtov za dve strnjeni naselji (MOL in MOM) ter za večino glavnih cest in glavnih železnic, poleg tega ni popravila zastarelega akcijskega načrta za glavne ceste in glavne železnice zunaj strnjenega naselja Ljubljana. Zdaj ima Slovenija na voljo dva meseca za odgovor (vir: Press Release Database, Bruselj, 4. 10. 2017). Prav smešna je trditev, da Slovenija aktivno sledi zastavljenemu časovnemu načrtu, da bi svoje obveznosti čim prej izpolnila ter odpravila kršitev, in da načrtuje javno obravnavo operativnega programa varstva pred hrupom v mesecu novembru (vir: MOP, 11. 10. 2017).

Bo ministrstvo zmoglo opraviti to nalogo? Če ne, lahko sledi Sloveniji tretji opomin. Če ne bo odgovora ali pa bo odgovor nezadosten, komisija vloži tožbo pred sodiščem z zahtevo po začetku sodnega postopka. Končno lahko komisija zadevo preda evropskemu sodišču in predlaga plačilo pavšalnega zneska in/ali denarne kazni, ki nikakor ni majhna in ki jo bomo seveda poravnali slovenski davkoplačevalci.

Po uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/2004) je ministrstvo za okolje in prostor  (2. odstavek 6. člena  te uredbe)  pristojno za izdelavo in revidiranje strateških kart hrupa ter tudi za izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom (3. odstavek 7. člena te  uredbe).  Ker je operativni program ključen dokument, ki zavezuje upravljalce hrupa, da zmanjšujejo presežene vrednosti hrupa v okolju na samem viru,  in s katerim Slovenija zamuja že šest let, želimo odgovore na nekaj vprašanj:

1. Ali je Vlada Republike Slovenije po 24. 11. 2016 potrdila spremembe akcijskega načrta (sprememba časovnice in strokovnih podlag),  o katerih je ministrstvo za okolje in prostor obveščalo evropsko komisijo?

2. Ali so nove karte hrupa za Ljubljano že izdelane, če ne, kdo jih izdeluje in v kateri fazi priprave so?

3. Ali ministrstvo kljub obrazloženemu mnenju evropske komisije vztraja, da se bo operativni program varstva pred hrupom pripravljal na podlagi starih kart hrupa iz leta 2012? Spomnimo, da se je MOP v odgovoru na prvi opomin v novembru 2016 zavezalo, da bosta operativna programa varstva pred hrupom za aglomeraciji Ljubljane in Maribora izdelana na podlagi novih strateških kart hrupa do  30. junija 2017, in to na podlagi prometnih podatkov za leto 2016.

4. Dva meseca za odgovor na obrazloženo mnenje je kratek čas, še posebej če morda osnutek operativnega programa še ni končan. Namerava ministrstvo tudi ta rok podaljševati in odlašati z obveznostjo?

5. Kako boste v javno obravnavo operativnega programa varstva pred hrupom za Mestno občino Ljubljana vključili tudi javnost, kar načrtujete v mesecu novembru? Prav gotovo so vam znana določila aarhuške konvencije, ki  javnosti jamči pravico do dostopa do okoljskih informacij, sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov,  ki so pomembni za ohranjanje zdravega življenjskega okolja, in sodnega varstva v okoljskih zadevah. Ali boste sledili določilom direktive 2002/49 EU, ki predvideva, da ima javnost možnost sodelovati v vseh fazah (člen 9)?

Spoštovana ga. Bolte, generalna direktorica direktorata, g. Kvasič in druge odgovorne osebe z ministrstva, neizpolnjevanje evropskega prava ne pomeni le kršitve zavez, ki jih mora Republika Slovenija izpolniti, in ne samo »odkljukati«. Ravno to boste storili, če boste operativni program pripravili na podlagi starih podatkov iz leta 2012.  Okoljska zakonodaja ni sama sebi namen – njen namen je predvsem zaščititi  prebivalstvo pred čezmernimi vrednostmi hrupa, katerega škodljivi učinki so vam nedvomno znani. Se kdo vpraša o bremenu bolezni in tudi finančnih posledicah? Dovolj je prebrati kakšno publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali morda publikacijo Svetovne zdravstvene organizacije Night noise guidelines for Europe (2009).

Področje hrupa pa ni edini problem, ki ga MOP ne rešuje ažurno. Na dan 9. 10. 2017 je imel direktorat za okolje zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje pri komisiji 31 odprtih postopkov.  Sicer pa, zakaj se sploh obremenjujemo z onesnaževanjem okolja (tudi s hrupom), saj je ga. Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, prepričana, da »narava po določenem času zna sanirati vse« (tiskovna konferenca 27. 6. 2017). Ali potemtakem sploh potrebujemo okoljsko zakonodajo? Take ministrice in takega direktorata za okolje prav gotovo ne potrebujemo! In kje je tu predsednik vlade, ki bi moral potegniti ustrezne poteze? Skrajni čas je, da se na okoljskem ministrstvu za to stanje poišče osebno odgovornost ljudi, ki so za svoje slabo delo odlično nagrajeni.

V letu 2017 bi moralo ministrstvo izdelovati že tretji operativni program za območji Ljubljane in Maribora, izdelalo pa ni še nobenega. Zamujamo torej že 10 let.

Povezave:

AAG podal prijavo prekoračitve hrupne obremenjenosti v okolje

EU KOMISIJA PRIČELA PROTI RS POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV PRI IZVAJANJU DIREKTIVE 2002/49/ES

PROTEST JAVNOSTI PRI PRIPRAVI OPERATIVNEGA PROGRAMA VARSTVA PRED HRUPOM ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA IN MARIBOR.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Arso odvzel okoljevarstveno dovoljenje lendavski bioplinarni


STA – Agencija RS za okolje (Arso) je v petek izdala odločbo o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja bioplinarni Lendava. O tem so lendavsko občino, kjer so z ukrepom zadovoljni.

Arso odvzel okoljevarstveno dovoljenje lendavski bioplinarni

Lendava

Občina pozdravlja to odločitev, za katero se je ves čas zavzemala, saj pomeni krepitev zaupanja v pristojne državne ustanove in olajšanje za vse, ki smo prenašali neprijetne vonjave, so sporočili iz Lendave.

Ob tem dodajajo, da bo občina nadaljevala aktivnosti za ugotavljanje morebitnih posledic v okolju ter se še naprej zavzemala za ohranitev zdravega in čistega okolja. Upajo pa tudi, da se s tem končuje “agonija, povezana z delovanjem bioplinarne, ki je ogrožala človekovo zdravje in povzročala škodljive vplive na okolje.”

Čisto okolje, aktivni in zeleni turizem ostajajo strateška usmeritev občine Lendava, so še zapisali v sporočilu.

Predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja je inšpektorica za okolje podala na Arso 29. septembra, ker kršitelj ni uskladil obratovanja s pogoji okoljevarstvenega dovoljenja, kot je zahtevala inšpekcijska odločba.

Po pojasnilu ministrstva za okolje družba Ecos center, ki je upravljala bioplinarno, ni v roku izvršila pravnomočne odločbe, izdane 5. junija, saj je kljub ustni odločbi o prepovedi predelovala odpadke, ki so jih nedovoljeno pripeljali iz Hrvaške.

Proti Ecosu je bilo uvedenih več prekrškovnih postopkov, od 25. aprila letos pa so v bioplinarni opravili 20 inšpekcijskih pregledov. Podjetje Ecos, ki je lastnik bioplinarne, pa je medtem pristalo v stečaju.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!